TO SMO MI Mi smo ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Banjaluke, Slatine in Prijedora. Najmlaj­ša ucenka je stara pet let, leta najstarejše pa naj ostanejo skrivnost. Veliko beremo, pišemo, ustvarjamo, srecujemo se z zanimivimi gosti, spoznavamo zabavne igre. 10 skupin, vec kot 100 ucencev Slatina, dan ucencevih dosežkov Na OŠ Holandija v Slatini je bil v sredo, 30. maja, Dan do­sežkov ucencev. S kratkim pri­zorom Zakaj smo na svetu so se predstavili tudi ucenci do­polnilnega pouka slovenšcine. Gostovanje Irene Cerar 8. in 9. junija nas je obiskala Irena Cerar, dolgoletna urednica National Geographic Juni­orja, publicistka in avtorica družinskih izletniških vodnikov Pravljicne poti Slovenije, Pra­vljicne poti v zgodovino in Kamniške pravljicne poti. Zakljucek pouka za osnovnošolce Osnovnošolci so skupaj s svojimi starši z zanimanjem pris­luhnili pravljicam, ki so jih popeljale v cisto nov svet. Ucenci so prejeli potrdila za obiskovanje pouka, najbolj ponosni so bili najmlajši, ki so se slovenšcino ucili prvo leto. Zakljucek pouka za srednješolce in odrasle Z obiskom Irene Cerar smo praznicno zakljucili to šolsko leto. Ucencem smo podelili po­trdila za obiskovanje dopolnilnega pouka slovenšcine, za opravljeno bralno znacko in za sodelovanje v projektu Knjižnica – vesolje zakladov. Nekateri ucenci so si zaslužili še po­sebno priznanje za redno obiskovanje pouka in sodelovanje pri dejavnostih ob pouku. Priznanje za sodelovanje na literarnem natecaju Elena Lunic, ki je sodelovala na literarnem nateca­ju Slavisticnega društva Dolenjske in Bele krajine Hodil po zemlji sem naši, je ob zakljucku šolskega leta prejela zbornik, v katerem je objavljena njena pesem. Zakljucek pouka v Prijedoru Irena Cerar je obiskala tudi ucence v Prijedoru. Kar pet ucenk se poslavlja, saj jeseni nadaljujejo šolanje v Sloveniji. Poletje je moj najlepši letni cas. Julija vedno odidem s fantom na morje. Sonce v naša življenja prinese vec energije. Dnevi so daljši. Vec casa preživimo v družbi. Skratka, poletje je moj cas. Slobodanka Malicevic Za ucence dopolnilnega pouka slovenšcine so poletne šole in tabori v Sloveniji priložnost, da izboljšajo svoje znanje slovenšcine, spoznajo nove prijatelje in aktivno preživljajo prosti cas. Naši ucenci so se udeležili Mladinske poletne šole, ki jo v Ljubljani organizira Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, poletne šole Halo, tukaj slovenski Mediteran, ki jo v Kopru organizira Fakulteta za humanisticne študije Univerze na Primorskem, poletne šole Slovenšcina malo drugace, ki jo je v Murski Soboti pripravila Slovenska izseljenska matica, in poletne šole v Tolminu, ki jo organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšol­skih dejavnosti. Pouk na vseh poletnih šolah poteka dopoldan, popoldan pa je dovolj casa za raziskovanje okoliških znamenitosti, za ustvarjanje in za športne dejavnosti. Jesenski soncen dan. Barve so povsod, odtenki rumene, zelene, rdece ... kakšne cudovite barve! Pocitek od poletne neznosne vrocine. Prijetno je, toplo. Lahko cutim sonce na svojem obrazu, lahko uživam na soncu. Kaj pa dež? Ne manjka ga. Ko pride, kot da ne misli nehati. Ljudje hitijo s svojimi dežniki. Ne hitijo, bežijo v zavetje! Otrok pa dež sploh ne moti. Dokler se igrišca malo ne posušijo, bodo luže v veselje! V svojih škorenjckih veselo tekajo sem ter tja, tacajo, da voda cim bolj brizga na vse strani! David jih je zelo vesel! Ce je pomlad tako dišeca in cvetoca, poletje vabi na morje, zima idilicno bela, ko sneži, je jesen tako umetniška! Vesna Stijak Nacionalni mesec skupnega branja - Bereš? Berem. Berimo skupaj! Novo šolsko leto smo zaceli z branjem, saj smo se prikljucili slovenski akciji Nacionalni mesec skupnega branja. Brali smo revije, knjige in brošure in ob tem spoznavali slovenske kraje, njihovo zgodovino, kulinariko in obicaje. Leto 2018 je bilo leto kulturne dedišci­ne, zato smo posebno pozornost namenili ozavešcanju o pomenu ohranjanja obicajev in zgradb, ki pricajo o bogati preteklosti krajev. Sejem jezikov v Narodni knjižnici v Banjaluki Na pobudo Sveta Evrope že od leta 2001 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov, z njim želimo pokazati, da znanje jezikov širi obzorja in ruši kulturne stereotipe. Na prire­ditvah, ki jih pripravijo v Narodni knjižnici v Banjaluki, sodelujemo tudi Slovenci. Društvo Slovencev Triglav in ucenci dopol­nilnega pouka slovenšcine smo na sejmu jezikov pripravili stojnico in kviz o Sloveniji in slovenšcini, s plakati Beremo skupaj smo opozorili na to, da v Sloveniji poteka prvi Na­cionalni mesec skupnega branja. Predstavitev narodnih manjšin Ob petnajstletnici Zveze narodnih manj­šin je bila 22. septembra 2018 v Dvorani Obilicevo v Banjaluki prireditev, na kate­ri se je s pesmijo, plesi, kratkimi dramski­mi predstavitvami in z bogato kulinariko predstavilo enajst društev, med njimi tudi ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine. Priprave na obisk Brežic in na kviz o poznavanju praznikov Obisk ucencev iz Kranja Ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Banjaluke in Slatine so bili maja gosti ucencev kranjskih osnovnih šol, 16. novembra pa so se kranjski osnovnošolci skupaj s profesoricami pripeljali v Banjaluko. Ogledali so si mesto in okolico, družili so se z vrstniki, pridružili so se nam tudi na dopolnilnem pouku slovenšcine. Kviz o poznavanju praznikov Vsaka kultura ima svoje praznike, svoje obrede, ki se prenašajo iz roda v rod. Mladi morajo poznati pomen obicajev, saj jih bodo le tako lahko ohranili. Na kvizu, ki je bil v Banjaluki v soboto, 20. oktobra, smo se preskusili v poznava­nju praznikov. To je bil že šesti kviz za ucence dopolnilnega pouka slovenšci­ne iz vse Bosne in Hercegovine. Ucen­cem iz Sarajeva, Zenice, Kaknja, Tuzle, Teslica, Slatine in Banjaluke sta se pridružila dva ucenca iz Niša. Kviz sta pripravila in vodila Darko Hederih, avtor knjig Male sive celice, in dramski igralec Pavle Ravnohrib. Taki dogodki so priložnost za druženje, ob pripravah na kviz se tudi marsikaj naucimo. Naši ucenci so sodelovali tudi na kvizu v Nišu. Prišli, videli, zmagali! Ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Banjaluke so se odpravili na 10. jubi­lejni kviz za otroke v Nišu. Elena Lunic, Nikša Perušic in Mirjana Makivic so osvojili prvo mesto. Beremo poezijo in ustvarjamo za natecaj Bralnice pod slamnikom. V Brežicah na zakljucku projekta Združeni v razlicnosti Od 25. do 27. oktobra smo se v Pišecah in Brežicah udeležili zakljucka EU Town Twinning projekta Združeni v razlicnosti. Glavni partner projekta je bilo Društvo za varovanje mater­nega jezika, naravne in kulturne dedišcine Maks Pleteršnik Pišece, bili so odlicni gostitelji in pripravili so zanimiv program. Clani Društva Slovencev Triglav so imeli folklorni nastop, ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine pa so predstavili okolje, iz katerega prihajajo, in svoje misli o Sloveniji. Tudi moj dom je del Evrope V okviru EU projekta Združeni v razlicnosti je bil razpisan likovni in fotografski natecaj Tudi moj dom je del Evrope. Med likovnimi deli, ki so jih naši ucenci poslali na natecaj, smo na zakljucnem srecanju projekta v kul­turnem domu v Pišecah lahko obcudovali risbe Jelene Sibinovic, Jovana Dimitrijevica, Jovane Dukic ter Nikole in Nikoline Milo­ševic. V atriju Upravne enote Brežice so bile razstavljene fotografi je udeležencev projekta. Utrip Banjaluke sta v fotografski objektiv uje­la Nikša Perušic in Ana Peric. Avtorji vseh razstavljenih del so prejeli priznanja. Cankarjevi dnevi 11. decembra 1918 je umrl slovenski pisatelj Ivan Cankar, leto 2018 je bilo razglašeno za Cankarjevo leto. Pri dopolnilnem pouk slovenšcine smo se velikega ustvarjalca in misleca spomnili že aprila, saj smo Noc knjige posvetili njegovim delom. Razmišljali smo o tem, katere misli nam danes najvec povedo. Konec novembra in decembra smo s pogovorom nadaljevali, pogledali smo se v Cankarjevem ogledalu in preverili svoje poznavanje njegovega življenja in dela. Brali smo njegove najbolj znane crti­ce, igrali družabno igro Klanec, srednješolci so ilustrirali njegove pesmi iz zbirke Erotika. Cankarjeve dneve smo zakljucili z ogledom fi lma Idealist. Poglejte nas s Cankarjevimi brki! Projekcija fi lma Idealist Knjižnica – vesolje zakladov S knjižnico Antona Tomaža Linharta iz Radovljice sodelujemo že vec let. 23. in 24. novembra je bilo v Banjaluki uvodno srecanje letošnje akcije Knjižnica – vesolje zakladov. Direktorica knjižnice Božena Kolman Finžgar in knjižnicarka Katja Bevk sta ucencem dopolnilnega po­uka slovenšcine spregovorili o pomenu branja. Najmlajšim sta predstavili pravljicni kovcek. Program Knjižnica – vesolje zakladov je bil del projekta Cankarjevi dnevi. Katja Bevk je ob slikanici Ivan in skodelica crne kave pripovedovala o njegovem življenju, potem pa so ucenci izdelovali knjižne kazalke. Ker je imel Ivan Cankar brke, so tudi kazalke v obliki brk. Ko je zima, sneži, piha, vse je belo, snežinke so pov­sod, velike ali majhne. Padajo po obrazu in po tleh. Jaz nimam rada, da je mrzlo in potrebujem veliko oblacil, ampak rada smucam. Smucanje, drsanje in sankanje so edini pozitivni elementi zime. Ko je zima, veliko spim, slabo sem razpoložena in veliko jem. Kaj Vi ne mislite, da je poleti vse boljše? Mateja Hricak Vatovec Dedek Mraz in Božicek sta skupaj obdarila otroke. Decembra je cas za razmislek, kaj smo to leto doživeli, pa tudi cas za pogled naprej in za dobre želje za leto, ki prihaja. Otroci se naj­bolj veselijo obiska treh dobrih mož. V Ba­njaluko sta prišla dva:  Božicek v rdecem in dedek Mraz v sivem, oba z dolgo belo brado in s košem polnim daril. Ucenci dopolnilne­ga pouka slovenšcine so pripravili tri dram­ske prizore, najmlajši so jim z zanimanjem prisluhnili, dedek Mraz in Božicek pa sta bila navdušena nad polno dvorano otrok. Dedek Mraz ni pozabil na male in velike ucence v Prijedoru. V Banjaluki smo leto zakljucili z ogledom slovenskega fi lma Slovenija, Avstralija in jutri ves svet. Z nacrti v novo leto Kot vsak clovek imam tudi jaz svoje nacrte. Nacrte si zastavljam za vsako naslednje leto in jih tako prilagajam življenju. Sedaj bi rad nekaj svojih nacrtov za naslednje leto podelil z vami. Prvi nacrt je selitev v novo stanovanje. Želim si, da bo moje stanovanje izpolnjeno z ljubeznijo in družinsko atmosfero. Želim si ustvariti družino in postati oce. Moj dolgorocni nacrt za nekaj naslednjih let je dokoncanje doktorskega študija in specia­lizacije za anestezijo. Z zakljuckom specializacije želim postati eden izmed najboljših strokovnjakov na tem podrocju in s svojim znanjem pomagati ljudem. Po napornem in uspešnem naslednjem letu se želim s svojo družino odpraviti na potovanje in za­služen dopust. To je bil povzetek mojih nacrtov za naslednje leto. V nadaljevanju svojega življenja si bom znova in znova zastavljal nove cilje in stremel k njihovi izpolnitvi. Z novimi cilji se clovek pocuti motivirano in nikoli ne odneha v življenju. Slavko Rolih Lego delavnica Decembrska delavnica v Klubu narodnih manjšin v Banjaluki je bila tokrat namenjena ustvarjanju zgodb s pomocjo lego kock. Luana Malec in Urška Bonin, knjižnicarki iz Knjiž­nice Srecka Vilharja Koper, sta s pomocjo didakticnega pripomocka LegoStoryStarter, iz­delka programa LEGO Education, izvedli zanimivo delavnico, ki je pritegnila tako najmlaj­še kot tudi starejše. Vsi so imeli priložnost pokazati svoje znanje jezika in bogato domišljijo. Nagrada in priznanje za mladi banjaluški Slovenki Ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Slatine in Banjaluke so se odzvali na literar­no-ustvarjalni natecaj, ki ga je založba Miš razpisala v okviru festivala Bralnice pod sla­mnikom. Med likovnimi deli je komisija nagradila le en prispevek – to je slika Naseljevanje zvezde, ki jo je ob branju pesmi Toneta Pavcka naslikala devetošolka Elena Lunic. Posebno priznanje za literarni prispevek je prejela Aleksandra Špehar za Pesem Ivanu Cankarju. Na­grade so podelili 29. januarja na slovesnem odprtje mladinskega literarnega festivala Bral­nice pod slamnikom v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Ivanu Cankarju ob pesmi Nad menoj se prva zvezda Ko berem tvojo pesem, se mi zdi, da me je hladni sever objel, ampak ne, to je samo custvo, ki skozi mojo kri tece. V sanjah, ko plešem z njim, vidim, vidim, da v njegovih oceh pogled žari. Mi je povedal, da sem njegova rožica, in mi eno rdeco rožo za uho dal. V Ljubljani luna že na nebu je. Midva pleševa, nad nama prva zvezda se blešci, midva nisva vec tu, sva odšla v najine sanje. Skupaj pleševa, cakava trenutek, da bova na luni ali na svetli zvezdi. Midva sva tukaj drug za drugega. To je vse, kar potrebujeva, naenkrat spet letivaaaaa,,, vse se vrti okoli naju: luna, sonce, rože … Aleksandra Špehar Odprtje razstave Pot knjige 8. februar je slovenski kulturni praznik, dan, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna. V Banjaluki smo ga obeležili v Narodni in univerzitetni knjižnici Repu­blike Srbske, kjer smo odprli razstavo Pot knjige – od avtorja do bralca. Potujoca razstava nam prikaže proces nastajanja knjige, brošure in plakate je v sodelovanju z Bralnim druš­tvom Slovenije zasnovala in izdala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Obisko­valci, ki so povsem napolnili dvorano, so prisluhnili programu ucencev dopolnilnega po­uka slovenšcine in si z zanimanjem ogledali razstavo. Z nami so bili gostje iz Slovenije: avtorja stripa Pot knjige, od avtorja do bralca, pisatelj Žiga X. Gombac  in ilustrator David Krancan ter Tjaša Urankar, strokovna svetovalka za podrocje bralne kulture na Javni agen­ciji za knjigo Republike Slovenije. Delavnica Pot knjige Knjižni molj je glavni junak brošure in pla­katov Pot knjige. Razstava Pot knjige potuje po šolah in knjižnicah, 8. februarja je prišla v Banjaluko, z njo pa avtorja Žiga X. Gombac in David Krancan ter vodja projekta Tjaša Urankar. V soboto, 9. februarja, so v Klubu narodnih manjšin pripravili dve literarno-li­kovni delavnici. Spoznavali smo pot knjige od avtorja do bralca, še posebej pa strip - od ideje do zapisa besedila in risanja ilustracij. Prva delavnica je bila namenjena osnovnošolcem, druga srednješolcem.  Na razstavi Nesnovna kulturna dedišcina Slovenije Na pustno soboto, 2. marca, so si tri skupine ucencev, ki se slovenšcino ucijo v Banjaluki, v Banskem dvoru ogledale razstavo o kultur­ni dedišcini Slovenije. Na razstavi Nesnovna kulturna dedišcina Slovenije v luci Unesco­ve konvencije so na štiriindvajsetih  panojih predstavljeni slovenski narodni obicaji, roko­delstva in ostale tradicije.  Dodan je še pano o 20. maju – svetovnem dnevu cebel, ki ga je na pobudo Slovenije razglasila Organizacija Združenih narodov. Pustna sobota je bila pravi dan za ogled panojev, saj na razstavi spo­znamo veliko starih pustnih obicajev, predstavljeni so tudi obhodi kurentov. Zima se poslavlja Kakor se mama poslavlja od svojega otroka, ki gre zju­traj v šolo, kakor se punca poslavlja od svojega mlade­nica, ki leti v tujino, tako se februar poslavlja od zime. Pocasi in brez hitrosti. Sneg tiho odhaja v preteklost in s sabo nosi hlad, led in kepe. Zima je le še spomin. Aleksandra Zrnic Moj najljubši letni cas je pomlad. Zimski dnevi so minili in prihaja pomlad. Dnevi so toplej­ši, nebo je svetlo. Ptice se vracajo in lepo je slišati njihovo pesem. Travniki so pisani s cve­tjem in raznovrstnimi travami. Ljudje marljivo delajo na polju in na vrtu. Življenje se vraca! Ivan Durbic Moj najljubši letni cas je pomlad, ko se otopli in vse zacveti. Spomladi rada nabiram cemaž, regrat in koprive ter urejam vrt in sadovnjak, cas v naravi pa najraje preživljam z vnukinja­mi. Spomladi je tudi naša tradicionalna ekskurzija v Slovenijo, ki se je zelo veselim in kjer se imam vselej lepo.       Gospava Tomaševic Ucimo se o pomladnih cvetlicah Predavanja o priseljevanju v Slovenijo in izseljevanju iz Slovenije Od 28. do 30. marca je v Banjaluki gostovala dr. Marijanca Ajša Vižintin, znanstvena so­delavka ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pripravila je tri predavanja. O priseljevanju v Slovenijo in izseljevanju iz Slovenije je predavala odraslim, o sestavljeni identiteti migrantov in njihovih potomcev pa srednješolcem. Bibliobus je prvic pripeljal pred OŠ Holandija v Slatini Kaj je bibliobus? Avtobus, poln knjig. V Bosni in Hercegovini potujocih knjižnic ne po­znajo, v Sloveniji pa so bibliobusi zelo priljubljeni. Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper je jeseni prejela nov bibliobus, starega pa so po­darili Narodni in univerzitetni knjižnici Banjaluka. Ni prišel prazen, v njem je polno knjig in med njimi so tudi knjige v slovenšcini. Namen bibliobusa je širiti pisano besedo in pri­padnikom slovenske narodne skupnosti omogociti lažji dostop do knjig. Postajališca so zato nacrtovana tudi z mislijo na ucence dopolnilnega pouka slovenšcine. Poglejte, kako so se ga razveselili ucenci v Slatini, ko je prvic pripeljal pred Osnovno šolo Holandija! Pripravljamo se na ekskurzijo V Sloveniji je veliko lepih kotickov in Društvo Slovencev Triglav vsako leto popelje svoje clane v eno izmed slovenskih pokrajin. Pri pripravi izletov nam pomagajo domacini, saj oni najbolje vedo, s cim bodo navdušili obiskovalce. Na ekskurzijah, ki se imenujejo Po poteh naših prednikov, spoznamo naravne in kulturne znamenitosti, znacilne jedi in še marsikaj, cesar obicajni turisti ne vidijo. Ucenci preživijo tri dni z vrstniki, odrasli pa imajo svoj pro­gram ogledov. Da bi okolje bolje razumeli, se na obisk krajev pripravljamo že pred odho­dom. Po poteh naših prednikov - v Koper in okolico Letos nas je pot vodila v Slovensko primorje. V Koper smo prišli 23. aprila, ko praznujemo svetovni dan knjige, zato smo Noc knjige pra­znovali v Osrednji knjižnici Srecka Vilharja Koper. Z interpretacijo svoje pesnitve Rumi in kapitan nas je ob barvitih ilustracijah Ejti Štih ocarala dramska igralka in pisateljica Saša Pavcek. V sredo, 24. aprila, smo obiskali Krajinski park Secoveljske soline, Piran, Ma­rezige in eno najpomembnejših kulturnih znamenitosti slovenske Istre - cerkev sv. Tro­jice v Hrastovljah. V cetrtek, 25. aprila, smo se sprehodili po Kopru, nekateri pa tudi do Izole in že je bil cas za odhod domov. Vsaka ekskurzija nam odkrije nekaj novega, tako pocasi sestavljamo mozaik raznolikih sloven­skih pokrajin. Pri koprskih osnovnošolcih in srednješolcih V torek, 23. aprila, se je avtobus, poln otrok, mladostnikov in odraslih, ustavil pred Osnovno šolo Koper. Tam je zaposlena Mojca Jelen Madruša, vodja projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki je skupaj s ko­legicami s Srednje tehniške šole in Srednje ekonomsko-poslovne šole pripravila bogat program obiska naših ucencev. Ucenci so bi­vali pri vrstnikih. Osnovnošolci so si ogledali Pretorsko palaco, v Knjižnici Srecka Vilharja Koper, oddelku za mlade bralce, so sodelo­vali na delavnici Od klinopisa do crkovne pisave. Srednješolci so obiskali sedež Uni­verze na Primorskem, kjer so jim predstavili možnosti študija, in Pokrajinski muzej. Vsi so videli in doživeli veliko lepega. Lepe stvari vedno prehitro minejo. A stiki ostajajo in že jeseni bodo koprski osnovnošolci in srednje­šolci gostje banjaluških. Bliža se zakljucek šolskega leta, prejeli smo ciciveselošolske diplome. Beremo s Slovenijo v Srbiji Noc knjige smo praznovali z ucenci, ki se v Srbiji ucijo slovenšcino. Srecali smo se v Rumi, kjer so prijazni gostitelji pripravili bogat program. Udeležili smo se literarne, likovne, športne, plesne, kuharske in nara­voslovne delavnice ter uživali v druženju z vrstniki. Srecanje ucencev dopolnilnega pouka slovenšcine v Prijedoru V Prijedoru so se 25. in 26. maja zbrali ucen­ci, ki se v Bosni in Hercegovini ucijo sloven-šcino. Prišli so iz Sarajeva, Kaknja, Zenice, Tuzle, Teslica, Banjaluke in Slatine. Letošnje srecanje ucencev je bilo jubilejno, dvajseto. Organizator je bilo Društvo Slovencev Lipa Prijedor. Tema srecanja je bilo pohodništvo in prvi dan nas je Bojana Derkuca Bevandic skupaj z izkušenimi planinskimi vodniki po­peljala na zanimiv pohod po gozdovih Koza­re. Zvecer so se vsi ucenci predstavili s kratkim programom. Slišali smo ne­kaj o društvih, iz katerih prihajajo, vsaka skupina je zapela tudi eno slovensko pesem. Otroci in mla­dostniki so uživali v druženju, razšli smo se z obljubo, da se prihodnje leto spet sreca­mo. Kaj je najlepše ucencem v Prijedoru? Najlepši dan Moj najlepši dan je bil dan, ko sem praznova­la svoj rojstni dan. Ta dan je bil poln prijate­ljev. Igrali smo se, jedli torto in odpirali darila. Mia Crncevic Moj najlepši dan bi bil dan, ko bi v Barceloni spoznal Lionela Messija. Razkazal bi mi me­sto. Na koncu bi mi dal rdeco in modro majico. Mihailo Crncevic Najboljši dan v mojem življenju je bil dan, ko se je rodila moja sestra Marija. Dolgo sem cakal, da dobim sestro. Celih šest let je razli­ka med nama. Ko sem jo prvic videl, sem bil presenecen, kako majhna in sladka je bila. Zdaj nisem preprican, ali je bilo vredno, da sem bil tako srecen. Marija zna biti zelo na­porna in nagajiva, ampak jo imam kljub temu zelo rad in je ne bi zamenjal za nic na svetu! Luka Derkuca Sonce je zjutraj vzšlo, srce je hitro bilo. Telefon je zazvonil, na svet je prišel fant. Naš Novak.  Dejana Došen Najbolj zanimiv šport Najbolj zanimiv šport zame je smucanje. Smucam že osem let in nikoli mi ni dolgcas. Smu­canje je zanimivo, ker je aktiven šport in lahko grem s prijatelji v razlicne kraje. Obiskujemo smucišca v razlicnih državah. To je adrenalinski šport in zaradi tega je še bolj zanimiv in zahteven. Tekmovanja imajo razlicne discipline in lahko veckrat tekmujem. Najbolj mi je všec, da se moram truditi, da pravilno smucam in dosežem dobre rezultate. Hana Alicehajic Najlepše mesto Najlepše mesto je Biograd. Ljudje so srecni in dobri. Plaže so lepe in urejene. Hiše so prav tako lepe in rože so prijetne. Najpomembnejše je, da je tam veliko psov. Ivona Živanovic Najboljša rezina Bil je lep in soncen dan. Z avtobusom smo se približali Bledu. Veliko sem slišala o lepoti jezera in o naravi v okolici, vendar nisem mogla slutiti, kaj bom izkusila. Zapustili smo avtobus in se pocasi spušcali. Ko smo obiskali s soncem obsijano jezero, so moje oci videle vec, kot je bilo pricakovano. Po kratkem sprehodu smo se ustavili na znameniti rezini, da bi dokoncali užitek. In potem je njen opojni vonj napolnil vsa cutila, po prvem ugrizu je ta kremasti, božanski okus, ki se topi v ustih, povzrocil obcutek, da sem na oblakih, vse je prevzelo pravljicni videz in užitek vseh cutov je bil na vrhuncu. To je bila najboljša krem­šnita, kar sem jo kdaj jedla. Nevena Crncevic Najvecji dosežek V prostem casu grem zelo rada v hribe in gore. Moj najvecji dosežek v gorništvu je bil 24. julija 2018, ko sem se s svojim možem in še šestimi clani naše planinske skupine povzpela na najvišjo goro zahodne Evrope – Mont Blanc. V meni je dolgo zorela želja po tem vzponu. Priprave so tudi dolgo trajale. Kupili smo potreb­no opremo, ki je zelo draga, fi zicno smo se pripravili in uspeli smo rezervirati koco Gouter, kar je bilo zelo težko zaradi velike množice alpinistov. Od koce Gouter, ki je na višini 3835 m, se zacne zadnja faza vzpona. Na vrh smo se odpravili ob pol dveh zjutraj. Navezali smo se v lede­niško navezo in nadaljevali proti vrhu gore. Pred nami se je vila reka naglavnih luck. Bili smo zelo srecni, ker smo imeli ves cas vzpona odlicno vreme. Ne samo, da je bilo jasno, tudi vetra ni bilo, kar je na tej gori redkost. Ob 6:15 zjutraj smo prispeli na vrh. Bili smo mocno utrujeni, ampak zelo srecni. Cestitali smo si ter napravili nekaj fotografi j. Oblaki so ležali dalec spodaj. Bilo je tako lepo, da smo pozabili na cas in na vrhu smo preživeli kar 40 minut. Odprava je bila zelo uspešna, saj smo vsi osmi clani skupine dosegli vrh Mont Blanca ter za tem varno sestopili v dolino. Bojana Derkuca Bevandic Kaj imajo radi najmlajši zacetniki? Najraje imam pse in macke, ker so sladki in se radi crkljajo. Rada imam svojo muco Macmuco. Je sivo-bela, najraje spi pri mami. Ema Medic Rada imam svoje zajcke. Oni so mehki, tecejo za menoj, jejo ve­liko korenja. Razveselijo se, ko pridem v Celinac. Takoj skocijo iz svoje škatle. Sofi ja Mihajlovic Rada imam svoje prijatelje. Igramo se med dvema ognjema. Najlepše je, ko se družimo v podaljšanem bivanju. Nina Grbic Rad imam svoje starše. Rad se igram s svojimi prijatelji. Rad igram nogomet. Aleksa Savic Rad imam svoje starše in svojo sestro. Doma imam tudi ribice. S starši se imamo najlepše, ko skupaj gledamo fi lme. Aleksa Miletic Meni je najlepša mama, ker mi izpolnjuje želje in ker jo imam rada. Želim ji, da bo srecna. Milica Marjanovic Rada imam babico. Vsak dan pazi name. Vse mi da. Pomaga mi pri ucenju. Staša Katalina Rada imam svojega oceta. On mi vse kupi, pelje me v Banjaluko na slovenšcino. Pomaga mi pri domacih nalogah. Saška Katalina Najraje imam racunalniške igrice. Vsak dan jih igram štiri ure. Všec so mi, ker so zabavne. Leon Medic Naši najlepši, najboljši, najljubši … Najboljša igra Najboljša igra je Bravl Stars. V tej igri se borijo. Moj najljubši lik je Krov. Igro igram dva mese­ca in je super. Bojan Ceran Moj hobi Moj hobi je izdelovanje maket. Za eno maketo potrebujem šest ur ali 1-2 dneva. Izdelujem heli­kopterje, letala in razlicne stvari. Razstavim jih na svojo omaro. Makete vas spravljajo ob živce, ko en delcek ne sede na svoje mesto. Jaz uživam v tem delu in ko sestavim maketo, sem zelo ponosen na svoje delo in komaj cakam, da sestavljam novo. Nikša Perušic Moj hobi je jiu-jitsu. Treniram ga, ker mi je zanimivo in me uci, kako naj se obranim. Po­gosto grem na tekmovanja in sem zelo srecna. Tam se igram in družim s svojimi prijatelji. Letos bom delala izpit za zeleni pas. Ana Cucek Najboljši inštrument Moj najlepši in najboljši inštrument je sakso­fon. Igram ga vsak dan. Nisem hotel igrati ki­tare, ker njo vsi igrajo, in sem izbral saksofon,  ker ga nihce ne igra. Moji najljubši pesmi sta Havana in Pink Panther. Srecen sem, ker bom imel kmalu koncert v Kulturnem centru Banski dvor. Vcasih igram za pouk slovenšci­ne v Banjaluki. Jovan Dimitrijevic Najlepše mesto Moje najlepše mesto je Ljubljana. Ljubljana je glavno mesto Slovenije. Prvic sem bila v Ljubljani kot deklica. Vozila sam se colnom na reki Ljubljanici. Obiskala sem Bled, Bo­hinj, park Tivoli in mnogo krajev. To poto­vanje mi je ostalo v spominu in zato je moje najlepše mesto Ljubljana. Mirjana Makivic Kaj najraje delam? Najraje se družim s prijatelji, igramo se razlicne ustvarjalne in zanimive igre. Rada rišem, poslušam glasbo in se igram s svojim mackom. Zbiram posterje, nalepke in papirnate prtic­ke. Zanima me ucenje tujih jezikov. Nevena Gacic Najboljši šport Ukvarjam se s športom. Meni je najboljši karate, ker ga treniram. Všec so mi treningi in rada grem na tekmovanja. Do sedaj sem dobila veliko medalj, ampak nekajkrat sem izgubila. Lansko leto sem dobila modri pas. To pomeni, da sta mi ostala rjavi in crni. Imam nove prijatelje in želim nadaljevati s treningi karateja. Jovana Dukic Moj najljubši šport je nogomet, treniram ga že deset let. Ko sem bil majhen in ko sem si prvic ogledal nogometno tekmo, sem vedel, da je to moj šport. Zdaj mi gre zelo dobro in sem zelo zadovoljen. Imam polno kolajn in sem zelo uspešen. Andrej Drinic Najljubša oseba Meni najljubša oseba je moja hcerka Mihaela. Ona je  zelo zanimiva in vesela. Veseli me najin skupni cas. Njen nasmeh je moja sreca. Dejan Golic Najboljša prijateljica Moja najboljša prijateljica je Mina. Mina ima rjave oci in rjave lase. Ima zelo lepe obleke. Njena najljubša barva je modra. Pogosto greva v kino in na sprehod. Vedno je tukaj, ko sem v težavah. Mihaela Golic Moja najboljša prijateljica se imenuje Snježana. Piše se Stankovic. Hodi na fakulteto - cetr­to leto študira fi lologijo. Ima modre oci in rjavo-rumene lase. Druživa se enajst let. Je zelo dobra oseba in komunikativna. Zdaj je v Rusiji na izmenjavi študentov in zelo jo pogrešam. Ivana Kerševan Najljubša hrana Moja najljubša hrana je sadje. Rada ga imam, ker je zdravo in okusno. Najraje jem jabolka in banane. Sonja Šukovic Moje najljubše mesto Od vseh krajev, ki jih želim obiskati, bi bila moja sanjska pot obisk Irske. Ceprav ima Irska veliko zelo lepih mest, kot sta Dublin in Cork, si najbolj želim iti v Belfast, glavno mesto Severne Irske. Belfast je drugo mesto po velikosti na Irskem in je zelo pomembno in zanimivo. Ima veliko muzejev in knjižnic, kavarn in gradov, ampak najbolj zanimiv del Belfasta je zagotovo ulicna umetnost. Severna Irska je bila v 20. stoletju v vojni in ostanke te vojne lahko vidimo v Belfastu. Iz tega razloga je ulicna umetnost v Belfastu po­membna, ker predstavlja Irce in njihovo zgo­dovino. Upam, da bom kmalu obiskala Irsko in uživala v odlicni umetnosti. Katarina Jankovic Moj hobi Moj hobi so ptice. Imam 20 ptic. Vsak dan jih hranim in jim dam vodo. Veseli me njihova pesem. Kmalu se zacne sezona parjenja. Upam, da bo veliko mladicev. Teodor Ninic Vse svoje življenje se ukvarjam s špor­tom. V osnovni šoli sem treniral roko­met in nogomet, rokomet sem za šolo igral štiri leta. Zdaj treniram judo in boks in rad imam borilne vešcine. Bil sem na mnogih tekmovanjih in šport­nih taborih v državi in izven nje. Rad treniram in treniram petkrat na teden. Šport je moj izpušni ventil. David Stanišic Najljubši del dneva Zjutraj mi je najlepše. Takrat delam vaje in veselim se novega dne. Za­hvaljujem se, da imam možnost uži­vati še en lep dan. Verica Jacimovic Jutro je najlepši del dneva. Sonce prihaja, ljudje se zbudijo in zdi se mi, da je vse spet rojeno. Lepo je vstati zjutraj, odpreti okno, vdihniti vonj svežega zraka, zacutiti vonj pomlad­nega cvetja in razcvetelih dreves, sli­šati pesmi ptickov iz bližnjih dreves. Vse je nekako lepo in svetlo. In seveda, jutro se zacne ob skodelici dobre kave. Dobro diši in povzroci obcutek miru in spokojnosti. Slavica Hrnic Najljubši del dneva za mene je somrak. Trenutek, ko sonce zahaja in se nebo obarva z naj­lepšo rožnato barvo. Narava in ljudje se pocasi umirjajo. Zaton sonca je trenutek, ki mi prinaša mir po napornem dnevu. Pogosto s kozarcem vina sedim na svojem balkonu in uži­vam v tem trenutku. Razmišljam o dnevu, ki je minil, ali o jutrišnjem dnevu. Vcasih samo poslušam glasbo in uživam v tem trenutku. Gordana Jurkovic Pogovarjamo se o Sloveniji, Slovenkah, Slovencih in ucenju slovenšcine Moje korenine po mamini strani so slovenske. Že kot majhna deklica sem z nono govorila v primorskem dialektu. Sedaj ko sem upokojena in imam vec casa, se želim nauciti knjižne slovenšcine, da jo bom uporabljala, ko bom na obisku pri sorodnikih. Z ucenjem slovenšci­ne spoznavam kulturo in dedišcino Slovenije. Sonja Miljuš Slovenija je majhna , vendar zelo lepa dežela. Cista in urejena je, še posebej vasi. V parih urah prideš  v Trst, Benetke, Dunaj, Zagreb ... Ceprav je majhna, ima nižino, hribe in tudi morje. Ima veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Vanja Peric Slovenci in Slovenke veljajo za delovne in poštene ljudi. Vestni so, disciplinirani, miroljub­ni in potrpežljivi. Zelo so aktivni v  rekreacijskem športu. Imajo veliko vrhunskih športni­kov: Tina Maze, Peter Prevec, Luka Doncic,  in še bi lahko naštevala. Ana Peric Slovenija je lepa dežela, ampak ljudje predstavljajo bistven del njenega obstoja. Prijazni in do­brohotni Slovenci in Slovenke so vedno pripravljeni ponuditi pomoc. Celo takrat, ko jim je težko, ne zavrnejo pomoci. Po-leg tega so Slovenci in Sloven­ke zelo veseli. Z njimi ni nikoli dolgocasno. Roka pomoci in širok nasmeh, to je tisto, kar oznacuje ljudi in Slovenijo. Dražena Bubonjic Slovenci in Slovenke so zanimivi ljudje. Radi imajo dobro zabavo. Zelo so pridni in odgo­vorni pri delu. Slovenija je cista zemlja. To nam pove, da so tudi Slovenci takšni. Nikola Grbic Slovenija je lepa dežela. Všec mi je Ivana Kobilca, najuspešnejša umetnica. Obcudujem jo, da je v umetnosti dosegla to, kar ni uspelo njenim moškim kolegom. Sanja Stefani Popovic Ujeti trenutki Sekunda preden izpustiš kozarec V katerem so poslednje tri kapljice vina Tista sekunda pred padcem kozarca na tla In pred zvokom lomljenja stekla Tiste sekunde se zavedamo le na pol A na pol upamo da naslednji neizbežni dogodek Morda lahko spremenimo A ne moremo Tista sekunda preden vzljubimo osebo Ki je nikoli nismo želeli ljubiti Tista sekunda pred padcem na tla In tišina lomljenja srca Tista sekunda v kateri lažemo sami sebi Da bi se lahko zavedali Morda bi lahko vse predvideli A nismo mogli Tistih trenutkov ne boš ujel takoj ko se dogajajo Ce bi se jih zavedal v trenutku dogajanja Ne bi bili posebni Njih boš ujel mnogo kasneje In ko jih ujameš te nikoli ne bodo zapustili In pogosto se boš bolj spominjal njih Kot trenutkov zaradi katerih obstajajo. Mihaela Lunic Doživimo na tisoc prelepih in tistih V ujetem trenutku sigurno uživaš, dru­drugih trenutkov, ampak ujeti trenutek je ca-gace ne bi bil ujeti, ali ne? Saj veš, ko se pre­rovnija, ki jo gledamo v fi lmih. piraš z nekom in se tri ure po prepiru spo- Plavalcu je ujeti trenutek tista ena edina mniš, kaj vse bi lahko rekel?! Takrat ni bil stotinka, ki ga je locila od nasprotnika, no-pravi trenutek, nisi rekel, možgani so zablo­gometnemu vratarju tista sekunda, v kateri kirali in te rešili, da nisi povedal nekaj zelo skoci in obrani gol. Vem, da je ujeti trenutek hudega, kar bi drugega prizadelo, tebe pa bi vedno trenutek, ko te nekdo objame, kadar še dolgo grizlo. Ampak ko se prepiraš, nikoli to potrebuješ, ko ti prijatelj iz Beograda po-ne uživaš, ali ne? šlje pismo in ko ti oce podari kinder jajcek. Ujetih trenutkov nikoli ni mogoce po-To je trenutek, ko daš potico v pravemu vrniti - niti ne ob glasbi, vonju ali ob nekom, trenutku iz pecice, ko v pravemu trenutku s komer si jih doživel, ker trenutek mine. sprejmeš pravo odlocitev in ko na avtobusno Cas je vse, kar imamo in nimamo. Poskušaj postajo prideš, ko vanj stopa poslednji pot-kar najvec trenutkov ujeti, naj bo to tvoj cilj nik. A ne skrbi, ce zamudiš, tako je moralo v igri, ki se imenuje življenje. biti, peroni so za poslavljanje in ponovno Elena Lunic srecanje, a tudi za nepredvidene dogodke. Ob stoletnici Narodne galerije V tem šolskem letu so v Sloveniji obeležili stoletnico Narodne galerije, zato je bil tudi naš pouk prepleten z deli slovenskih umet­nikov. Reševali smo MEGA kviz, slikali in pisali o svojih obcutkih ob slikah, ki so se nas najbolj dotaknile. Ujeti trenutki na sliki Ko pogledamo ujeti trenutek na sliki, lahko cutimo vse, kar je umetnik želel predstaviti, kot so vonji, barve in obcutki. Vsaka slika ima svojo zgodbo, ki jo opazovalec vidi na svoj nacin. Slika je kot knjiga, vendar opazujemo samo ujeti trenutek in ga lahko »beremo« na svoj nacin. Všec so mi slike in rada jih da­jem prijateljem, ker prinašajo toplino v vsak dom. Lenka Debeljak - Perušic Ce želimo ohraniti misli in obcutke minljivosti, je to najvecji izziv za mene. Ce nam uspe, imamo bogatejše življenje. Nacin, kako obdržim svoje misli in obcutke, so za vedno moje majhne risbe, ki jih vsak dan pripravljam. Vedno me vrnejo v trenutke, ki mi zadostujejo, da se zavem svojih misli in obcutkov. Stefan Kopanja Dela Ivane Kobilca Letos februarja sem šla na obisk k svoji hcer­ki v Ljubljano. Narodna galerija je takrat pra­znovala stoletnico. V tistem casu je bila zara­di obletnice razstava moje najljubše slikarke Ivane Kobilca. Od vedno sem navdušena nad njenimi slikami in nad njenim življenjem. Na Kongresnem trgu v Ljubljani so bile razstavljene slike mladih umetnikov na temo Kofeta­rica. Ivana Kobilca bo vedno inspiracija in vzor vsem, ki imajo radi umetnost. Marija Papic Ivana Kobilca, kot slikarka, me je zelo navdušila. Na zacetku se nisem mogla odlociti, ali je lepše Poletje ali Kofetarica. Obe sliki predstavljata tako srecne podobe, polne življenja, ceprav predstavljata razlicne generacije. Ali izbrati babico, o kateri nasmeh pove vse, ali idilicno prizorišce - dekle, fant in deklica, ki sta ji blizu, in še dva fanta, ki sta še nekoliko oddaljena od njih. Vse se je zbudilo, narava je v polnem razcvetu. Slika je cudovit portret mladosti in narave. Ceprav so predstavljene razlicne generacije, ima tudi nasmeh babice v podobi Kofetarice toliko življenja. Res se je težko odlociti ...  Ana Marjanovic Ivana Kobilca: V lopi Ko sem videla sliko Ivane Kobilca V lopi, sem videla sebe v preteklosti, v de­klici, ki drži v narocju puncko in se z njo pogovarja. To me je spomnilo na moje otroštvo, ko sva s starejšo prijateljico izdelovali puncke iz cunj. Prosili sva ši­viljo, ki je bila suha in brez nasmeha in je imela velike temne oci in veliko srce, da nama da krpice. Šivanko, sukanec in škarjice sva vzeli s sabo. Sedli sva v hlad velike jablane in izdelovali puncke in oblekice za njih. „Pogovarjale“ smo se. Punckam sem bila uciteljica. Moja prijateljica se je tej igri smejala. Minilo je vec desetletij. Ne vem, kje je moja prijateljica iz otroštva, a jaz sem ucite­ljica – upokojenka. Rada ucim šolsko snov vnuka ali otroke iz soseske. Ko to delam, ne cutim teže let. Lepo se pocutim, ko se spomnim svojih punck iz cunj, svojih ucencev in drugih dragih ljudi, ki so se kot biseri razsuli po celem svetu. Moja hcerka s svojo družino živi v Sloveniji. Ko se spomnim na njih, vsem zaželim dobro zdravje in veliko radosti v vsakem novem dnevu. Gospa Šipragic Ivana Kobilca: Poletje Na sliki so prikazani Ivanina mlajša sestra Fani in otroci. Fani in otroci ple­tejo cvetje. Sliko sem izbrala, ker je zelo lepa. Ko jo gledam, pomislim na poletni prizor z raznobarvnim cvetjem. Marija Budiša To sliko sem izbrala zato, ker me spo­minja na poletje in na soncen dan. Na sliki je veliko zelene barve in je zaradi tega vesela. Slika me spominja na izlet z mojimi prijateljicami. Poletje imam rada zato, ker imam cas, da se družim s svojimi prijateljicami in prijatelji. Maša Ceran Slavna slovenska »slikarica« je mojstrsko ujela idilicen poletni trenutek v vasi. Na vrtu sedi mlada lepa ženska, ki plete venec iz vrtnic. Majhni otroci se igrajo okoli nje in ji dodajajo rože. Narava je vsa zelena in blešceca v poletnem soncu. Slika je tako nazorno naslikana, da lahko skoraj slišite otrokove krike in cvrkutanje ptic. Na mene je naredila mocan vtis, ker je res cudovita. Jaz mislim, da bi jo lahko imenovali Sreca. Ljiljana Sukara Memon Najlepša slika slovenskega avtorja je Poletje. Všec mi je tudi zaradi tega, ker je poletje moj najljubši del leta. Obožujem poletje zaradi dolgih dni in kratkih noci in poletje je idealen cas za obisk poletnih festivalov. Slika je zelo lepa, ker prikazuje cas, ko so vsi srecni. Nasli­kana je idila. Narava se prebuja. Vidimo srecno družino na vrtu. Đorde Stanišic Najlepša slika mi je Poletje, ker je Ivana zelo lepo narisala naravo in opisala poletje. Slika govori o prihajanju poletja in o cvetenju rož. Ana Katalina Poletje se mi zdi zelo zanimiva slika, ker prikazuje idilicno družbo v naravi. Mamica dela venec in otokom je zelo všec bivanje v naravi. Radovednost majhnih otrok zagotavlja sliki pozitivno energijo. Ta slika nam prikazuje, kako malo je potrebno za sreco. Aleksa Sibinovic Dolgo sem gledal v cudovito slikarsko mojstrovino Ivane Kobilca – Poletje. Ceprav je na­stala pred dvema stoletjema, v meni prebuja obcutek veselja. Zdi se mi, kot da bi bil sam na tem prelepem dvorišcu in kot da sem, pravzaprav, tudi sam prica vsemu dogajanju. Zdi se mi, da slišim glas otrok in mile besede mlade gospodicne. Vsi smo del narave, na katero cas nima vpliva. Rastko Zrnic Slika Ivane Kobilca Poletje me je navdušila. »Slikarica« je narisala svojo sestro Fani, ki se je na podeželskem vrtu igrala z otroki in prepletala vencke rožic. Spokoj na obrazu deklice in lepota, ki zrcali, osvetljuje sliko. Slikarka je uporabila veliko paleto odtenkov zelene bar­ve. Posebne zelene barve trate, listja, dreves, grmovja pripovedujejo o drevesih, grmovju, listju, trati… Skoraj cutimo toploto sonca in svežino v hladu. Njena umetnost v meni zbudi željo biti tam in uživati v poletju. Lejla Medic Ivana Kobilca: Kofetarica Najlepša umetnina umetnice Ivane Kobilca je sigurno Kofetarica. Babi­ca s skrivnostnim nasmehom. Sim­bolizira užitek in sreco v življenju v majhnih stvareh. Spominja nas, da je pomembno samo to, da pride na­smeh na tvoj obraz in v vsakem obi­skovalcu zbuja obcutek srece. Gorana Retel Zelo mi je všec znamenita slika Ivane Kobilca Kofetarica. Bolj ko gledam staro gospo na sliki, mi je posebej ljuba. Skodelica kave, ki jo pije stara gospa, izvabila je topel pogled v njenih oceh in nasmejan obraz. Slikarka je ujela pravi trenu­tek sprostitve, to je uspela prenesti tudi nam. Slikarka nas je spodbudi­la, da se vprašamo, kaj ta stara gospa misli. Kolja Kopanja  Ko sem prvic videla sliko Kofetarica, cutila sem toplino in nežnost. Imela sem vtis, da je babica v tistem trenutku koncala s peko peciva in je sedla, da popije kavo. V njenih oceh se odraža užitek v vsakem požirku, kot da predstavlja užitek pri vsakem dogodku v življenju. Ona nas klice, da z njo nazdravimo in delimo radosti življenja. Tamara Sibinovic Nasmeh Kofetarice nam sporoca: »Zelo lahko je biti srecen.« Za njo je sreca trenutek po­citka s toplo skodelico kave. Kot da je vso utrujenost in skrbi utopila v skodelici kave. Njen nasmeh je prav tako topel in dišec kot kava v skodelici. Nasmeh z njenega obraza se je izlil v njenih oceh in od znotraj razsvetljuje Kofetarico. Ta sijaj, ki ga oddaja Kofetarica, izpol­njuje ves prostor in se prenaša na vse, ki jo gledajo. Ne obstaja niti ena oseba, kateri nasmeh Kofetarice ne zmehca linij obraza in ga razširi v nasmeh. Ni cudno, da se Ivana Kobilca ni mogla lociti od te slike in da jo je vedno nosila s seboj. Ko se ne pocutim dobro, bi tudi jaz imela rada pred ocmi Kofetarico, ki z nasmehom sporoca: »Dobro je, vse bo v redu. Življe­nje je tako cudovito.« Ksenija Urdih  Ujeti trenutki ob kavi Bilo je toplo in soncno jutro. Sedela sem na balkonu in pila svojo jutranjo kavo. Razmišljala sem, kako preživeti dan, veliko obveznosti in malo casa. Vzela sem skodelico kave, jo pri­maknila k obrazu in globoko zajela njen vonj. Zaprla sem oci in nenadoma sem se znašla na prekrasni plaži, obdani s palmami in prijetnimi vonjavami. Poskušala sem to sliko cim dlje zadržati v svoji glavi. Ko sem odprla oci, sem spoznala, da bi lahko nekaj casa porabila na boljši nacin in spremenila sem svoj nacrt za ta dan. Zvezdana Kopanja Moja najljubša pijaca je kava, brez nje si ne morem zamisliti dneva. Vsako jutro pijem kavo z mamo in to je zelo lep zacetek dneva. Ce imava veliko obveznosti, se vidiva edino zjutraj in se veliko pogovarjava in si pripovedujeva, kakšne nacrte imava za ta dan. Po koncanih predavanjih in vajah pijem kavo s prijateljicami. Pogovarjamo se o nam pomembnih temah in skupaj rešujemo naloge. Ko se ucim, ko se pogovarjam z ljudmi, katere imam rada, ko nekoga pogrešam, ko imam težave, kava pomaga. Pomaga, da ne spiš, da se zbudiš, da išceš rešitve in da vidiš ljudi, ka­terih dolgo nisi videl. In zaradi tega je prav kava moja najljubša pijaca.  Tamara Stanišic Kava je majhno jutranje udobje, del rutine. Ko kavo piješ sam, se lepo sprostiš in zbudiš, najdeš rešitve za neke majhne težave. Ampak  ko kavo piješ z družino ali prijatelji, se veliko pogovarjate in išcete rešitve za tiste težave, s katerimi se ne moreš boriti sam. Ob kavi se tudi veliko smejemo in pocivamo. Zaradi tega je kava moja najljubša pijaca in pitje kave najljubši del dneva. Milena Stanišic Vedno se veselim spomladanskih sobot. Všec mi je, da vstanem zgodaj in ukradem nekaj trenutkov samo zase. Tiho, da ne zbudim drugih, si naredim kavo in jo nalijem v skodelico. Grem na vrt,  prinesem skodelico s kavo, se usedem v svoj udoben vrtni naslanjac in potem uživam. Pijem dišece požirke vroce kave, poslušam žvrgolenje ptic, sonce me boža po obra­zu, ne mislim nicesar in želim samo, da traja dolgo dolgo. V resnicnost se vrnem, ko nekdo od domacih rece “Ali je narejena kava?” In moja pravljica kave izgine. Mira Ambrožic Moj najljubši cas dneva je ob jutranji kavi. Vonj cvetja skozi okno, sonce, šcebetanje pticic, brencanje cebel. Jaz in moja skodelica kave ... Sanja Tošic Jakic Marko Pernhart: Gorica na Vrbskem jezeru Najlepša je slika Gorica na Vrbskem jezeru. Jezero je zamrznjeno, ljudje drsajo. Ob jezeru je kamnita hiša, v daljavi sta cerkev in hotel. Na obali so drevesa, najlepše so naslikani oblaki. Martina Tavcar Izbral sem to sliko, ker je lepa in zelo mi je všec. Ljudje drsajo. Oblaki so po vsem nebu. Sli­ka me spominja na zimske dni pri moji hiši. Ko jezero ni bilo zaledenelo, so se ljudje vozili s colni. Ljudje cakajo pomlad, da se bodo spet vozili s colni. Stefan Kuprešak Najlepša slika mi je Gorica na Vrbskem jezeru. Slika mi je všec, ker ima svojo zgodovino. Jaz bi pripovedovala tako ... Bil je hladen zimski dan, jezero je zaledenelo, ljudje so komaj cakali, da se lahko drsajo in tudi sankajo. Nekateri se sprehajajo, nekateri sedijo. Dan je zelo svetel, tudi kakšen žarek sonca proseva. Vse je belo pa svetlo modro, ljudje se veselijo. Aleksandra Špehar Slika, ki mi je všec, pripoveduje o zimi. Ujeti trenutek na sliki predstavlja eno zimsko po­poldne v naravi pri jezeru. Torej, v bližini stare hiše je zamrznjeno jezero. Otroci drsajo po njem in zdi se mi, da so zelo veseli. V daljavi se vidi zelo lep grad kot iz pravljice.  Anastasija Babic Matej Sternen: Rdeci parazol Izbrala sem sliko, ki jo je naslikal Ma­tej Sternen, na njej je ženska z rdecim parazolom. Izbrala sem to sliko, ker danes dežuje in se pocutim kot ta ženska. Ona je v naravi in nosi klobuk in obleko. Zdi se, kot da se umetniko­va žena Rozi sprehaja po Tivoliju. Anastasija Kecman Vizualna umetnost je bila vedno moj najljubši nacin izražanja. Ko sem bila majhna, sem bila prepri­cana, da bom »slikarica«, ko bom odrasla, vendar sem imela druge talente, ki so se zdeli bolj donosni, zato se je moje izobraževanje pre­usmerilo proti njim, slikanje pa je ostalo konjicek. Leta so minila in vse manj casa sem posvetila umet­nosti, potem pa sem na sestankih, kjer sem prevajala, zacela risati, da bi se lažje osredotocila, in te risbe so postajale vse bolj izpopolnjene, skoraj spremenjene v umetnost. Pred dvema letoma sem opazila, da je moj sin prav tako nadarjen za risanje in kupila sem spletni tecaj za risanje, za katerega sem mislila, da ga lahko predelujeva skupaj. Ni ga zanimalo, jaz pa sem se udeležila tecaja, zaradi cesar sem vsak dan zadnje leto in pol risala vsak dan, kar me veseli, saj opazim svoj nenehen napredek. Najbolj mi je všec, da narišem portrete ljudi in jih dajem kot darila za rojstni dan. Spletni tecaj je ustvaril skupnost umetnikov, ki so se udeležili tecaja in si med seboj pred­stavijo svoje delo, komentirajo in svetujejo. Raje imajo risbe, ki jih ni mogoce razlikovati od fotografi j. Moj okus je drugacen - rada imam realizem, toda prevec realizma pomeni, da je umetnost omejena na kopiranje. Moj najljubši slog v umetnosti je impresionizem. Impresionisticne slike so vec kot realisticne - ne posredujejo le tistega, kar se vidi, ampak še vzdušje, zrak, svetlobo, obcutek kraja. Zato je moja najljubša slika iz ljubljanske galerije Rdeci parazol Mateja Sternena. Na ženski obraz pada svetloba rdece barve, ki gre skozi njen rdeci soncnik, zato sem skoraj zacutila vrocino popoldneva, v katerem je ona šla na sprehod po Ljubljani pred 115 leti. Tijana Medic Marko Pernhart: Bled Najlepša slika je Bled Marka Pernharta, nastala je leta 1854. Naslikal je alpsko idilo in po mojem mnenju najlepši kraj v Sloveniji. Vidimo cerkev na otoku in cudovit razgled na je­zero. Med gledanjem slike imam obcutek, da sem na Bledu, slišim vodo in ptice, ki veselo pojejo na drevesih. Skoraj cutim svežino Alp. Viktor Perušic Ivan Vavpotic: Pot v Tivoliju Stara drevesa v parku še vedno s svojimi ve­jami pred soncem in vrocino zakrivajo mi­moidoce. V pisanih oblekah in z nejasnimi obrazi hitijo, sam Bog ve, kam. Pravzaprav, tudi danes ni nic drugace. Ce sedim na klo­pi, sto let kasneje, vidim popolnoma enako, kot je to videl Ivan. Kot da bi slišal pogo­vor ljudi in na obrazu cutil blagi dotik ve­tra. Nekje v daljavi slišim veselo petje ptic. Slikarska umetnost ne pozna casa in vedno znova vabi, da jo obcudujemo. Aleksandar Zrnic Jurij Šubic: Pred lovom Na sliki je prikazan trenutek, ko lovec gleda v svojo puško in se vse dogaja v majhni izbi v gozdu. Lo­vec je odprl vrata, da bolje vidi. Na sliki se vidi, da se lovec pripravlja za lov, on je vse stvari za lov posta­vil na stol. Vsa pozornost je usmer­jena na puško. Lovec ima skromno obleko. Slika je zelo zanimiva zato, ker izgleda zelo resnicno. Marko Budiša Ta slika mi je zelo zanimiva, mož polni puško in se pripravlja za lov. Avtor je posvetil veliko pozornost detajlom, svetlobi in senci. Ujel je en trenutek in kot da pricakuje­mo, da clovek res gre na lov. Sliko sem izbral, ker mi je všec in mi-slim, da je pomembna za avtorja Jurija Šubica in galerijo. Mihael Cucek Polkrog sonce dela, poldan je minil, ko se lovec pripravlja na lov, premišljuje o plenu. Res da je lov prvinski nagon, da prinese hrano na mizo. En strel je zadosti. Dalec je gozd, divjad se ne bo lahko predala, ampak dolgoletna izkušnja mu lahko pomaga.     Lov mu je v krvi, lacen je in to ga preganja, da vzame puško. Omahljiv ni. Verjetnost, da bo nekaj ulovil, ni velika, ampak vsakic upa. Odlocen je, da nekaj ulovi. Morda se mu posreci. Mladen Bubonjic Ivan Grohar: Cvetoca jablana Na zeleno in veselo poletje me spominja slika, v katero so se ujeli trenutki poletja. Jablana, ki cveti, se je nagnila nad reko. Poletje prinaša sreco, a to drevo je žalostno. Nihce ne ve, zakaj. Morda niti samo drevo ne ve. Cerkev v ozadju je kot zamišljena deklica. Deklica, ujeta v trenutek. Jelena Sibinovic Rihard Jakopic: Soncni breg Meni je najlepša slika Soncni breg, ker ima zelo lepe barve. Všec mi je, ker so crte narisane v razlicnih smereh. Spominja me na pomlad in gozd. Ana Cucek        Mihael Stroj: Luiza Pesjak In sem izbrala najlepšo sliko. Ona me spo­minja na neko kraljico, ki je zelo lepa. Drži cvetlice in oblekla je lepo belo obleko. Nje­no ime je Luiza Pesjak. Nikolina Miloševic Od kod vam pravica, da jo naredite vecno, ali ne veste, da smo minljivi!? Od kod vam pogum, da kljubujete bogovom z njeno vecno mladostjo!? Kdo ste vi, da s copicem ustavite cas!? Ne veste za usodo Doriana Graya!? Dragan Palackovic Anton Ažbe: Zamorka Najljubša slika mi je Zamorka. To sliko je narisal Anton Ažbe. Ljubim barve, katere so uporabljane, zelo lepo izgleda. Nimam kaj dodati, ampak to, kar sam rekla. Leonora Štefanac Zakaj me je pritegnil tvoj obraz? Zaradi tvoje lepote ali zaradi njegove temne barve. Ne! Osupnila me je temnina v tebi, temni­na, katero sem zacutila v tvojih lepih crnih oceh, v brezupnem pogledu. Ali v njem skrivaš vecstoletno suženjstvo in trpljenje tvojega rodu? Ali je to nemoc in spoznanje, da zate ni boljšega jutri? Kam gledaš? V pri­hodnost? Tisoc vprašanj, nobenega odgo­vora! To je samo tvoja skrivnost in naj tako tudi ostane. Za razmislek! Kam gledaš? Marija Petkovic Neznani avtor: Janez Herbard grof Lamberg Najlepša slika je Grof Lamberg s psom. Spominja me na Anglijo. Všec mi je zaradi grofove obleke, ker je carobna. Grof ima carobne kavbojske škornje in lepe brke. Ima velikega crno-belega psa z lepo ovratnico. Nikola Miloševic Élisabeth Louise Vigée Le Brun: Elizabeta Marija Filipina Mniszech Sliko sem izbrala, ker so mi zelo všec slike, na kate­rih so psi. Slika je zelo lepa. Barve so mi zelo všec. Ko je gledam, pomislim na svojo sestricno, ki ima tudi majhnega belega psa. Zelo je lep motiv slike. Slika me spominja na stare francoske fi lme. Gabrijela Tavcar Matevž Langus: Julija Primic in njen brat Janez Sliko sem izbrala, ker sta na sliki lepa otroka. Imata zelo lepo barvo oci in lepe lase. Zelo je lepa slika in spominja me na stare case. Julijana Jakša Slika mi je simpaticna, ker Julija drži ko­koško, z bratom jo hranita. Tudi jaz imam kokoške in pobiram njihova jajca. Julija mi je všec, ker ima modre oci tako kot njen brat. Katja Lunic Martin Johann Schmidt: Diana in Akteon Najlepša slika od vseh slik, o katerih smo se ucili, je Diana in Akteon. Zgodba pripo­veduje o nesrecni usodi mladega lovca po imenu Akteon in njegovega srecanja s ci­stim Artemisom, ki so ga Rimljani poznali kot Diano, boginjo lova. Diana spomladi uživa v kopeli s spremljevalkami nimfami, ko smrtni clovek nehote naleti na prizor. Nimfe kricijo od presenecenja in poskušajo pokriti Diano, ki v napadu sramotecega besa kaplja vodo na Akteona. Preoblikuje se v jelena z dolgimi rogovi, ki mu je odvzeta spo­sobnost govoriti, in nato prestrašen hitro pobegne. Ni dolgo, preden ga njegovi lastni hrti izsledijo in ga ubijejo, ne da bi prepoznali svojega gospodarja. Sofi ja Vranješ In še pogled v svetovno umetnost. Claude Monet: Lokvanji in japonski most Imam eno sliko, ki jo ljubim. Vsakic, ko sem žalostna ali utrujena, se vrnem k njej. Ta slika je Lokvanji in japonski most Clauda Mone­ta. Slikar je na tej sliki z neštetimi zelenimi odtenki upodobil vso velicino narave. Kadar­koli jo gledam, me spominja, da želim veliko vec casa preživeti v naravi. Sanja Katan Grbic Naj nas lepa umetniška dela spremljajo in navdihujejo vse življenje. In ne pozabimo na verze Saše Pavcek, ki smo jim prisluhnili na ekskurziji v Kopru. TO SMO MI Bilten je založilo Društvo Slovencev Triglav Banjaluka Pripravila Barbara Hanuš, uciteljica dopolnilnega pouka slovenšcine Oblikovanje Darko Domazet Tisk Grafi d d.o.o. Banja Luka Urad Vlade Republike Slovenije Ministarstvo prosvjete i kulture za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Srpske Grad Banjaluka Banja Luka Društvo Slovencev Republike Srbske »Triglav«, 78000 Banja Luka, Cara Lazara 20; tel/fax: +387 51 461 068 e-mail: drustvo.slovencev.triglav@gmail.com; www.udruzenjetriglav.com