Šlev. 19 (Teh. račun s pošto. -. C. con ia Fošta)
V Trstn, petek 7. maja 1926.
Druga izdaja
Leto IV.
:: l2haja vsak petek dopoldne. :: Naslov: TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 37 ali pa: Via Imbriani 9/111.	::
 0O0-------------
Izdaja: konsorclj MALEGA LISTA
MALI
TEDNIK ZA MO VICE IN P
Mali koledar.
Petek, 7. maja: Stanislav, škof muce n®c, Gizela. — Sobota, 8.: Prikazen nad angela 'Mihaela. — Nedelja, 9.: križeva Gregor Nacianški. — Ponedeljek, 10. križev, Anton in. — Torek, 11.: križev Mamert. — Sreda, 12.: križeva, Pan kracij. — Četrtek, 13.: Kristusov vnebo hod, Servacij. — Petek, 14.: Bonifacij Pashal.
MALE NOVICE
Za «MaIi listu.
Na večjili železniških postajah (v Trstu, Gorici, Št. Petru, Divači itd.) mo rate izrecno zahtevati «Mali list». Ne jemljite v roke, kar vam sami nudijo ®arveč zahtevajte Mali list. Če ga to pot zahtevajte zopet drugič. Bodite trdo Vratni! Tudi po mestnih trafikah in raz Prodajalnicah zahtevajte «Mali list«, ako ga ne vidite na očitnem kraju. Podpi rajte tiste razprodajalnice in trafike, ka tere vam tudi glede Malega lista ustre žejo.
Novo ministrstvo.
Ministrski svet je sklenil ustanoviti eno ministrstvo in. sicer «stanovsko» (ttiinistero delle corporazioni). To bo vr hovna oblast čez vse stanovske organiza cUe ali sindikate.
Slovenski mornarji la Speci j e so poslali slovenski mornarji lepe pozdrave vsem znancem in prijateljem. Bog živi !
Prvi maj.
V Jugoslaviji je bil prvi dan maja delavski praznik. Tudi časopisi niso izšlih
Iz iašistovske stranke.
Glavni tajnik Avgust Turati je izključil iz stranke nekatere železničarje, ki se niso pokorili strankarski disciplini.
France Bevk.
Ta je Slovencem že znan pisatelj. Zadnje čase je bil tudi odgovorni urednik ''Čuka na pal’ci». Vojaki so v Čuka pošiljali kake šaljive pesmice o vojaškem življenju. Eno tako pismo je oblast vzela za zlo in goriški sodniki so vtaknili Bevka v ječo za 4 mesece. Plačati mora tudi <00 lir kazni. Bevk se je pritožil na višje sodišče, a v ječo je moral iti takoj. Bevk je oče 4 otrok in bolehen, zato ga je ta reč tem huje zadela.
Verdijev spomenik.
V Trstu je bil med vojno odstranjen spomenik skladatelja Verdija na trgu S. Criovannii za cerkvijo sv. Antona. Zdaj je nov spomenik izdelan in se postavi na istem mestu nazaj. Spomenik je vlit iz brona treh topov, katere je dala vlada.
Dobra postava.
«Papolo di Roana» poroča, da bo notranji minister predložil ministrskemu svetu zakoni, po katerem se bo imenovanje ulic in trgov smelo določevati samo po osebah. od smrti katerih je preteklo že 10 let. Vsa imenovanja se bodo mogla izvršiti samo s privolitvijo notranjega ministrstva. Tudi vse spomenike, ki ne odgovarjajo tem predpisom, bodo morali tekom šestih mesecev odstraniti.
Huda vlada.
Grška vlada misli narediti postavo, tla bodo e smrtjo kaznovani špekulantje, ki škodujejo vrednosti domačega denarja.
Rešeni pivci.
Na Dunaju je bil 5 dni štrajk proti pivu. Pijančki niso štrajkali — ti niso rojeni za take hudobije — ampak gostilničarji sami niso hoteli piva točiti, češ da ja predrago; zahtevali so znižanje cen od strani tovaren, tovarne pa so hotelo še povišati. Dne 30. aprila ao se vendar spet poravnali; vrček piva bo stal 37 ali 38 avgtrijtkih grošev.
C
m
Stane: ena številka 25 stotink. ... Eno leto 10 lir ...
~	otr.	5	lir	...
/	:	>c	...
LJUBLJANA ... .	20	"r
urednik IVAN PREŠEL
Velikanska stavka v Angliji
Zadnje dneve pred prvim majem so se noč in (lan vršila v Londonu pogajanja za spravo med rudarji in lastniki rudnikov. Ta pogajanja niso imela uspeha. Vsaka udeležena stran je vstrajala pri svojih zahtevah: vlada je odločno izjavila, da ne bo več podpirala gospodarjev z denarjem, gospodarji so zahtevali podaljšanje delavnika, delavci niso odnehali ne glede plač, ne glede ur. Pol ure pred polnočjo zadnjega aprila so se pogajanja razbila in rudarska zveza je razposlala po celi Angliji brzojavni ukaz, naj se takoj delo ustavi. S tem je stopilo blizu milijon rudarjev v stavko.
NOVA POGAJANJA.
Pogajanja so se potem zopet pričela, ker je vlada vse poskusila, da se javnost obvaruje velike škode. Za rudarje so se namreč zavzeli tudi prometni delavci (železničarji, tramvajski, pristaniški delavci in slični). Pripravljali so se na splošni (generalni) štrajk. V ponedeljek zvečer ob 9. uri so še upali, da se splošna stavka prepreči, a bilo je zaman. V torek 4. maja je že izbruhnila.
PROTI ČASOPISOM.
Vso Anglijo je razburil slučaj dnevnika «Daily Mail», enega največjih svetovnih listov. Uredniki so napisali čelni članek o stavki. V članku so trdili, da je stavka revolucionarno delo, da bo prineslo veliko škodo vsemu ljudstvu in da hočejo stavkujoči zrušiti sedanjo vlado. Zato da vlada ne sme mirno gledati. Tako revolucijo da je treba zatreti tudi z izven-rednimi sredstvi. Črbostavci v tiskarni so zahtevali, naj se članek spremeni, u-redniki pa niso hoteli. Tedaj so tiskarji delo zapustili in list ni mogel iziti. S tem činom so tiskarji nasilno posegli v stavko in zato so se pogajanja razbila, ker Splošna delavska zveza (Trade Union) ni obsodila samovoljnih tiskarjev.
DRŽAVNI ZBOR.
Državni zbor je imel sejo v ponedeljek popoldne. Že odkar se je vojska začela 1.
1914. ni bilo takega zanimanja in mrzlice med poslanci. Prvi minister Baldwin je prebral kraljevo pismo, katero proglaša po angleškem običaju «državno nevarnost«. Zbornica je vzela naznanje kraljevo pismo s 308 glasovi proti 108.
STRANKE.
Vladna konservativna stranka proglaša «državno nevarnost« in trdi, da je stavka posledica boljševizma in ruske propagande. Vlada poziva na odpor proti stavkar-jem in skuša brez njih vzdržati najbolj nujno službo. Delavska stranka drži seveda z delavci. Njeno glavno glasilo «Daily Herald« je navduševalo tudi uporne tiskarje, ki so po raznih tiskarnah pazili na to, kaj se o stavki piše in niso vsega dovolili. Zaradi odpora tiskarjev niso mogli nekateri listi iziti. List «Star» (zvezda) je hotel prinesti vladni poziv, naj se zbirajo prostovoljci, ki bodo vzdrževali prometno službo; tiskarji so to preprečili.
POLOŽAJ.
Vkljub grožnjam se vendar odpirajo državni uradi za prostovoljce in vse polno se jih oglaša, ki tudi hočejo na delo, da se ne ustavi vse gospodarsko življenje Anglije. Armada je dobila povelje, biti pripravljena in so bili še razni polki razposlani v bojni opremi na nevarne kraje. Tudi bojna mornarica bo sodelovala. Znameniti Hyde Park v Londonu bo služil kot glavno taborišče za aprovizacijo mesta.
V Londonu je posebna težava za nrad-nike. Mesto je velikansko in uradnik more dospeti s stanovanja v službo le z železnico ali koiiera Sedaj ko vse stoji, mu je peš predaleč. Nekateri so napravili zasilne postelje v uradnih prostorih.
Množice stavkujočih se zbirajo in nadlegujejo policijo. V gručah naskakujejo stražnike, kateri ženejo koga v zapor. V nevarnosti je vsak tisti, ki ga vidijo o-pravljati od njih zapuščeno vrsto dela.
BELEŽKE.
Nacionalizem.
Brali smo: «Danes je doba zahajajočega nacionalizma. Še se napenja in vzpenja, da bi oživel, da bi še enkrat zavzel svet, a zaman; zavest pravice je premočna, preočitna.» To je pisal Srečko Kosovel v glasilu liberalne mladine «Mladini» št. 1., str. 6. Se sklada z mnenjem Malega lista. To naj si zapomnijo tudi gospodje pri « Narodnem dnevniku«, ki se je delal, kakor da ne razume st ališča.
našega
Zavarovanje proti dežju.
V Kopenhagenu je bila nedavno tega ustanovljena zavarovalnica, ki krije škodo, povzročeno vsled deževnih nedelj in praznikov, zlasti ob večjih prireditvah. Mlada zavarovalnica ima vedno več prometa. Gostilničarji, športna društva i. dr. sedaj niso več tako v skrbeh kakšno vreme bo to ali ono nedeljo ali praznik; saj jim bo morebitno škodo, ki bi jo sicer utrpeli v slučaju slabega vremena, povrnila zavarovalnica.
Praznoverje.
Londonski list «Universe» poroča, da je v angleških deželah nad 16 milijonov ljudi, ki se več ali manj stalno pečajo s spiritizmom. V Angliji sami vežbajo 1700 otrok za medije. Kardinal Bourne je sedaj začel boj proti temu nezaslišanemu j izkoriščanju praznoverja. Pred vsem se razširjajo brošura in knjige, ki obveščajo ljudi o vseh znamenitejših slučajih razkrinkanih medijev. («Mediji» so osebe, ki imajo sposobnost klicati duhove; ponavadi so sleparji).
Krepak človek.
V Njujorku je bil neki delavec 43 krat operiran. Ta mora biti res žilav in trden, da ga niso končali z nožem.
Bedak.
V Cikagu je baje bogataš, ki se preobleče 18 krat na dan. Koliko pa je revežev, katerim najpotrebnejše manjka
Kuhane ribe.
Na Havajskih otokih je ognjenik Maunaloa bruhal ognjeno lavo. Tekla je po bregu v morje in morje je zavrelo na več sto metrov proč od obale. Tam je bilo kuhanih rib.
12 ur smrtnega strahu
je preživel neki švicarski hribolazec na ledenih gorskih velikanov. Ko je šel čez razpočen led, se je vrv odtrgala in pogoltnila ga je temna globina prepada. Tovaiiši so šli takoj po pomoč, vendar se je šele v pozni noči posrečilo, potegniti ga iz prepada. Preživel je 12 ur v strahu in trepetu, da se vsak hip led pod njim ne prelomi in ga pokoplje v mrzlo glo bino.
Tihotapstvo.
Nedavno so financarji preiskali v Mariboru tender brzovlaka, ki je pripeljal iz Gradca- Našli so pri preiskavi pod premogom 15 kg utihotapljenega saharina. Tihotapstva je obdolžen strojevodja. Na ta saharin pod premogom je bila opozorjena finančna straža po detektivih iz Avstrije. Ne mine akoro nobeden teden, da bi ne odkrili na mariborskem kolodvoru kakega tihotapstva, s katerim se poskušajo okoristiti avstrijski železničarji.
Balkanske navade.
Listi poročajo, tla so se ob meji Jugoslavije zopet jeli gibati bolgarski komi-taši. Menda so imeli nekako zborovanje v Džumaji. Sklenili so začeti borbo na nov način. Doslej so hodili v četah po 50—100 mož, pai to- ni imelo posebnih u-spehov, ker se večje čete težje kreitajo in. jih je zato jugoslovansko orožništvo m vojaštvo lažje preganjalo. Zanaprej da bodo hodili v malih skupinah po 5 mož ropat in požigati. Jugoslovanska vlada je od svoje strani ukrenila potrebno, da bo branila mejo ini prebivalstvo proti novim bandam.
Razpis.
Razpisanih je 20 odborniških mest pri «Pol. društvu Edinosti« v Trstu. Pogoji za sprejem: 1. Spoštovati vodstvo. 2- Glasovati za vse predloge vodstva. 3. Svoje predloge vselej staviti z opombo: «Ako vodstvo spozna za primerno«. 4. Braniti delovanje vodstva vselej in povsod, čeprav ti ne ugaja. 5. Kar vodstvo stori, imej vedno za narodno delo, vsak njihov podpis nosi narodu čast in pomnožuje njegovo dobro ime. 6. Veruj, da je Mali list protinaroden. 7. Govori, da je Mali list otročji. 8. Beri Mali list le na skrivnem, da se mili narod ne pohujša. 9. Veruj, da je Edinost dober in resen list. 10. Pravega programa svoje stranke pa ne išoi v Edinosti, dobiš ga brez ovoja in etikete alla rinfusa v gostilni.
Usta so odprli.
Nedeljska Edinost z 2- maja je spregovorila o Narodnem svetu. Pod silnimi udarci našega časopisja, zlasti pa po objavi tozadevnih pisem v Goriški Straži, je bilo treba nekaj ziniti. Vendar Edinost ni povedala nič novega, le stare (elemente« je pogrela in zopet ponovila, da noče Narodnega sveta. Pravi tudi, da ne potrebuje nobenega pouka od nobene strani. Starost je pač trmasta, kaj hočemo. Pouk pa bo prišel sam, kadar se bo lesena fregata razkrehnila ob trdih čereh ljudske voije. Liberalci pa naj vedo, da jih ne bomo reševali kadar bo zapihal nevarni veter v njihova razcefedrana jadra. Takrat bomo imeli drugo delo in bomo pustili fregato utoniti.
Dobro povedal. O staromodnem liiberal-skem tedniku, ki nosi častitljivi naalov «Novice», pravi «Preporod», da so primerne za zavijanje blaga. Res dobivajo trgovci ceile sklade «Novic» ter se dobrodošlega papirja poslužujejo za trgovske namene.
I
Odkritosrčnost. «Edinost» prinaša pismo rodoljuba o Narodnem svetu. Ta «ro-daljub« je pristen edinjaš, le bolj odkrit je kakor voditelji. On svetuje voditeljem, naj brez ovinkov odklonijo Narodni svet. Strujarjem pa narekuje, naj razpuste svojo organizacijo, naj postanejo liberalci, pa bo ljuba sloga brž narejena. Mož je res odkritosrčen, žal da je tudi otročji. On ne zua ločiti med liberalizmom in narodnim odborom. Taki spadajo v otroški vrtec.
Sloga in nesloga
Z veliko silo se vedno obnavlja klic po slogi in edinosti v javnem življenju primorskih Slovanov. Toda glas prihaja iz različnih taborov in udarja na različna ušesa. Zagovornikov sloge so razne vrste ali kategorije. Oglejmo si jih.
Tržaški voditelji.
Ti razumejo slogo tako: Biti mora eno samo politično društvo s sedežem v Trstu, katero imej v rokah vso odločilno moč in vodstvo vsega narodnega življenja in delovanja. V tem društvu se odstopi cela vrsta odborniških mest rodoljubom z dežele, tudi mnogim «častitim gg.», tako da so na videz zastopana v odboru razna mnenja, razni stanovi, razni gospodarski in kulturni interesi.
V ožjem odboru pa so le «zanesljive osebe», namreč stara podedovna tržaška dinastija, katerikrat s priveskom kakega dobrodušnega liberalnega duhovnika, ki je v pohlevnosti preizkušen.
Vse odločitve v važnih rečeh pa so v rokah dinastije, katera čuva diploma-tično tajnost. Kdor hoče vdreti v njihovo «najsvetejše», je proklet in pogubljen..
Narod mora temu društvu in stari dedni dinastiji slepo zaupati, nikdar ne sme resno in glasno kritizirati, ne se upirati, kajti kam bi drugače prišla sloga in edinost!
Tržaška edinost je moderni «panteon». V starih časih je bil v Rimu tempelj (stavba še stoji), v katerega je cesarska vlada natrpala vse malike ,božanstva vseh nasprotujočih si ver in narodnosti. V panteonu so vsi maliki pod nadzorstvom cesarske sile našli slogo in medsebojni mir. Tudi tržaška dinastija dopušča vse razlike v idejah toda le pod očetovskim varstvom svoje sile. Delati se sme pa le to, kar ne škoduje interesom slavne cesarske hiše.
Uporniki.
Nekaj nezadovoljnosti je bilo zmerom tudi proti dednemu tržaškemu vodstvu-Toda nobenim se ni posrečilo, da bi dosegli kako bistveno izpremembo vladavine. Bilo je enako brezuspešno, kakor učiti habsburžane. Glavni razlog za to je iskati v dejstvu, da mlada inteligenca ni bila načelno vzgojena. Nobeno cesarstvo ne dopušča vzgoje značajev, ampak goji le kimovce, stremuhe in materialiste. Liberalni dijaški naraščaj se kaj hitro izkriči, upade in se porazgubi v vrtincu tržaškega življenja. Zato staro dedno vodstvo z lahkoto obvlada vse nergače in jih razpihne z eno kretnjo vstran od skrivnostne celice, kjer deluje vladni aparat.
Z uspehom morejo nastopiti proti tržaškemu vodstvu le struje, ki imajo v programu kaj bolj trdnega in gotovega, nego je imela liberalna ali socialistična mladina. Taki so
krščanski socialisti.
Edino ti so dozdaj pokazali nekaj uspehov v svojem uporniškem delovanju. Liberalna dinastija jih ni mogla ukrotiti.
Njihova moč je v tem, da ne iščejo oseb-nih, gmotnih koristi: prešinja jih nesebična volja delovati za javno korist po vzoru in programu drja. J. Kreka. Ta program je: preporod krščanskega življenja v katoliškem, cerkvenem duhu in snovanje socialne blaginje na podlagi krščanske pravičnosti in ljubezni. Pri njih se torej ljubezen do naroda manj imenuje,, zato se pa za njegovo dobro več in bolj pametno dela.
Krščanski socialisti pa ne odobravajo tržaško-liberalnega vladnega sistema. So uporniki. Zato se jim očita, da so proti slogi. Ali je to res ? Ako je sloga mogoča samo po tržaškem vladnem sestaja, potem je res. Taka «sloga» je zanič, gnila, škodljiva• Narod pa potrebuje zdrave, pametne, koristne sloge. Saj ni beseda, ki bo narod rešila, ampak tisto, kar beseda pomeni.
Pameten predlog.
Krščanski socialisti, katerim načeluje poslanec Besednjak, so v Goriški Straži objavili javen predlog, naj se med obema nasprotnima organizacijama osnuje skupen odbor za važne skupne nastope v obče narodnih zadevah. Ta stalni odbor bi se nazival Narodni svet (svetovalstvo).
Zakaj so tako predlagali? Zato, ker za zdravo in pametno slogo je nujen pogoj ta, da se od nobene stranke ne zahteva, naj preneha bivati, ampak da se vsaki stranki pusti njen program in lastna organizacija. To je mogoče le, ako se nad strankami osnuje skupen odbor za take reči, ki so obema skupne.
Čudna izjava.
Liberalno glasilo «Edinost» je dne 19. decembra 1. 1. prineslo dolgo izjavo tržaškega vodstva glede na predlog drja. Besednjaka. V tisti izjavi je glavna točka: Voditelji krščanskih socialistov morajo odstopiti, da ho ostala stranka brez sposobnega vodstva. Če pa odstopiti nočejo, naj se «poboljšajo», to je naj zavržejo svoj 'program in ustavijo svoje delovanje, da bo stranka brez programa in brez dela kakor je tržaška. Potem bo sloga.
Tržaška izjava se vleče naprej tako: Najlepša je pač naša sloga, naš staroded-ni vladni sestav brez kritike, brez kontrole, z raznimi «prečastitimi» in ((blagorodnimi)! odborniki in neodstavljivo dinastijo. Hočete biti taki odborniki ? Prosim, prosim, kar prisedite. Samo nikar ne zahtevajte vpogleda v našo vladno kamrico. Tako slogo mi želimo, ker potem bo mir v deželi. Narodni svet je premalo- Le v skrajni sili (t. j. ako bi bila sicer dinastija v nevarnosti) bi se odločili za Narodni svet.
Besedo nazaj.
Krščanski socialisti so še naprej ponujali liberalcem, naj se vendarle ustanovi Narodni svet. Zadnjič smo v Malem listu objavili odlomke dotičnih pisem. Ko je tako Besednjak prisilil Wilfana, da se razločno izjavi, odgovoril je Wilfan v pismu s 1. aprila, da odklanja Narodni svet. V tem pismu je izražena tudi
misel: Narodni svet je preveč. (19. decembra je bil premalo). Le kakšen izreden skupni nastop bi bil mogoč.
Za liberalce torej ni tiste skrajne sile, ki bi jih nagnila k ustanovitvi skupnega narodnega odbora. Očividno dinastija ni v veliki nevarnosti.
Kdaj bo prava sloga?
Krščanski socialisti so govorili, ponudili roko. To roko so nasprotniki zavrnili. Ako torej želi kdo vedeti, kdaj bo sloga, naj poizve pri društvu «Edinosti« v Trstu. Tam so tudi na razpolago odbor -niška mesta.
Politika
Rusija in Nemčija.
V svetovni politiki je najvažnejši dogodek te pomladi sklenitev zveze medi Rusijo im Nemčijo. Obe državi sta bili že sicer v prijateljskih razmerah od takrat, ko sta podpisali pogodbo v Rapallu. Toda Nemčija se ni mogla prav odločiti in je še vedno cincala med Družbo narodov in Rusijo. V Locarnu je celo kazalo, da se je Nemčija popolnoma udala Angležem in Francozom. Le-ti pa niso držali besede in v Ženevi Nemčija ni bila sprejeta v Družbo narodov. Nemci so godrnjali proti zapadnim državam, ki so jih prevarile. To priložnost je čičerin porabil 'in jih začel vabiti na svojo stran.
Berlinska pogodba.
Dne 24. apiila je že bila podpisana nova tesnejša pogodba; v Berlinu. Podpisal je za Nemčijo zunanji; minister Strese-mann, za Rusijo pa poslanik Krestinski. Bistvena vsebina pogodbe je taka: 1. Obe državi bosta nadalje živeli v sporazumu na podlagi starejše rapalske pogodbe v političnih in gospodarskih zadevah; 2. Če bi druge države katero teh dveh napadle z vojsko, jih njena prijateljica ne bo podpirala. 3. Če bi drugo države hotele narediti gospodarski ali finančni bojkot pro- ^ ti eni obeh zaveznic, se druga zaveznica ne bo z njimi spajdašila. 4. Ta pogodba je sklenjena za pet let. Predno teh pet let poteče, se bosta obe vladi dogovorili, kako bo potem^
Proti Angliji.
Iz pogodbe je očitno, da je naperjena proti angleški svetovni oblasti. Ako Anglija začne vojno z Rusijo, se Nemčija ne bo družila z Angleži. Pa tudi gospodarske vojne prati Rusiji ne bo Nemčija podpirala. Z Nemčijo izgubi Anglež najmočnejšega aduta v borbi proti Rusiji.
Pogodba, ki je objavljena, pa najbrž krije še druge tajne dogovore. O tem se kajpada le ugiblje in so nasprotniki v skrbeh, če nista Nemčija in Rusija druga drugi še kaj več obljubili.
V borbi proti Angležem gre Čičerin še veliko dalje. Govori se namreč, da se pletejo razgovori tudi med1 Francijo in Rusijo. Tako bi hotela Rusija tudi Francoze odtrgati od Londona ter jih navezati na Moskvo. Italija je tudi v dobrem razmerju do Rusije in tako bi bil sklenjen mogočen blok suhe Evrope proti poimorski Angliji.
Kaj pa Slovani 7
Poljaki, stisnjeni med Nemčijo in Ru‘ sijo so v skrbeh, da ne bi se iti dve pog®' jali tudi na njihov račun. Zato iščejo prijateljstva pri Čohih, ki pazno motrijo nemško diplomatične kretnje, boječi se tudi sami za svojo samostojnost. Češki minister Beneš bi najraje spravil Nemce v Družbo narodov, da bi jim lažje gledal na dolge prste. Vendar bo s tisto družbo malo koristi. Treba se bo odločiti ali za Rusijo ali za Anglijo; v sredi med obema bi se lahko malim državam kosti P°* trle, če se kdaj zgrabita prav zares.
Jugoslavija.
Tam je še vedno na vrhu notranja P0-litika. Nadaljuje se borba med prvakoma radikalcev Pašičem in Jovanoviče®' Ta slednji noče priznati, da je iz strank® izključen. On trdi, da mora o ti reči sklepati poslanski klub. V klubu pa ima niož nekaj močnih prijateljev. V borbi nastopa tako zvito, da je celo Pašič v zadrega Zato ni izključeno, da bo Pašič za kakšen dan obolel in pustil, da ministrski predsednik Uzunovič celo zadevo poravna.
Med tem so bili pravoslavni velikonočni prazniki in zato začne bolj živahno vrvenje z otvoritvijo skupščine dne 5. maj®-
n
305
35
Zobozdravnik
dr. D. Sardoč
Specijallst sa ustne In sobna] bolezni perlekeijonlran na dunajski kliniki
ordinira v Trstu
via M. R. Imbrlanl 16, I. (Prel via S. Glovannl)
od 9-12 in od 3-
3JE
sera*
iJ
Prvi in edini slovenski urar in zlatar v
GORICI
Ooaposka alloa 19
Priporoča svojo veHko zalogo vaoh vrst ur, zlatnina In »rebrnlno, vso po nizkih oenah.
Zobozdravniki ambnlatoril
TRST, v. Setfefontane št. 6
od 9. do 12r ure in od 15. do 19 ure
ljudske cene.
Poravnajte
naročnino!
PODLISTEK
Škedenjske starine.
Vse ozemlje koder se danes razprostira Skedenj, je bilo last tržaških škofov, ki so si ondi postavili skedenj, shrambo, kjer so zbirali desetino vina in vseh pridelkov. Odtod prihaja, kakor nekateri mislijo, ime Skedenj ali Sčedna. Drugi pa pravijo, da je bil na tem kraju majhen gozd, latinsko Sylvula, kar da so pozneje Italijani popačili v Servolo. Že leta 1674. so si zgradili cerkvico. Glavni oltar so prinesli iz neke stare samostanske cerkvice iz Trsta. Cerkev je kmalu postala pretesna in leta 1837. so jo podrli in zgradili novo, ki so jo posvetili leta 1850. Zvonik je 125 let star.
V	župniji sta šc dve cerkvici, ena je posvečena svetemu Pantaleonu, druga svetemu Savi. Cerkev svetega Save se spominja v neki latinski listini že leta 1271. Iz te listine je razvidno, da je cerkev sv. Save imela v okolici posestva in da je kanonik sv. Justa, ki je upravljal posestvo cerkvice sv. Save, dal v varstvo posestvo in dosmrtno stanovanje Nemadu in Stanki iz Ricmanj. Nemad je imel za to dati cerkvi 14 veder vina in 13 glav drobnice in en vinograd, Stanka pa dva sodčka vina in en tržaški denar. Nemad in Stanka sta obljubila, da bosta po smrti cerkvici sv. Save zapustila vse, karkoli bosta pridobila.
Stara cerkvica se je posula in na njenem mestu so zgradili kasneje novo, kakor priča latinski nadpis nad vratini, ki pravi: «Prastaro cerkev svetega Save je zob časa podrl in Mavricij Urbani jo je spet pozidal«.
Cerkvica leži sedaj na sredi posestva gospoda Marchiori. V njej se ne mašuje že 77 let.
Druga cerkvica je posvečena sv. Pantaleonu ; v njej se je brala zadnja maša pred 38 leti.
Proseške starine.
Prosek je nova naselbina. Pred. 310. leti so se zbrali hišni gospodarji iz Kon-tovela, od Briščikov in iz Gabrovico, da bi se domenili za novo cerkev. In sklenili so zgraditi cerkev v čast sv- Martinu, ki je danes proseška župna cerkev. Postavili so cerkev leta 1637. Do leta 1754. je bila brez duhovnika. Tega leta so jo povzdignili za kaplanijsko cerkev, odvisno od zgoniškega vikarijata, ki jo bil pod devinsko faro. Ko so leta 1830. na novo razmejevali avstrijske škofije, so prose-ško kaplanijo dodali tržaški škofiji, le Briščike in Gabrovico so pustili goriški nadškofiji. Leta 1838. so zopet pridru-
žili ti dve vasi proseški cerkvi, ki je po-stala leta 1850 župnijska cerkev. Do let» 1782. so pokopavali mrliče okrog cerkve-Leta 1754. je poslal škof za duhovnik* na Prosek Valentina Marušiča, ki je umrl lota 1799. Potem je pastiroval Vinko Marušič, leta 1809. jo prišel Janez Rener, leta 1817. pa Jožef Kante.
Katinarske starine.
Odkod je ime Katinara, tega mi ne bomo zgruntali. Nekateri pisatelji prft" vijo, da pomeni Gatinara v jeziku Kel' tov, ki so tod prebivali pred Kristusovi^1 rojstvom, gozd. Mi opozarjamo jezikoslovce učenjake, da imajo Katinaro, p° domače Oetnaro, tudi v predloški župU1' ji v Istri, tik pod Ornim Kalom in da st® obe Katinari na prav sličnem prevalju-
Ivatinarska župnija je nastala tako, so Lonjer odtrgali od gročanske f»re’ del Vrdele ter del Rocola od fare Antona novega, spodnjo Magdaleno 0(1
Kal nam z delale pišeie
POSTOJNA.
Kot po navadi je prišlo tudi v nedeljo 18. aprila mnogo tujcev obCudovat kra ;soto Postojnske jame. Med drugimi pravijo da so bile odlične osebnosti iz sno-parske stranke. To priliko so hoteli uporabiti okoli 7 ure zvečer nekateri skrajno Neolikani in predrzni neznanci, da bi o-nečastili Vilharjev spomenik, ki se nahaja na trgu pred šolskim poslopjem. Kar so počenjali okoli spomenika, mora obsojati vsak človek, ki ima le mrvico čuta za dostojnost in oliko. Vsa čast gre tukajšnjemu po d prefektu itni drugim javnim oblastem, ki so hitro nastopile, da ®e bi prišlo do kaj hujšega. Zabolelo je Pa človeka v srce, ko je bilo videti med nekaterimi gledalci, ki so se na vse grlo smejali, tudi take, od katerih hi človek e bil nikdar tega pričakoval. Izgubili so ne samo čut za materin jezik, ampak 'tudi čut za dostojnost.
DOLENJE pri Bistrici.
Pri nas tožimo, da so «labi časi. Le v ‘fcni hiši vedno «frajajo». Dali smo ji ime "kavarna®, ker se tam včasih brezplačno pije kava ali čaj tudi do treh popol-noči. Pravijo, da se dobi tudi brezplačno Prenočišče. Pametni ljudje pa menijo, *aj bi se ta «kava>rna» zaprla in pohujše-■vanje prenehalo.
KORITNICE na Pivki.
Naša vas je visoko pod gozdom. Pečatno se z gozdarstvom, vozimo les, živimo ®iirno življenje in spoštujemo gosposko. Tudi davke plačujemo. Tmeli smo pa že skušnjo, da je treba skrbno shraniti vse pobotnice in se trdo držati svoje pravice. K nekemu kmetu je prišel tirjalec: Vi imate plačati 118 lir za preteklo leto! Gospodar mu pokaže pobotnico, da je že plačal in ga odpravi. Tirjalec gre h vdovi Marjeti Šajnovi pri Novaku št. 41; zahteva neko vsoto, mislim da 50 lir, za preteklo leto. Tudi ona pokaže pobotnico, da je že plačala, on pa ne verjame, nego zahteva plačilo. Ker se ni udala, je prišel •drugi dan v spremstvu dveh orožnikov in dobil denar. Zena pa je šla v Bistrico na tirjalski urad in povedala svojo zgodbo. Davkar je rekel: «Ne verjamem«. Vendar je denar vrnil in tako je žena dobila svojo pravico, ker se je borila zanjo.
IDRIJA pri Bači.
Nesreča na tlelu. Dne 30. aprila se je zgodila v bližini Idrije pri Bači grozna nesreča, katere žrtev je postal 18 letni Albin Witek iz Bače pri Sv. Luciji, ki je bil zaposlen v žagi na Samotefniku pri Idriji, katere lastnik je neki Italijan, po imenu Marchi. Ko je pretekli petek šel Witek v spodnji prostor žage, ga je tami zagrabil močan pas, nakar ga je kolesje par-fcrat. zavrtelo z vso silo okrog svoje osi. Pri lem ji' nesrečni mladenič zadobil številne rane po vsem telesu. Zlomilo mu je levo nogo v dveh mestih, desno pa v e-nem; eno roko pa mu je popolnoma odtrgalo od telesa. Kmalu po nesreči so prihiteli na lice mesta zdravnik iz Tolmina
in župnik iz Sv. Lucije, ki je ponesrečenca spovedal in obhajal. Kmalu potem je prišel tudi goriški «Zeleni križ«, ki je ranjenca odpeljal v goriško bolnico. Popoldne istega dne pa je že prispela iz Gorice vest, da je Witek nai operaciji podlegel ranam, ki jih je zadobil pri nesreči. Naj počiva v miru in maj mn bo Bog milostljiv ! Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
ŠTANJEL.
«Edinost» se je zopet zaletela v naše društvo. Vse najde na njem slabo, ker ni društvo včlanjeno v edinjaško zvezo. Če bi bilo včlanjeno, bi vse pohvalila. BARKA.
V ti vasi so ljudje jako napredni v gospodarskih in drugih ozirih. Kjer kaj zaslužka kaže, tam poskušajo. Nekateri so poskušali priti do lir z vožnjo mleka, pa ni šlo; komaj so čakali, da se iznebe vrčev. Ostala sta še dva, ki se bavita s -terni posodami; masteml imata zaslužek, namreč za pranje vrčev. Sliši se pa da bode nekdo drugi, tema- dvema napravil konkurenco ter nabavil vrče novega sistema. Jaz, ki sem se baviT s temi čutarami, čeprav ne na Barki, pravim, da vrč ne bode blagostanja prinesel v hišo, posebno pa ne novi sistem. Daljnogled.
Priobčujemo.
Prejeli smo pisemce brez dneva in uvo da. Kar tako-le začne :
«Če bi «Malilist» dostojno vprašal, kdo je povzročil, da se je Przybyszewskega «Za srečo« vprizorila na šentjakobskem odru, bi mu dostojno odgovoril, da sva bila to prijatelj Albert Širok (kot režišer ter dramaturg) in jaz (kot prelagatelj). Ker pa vprašuje, «kdo je tisti degenerat, pokvarjenec, ki ostanke tržaškega slovenstva skuša vzgojiti za svinjak«, mu odgovarjam, da je to vsak nepodpisani falot, ki pograbi nekaj stavkov iz neodgovorne kritike in obsodi delo, na da bi ga niti videl ali prebral. S tem zadeva zame še ni končana, ker se bom potrudil, da moje ljudstvo ne pojde za takšnimi intelektualnimi svinjskimi pastirji, ki bi ga hoteli vzrediti za politični svinjak. — Karlo Kocjančič«.
Pisemce je čisto krepko in odločno. Predvsem nas veseli konstatirati, da tudi g. prevajatelj ne stoji na brezplod nem stališču «i’-art pour 1’art«, kakor to geslo umevajo naduti povprečniki. Tudi oni čuti, da j e vez med umetnostjo in življenjem. Zato se s svojim estetskim ini kulturnim naziranjem postavlja tudi na odgovarjajoče politično stališče. V tem je odkritosrčnost, ki blagodejno učinkuje v povodnji edinjaškega frazerstva, katero davi Trst.
Dozdeva se, da je tudi «Preporod» do bil podobno pismo, ker jo v drugi številki nekaj mečkal, kakor da bi ga bilo sram stališča, ki ga je bil zavzel v prvi. V prvi je trdil, da za naš zdravi narod taka drama ni umetnost, poezija. Če pa j e u-
metnost bolnih, degeneriranih, bi mi dejali, naj se dene v špirit in spravi v muzej med vzorce patoloških pojavov, iile pa pred zdravo občinstvo. Sicer pa «Preporod» tudi v drugi številki priznava, da je rafinirani okus nekaterih izo bražencev pokvarjen. Torej le pogumno zavreči vse pokvarjeno.
Dobro je v sedanjih odločilnih časih, da se pojmi razbistre i,n da vsakdo zav zame določeno stališče. To je še vedno znak zdravja.
ZANIMIVOSTI.
Prijetna živalica.
Neki J., kapitan latiške armade v Mi-1 tavi, je pripeljal iz Afrike gorilo, ki mu je postala najljubši družabnik. Letos o pustu je odšel kapitan na ples, opico pa je zaprl v kletko. Gorila, ki ni videla gospodarja ob času večerje, je postala nemirna. Strgala je kot palec debelo že-1 lezno ogrodje in si je šla ogledat stanovanje. Pred vsem ji ni bilo všeč veliko stensko ogledalo v sosednji sobi: vr-1 gla je vanj stol s tako silo, da	se je zlomil, ogledalo pa se je razletelo	v drobce-
V kuhinji je mirno spal krasni angorski maček. Pričela se je divja gonja po omarah, visečih svetilkah in oknih, konečno je opica mačko ujela in jo strgala na drobne kose. Na srečo je bila sprejemna soba, najlepša v stanovanju, zaklenjena.
Ključ je sicer tičal v ključavnici, a ga opica ni znala obrniti. Potegnila ga je ven s tako silo, da se je prelomil in je
ostala brada v ključavnici. Razven tega 110- Nepovabljen	pridem sam,
je odtrgala opica kljuko in je	z zobmi I	siliti	se pa	ne	dam.
pričela ruvati podboje. To delo je menda |	Kdor me videti želi,
ohladilo njen srd. Ko je prišel kapitani	leže naj in zameži !
rano v jutro domov je našel svojo opico j 11- Nimam glave, nimam repa, v kotu, kjer je mirno spala. Zbudila se I	v sebi nimam nič kosti
je takoj ob njegovem prihodu mu vljudno I	koža moja gladka, lepa,
stegnila roko in si pričela mencati tre-1	polna znotraj je krvi.
buli, da pokaže, kako je lačna. Zgodovi-112. Pes rjavček, nikdar len, na molči, kako plačilo je prejela zvesta! laja skoz plot koščen, žival, ki je tako vneto iskala gospodarja. 113. Pod nogo po glavi hodi;
Uganke
(Nabral Domen).
1. Eden teden je sit, dva je zvit, potem se gre skrit.
2. Daši postave božje pozna,
v cerkvi kapo na glavi ima.
3. Belo je, pa ni dan; črno je, pa ni noč; zeleno je, pa ni trava; rep ima, pa ni krava.
4. Dan in dan grem čez morje, pa ne zmo.čim si noge.
5. Dokler je vroče, dela, pot preliva; ko je hladno, pa j en ja in počiva.
6. Čudna stvar po polju gre, spredaj rilec, zad‘ roge.
7. Kaj nas greje, ko je mraz, in hladi poletni čas ?
8. Kakor vile spredi, debel sod na sredi, zad ima metlo.
Kaj je to ?
9. Mr.mra.Ci mrmrajo, drdrači drdrajo, belo grofinjo peljajo.
če ne veš, pa tiho bodi !
114. Prazno in polno enako težko, pa mi povej ti, kaj je to ?
[15. Siromak me pač ima, bogatin me ne pozna.
116. Trese se in trepeta kupček pod seboj ima.
jezuitske župnije, in da so te odrezane kraje združili v katinarsko duliovnijo. Zato je moral katinarski kurat dajati gročanskemu kuratu 2 goldinarja 30 krajcarjev, župniku novega sv. Antona 3 goldinarje ; vrhu tega je gročanski kurat nabiral v Lonjerju vino do leta 1848.
Sedanjo cerkev so zgradili leta 1783. Ljudsko izročilo pravi, da je stala že davno prej majhna cerkev, od katere je ostal kropilni kamen, ki se nahaja danes pri stranskih vratih in ki nosi letnico 1673. Prvi duhovnik je bil Koštantin Hrastec, ki je bil prej menih v grljan-skem samostanu. Ko je cesar Jožef ukinil samostane, je Hrastec bil od škofa nameščen na Katinari, kjer je služboval od 1785. do 1803. V ustanovnem pismu katinarske duhovnije je zapisano, da do-
la; prebivalci Rocola in Žavelj dajo isto; prebivalci drugih krajev pa niso dolžni dajati ob porokah«.
Truške v Istri.
Do leta 1550. so spadale Truške pod duliovnijo Marezige. Sedanja cerkev Sv. Kocijana je bila sezidana leta 1778. Leta 1855. so zgradili nov zvonik «Škarico». Dne 24. junija 1867. je zjutraj ob 97« udarila strela v zvonik ter ga podrla. Tistega leta je župnik Leopold Cuk kupil «strelovod«. Poročna knjiga se začne z letnico 1691- V vasi Boršt, se je, kakor pravi ljudsko izročilo, rodil sv. Nazarij, zavetnik koprsko škofije. Cerkev Sv. Lucije v Zabavijah se omenja v poročni knjigi leta 1691. Koprski škof Jakob Valaresso je leta 1490. imenoval v svojih spisih cerkev sv. Marije v Truškah, ki je
biva duhovnik: od vsake poroke 1 gol-[morala biti na griču Vršič, dinar, en bel robec, 1 hlebček kruha ter, Najstarejša listina v Truškah je iz leta jezik, ako doma zakoljejo prašiča ali vo-jl490.
Stanovanje je seveda napol uničeno.
Zgodbe kralja avtomobilov.
Ford je zapustil že v 17. letu pro:i| očetovi volji rojstno hišo, da bi postali mehanik. L. 1892. je našel službo v Edi sonovi družbi kot delavec. V prostem času, kolikor ga je imel, je napravil prvi I
preprost avto. Pozneje je kupil majhno 117-	Mrzlo	je	in vendar	greje,
delavnico in začel izdelovati avtomobilska I kar jeseni kmet poseje, vozila. Ker so njegovi vozovi pri tekmah 118.	Svetlo	je,	pa srebro	ni,
splošno uspevali, je njegovo ime v avto-1	živo je in	ne živi.
mobilski industriji zaslovelo tako, da je 119. V zraku se bliska, mogel že v 1. 1896. ustanoviti avtomo- I k tlom pritiska, bilsko družbo. Odslej je začel izdelovati 120. Veliko imam oči, avtomobile v veliki množini. Svoj model j pa sem vendar slep ; je stalno izboljševal in 1. 1906. je imel že pri vsakem očesu mi zraste rep. toliko sredstev, da je lahko kupil vse	Kdor vseh 20 pravilno reši, dobi 20 lir
delnice svoje družbe. Tako je postal imet- nagrade, ako bo izžreban. Za 10 pravilnik vsega podjetja- Od te dobe je zazna-j nih rešitev nagrada 10 lir. Vsi neizžreba-movati čudo velik razmah Fordovih tvor- ni rešitelji dobe v dar po 2 knjižici za 20 nic. L. 1914. je izdelal 78 tisoč, 1. 1916. ugank, po i knjižico za 10 ugank. Rešitve že 785.000, 1. 1919. en milijon, 1. 1921, je freba poslati do 20. maja. pa kar pet milijonov avtomobilov. Od f
začetka tega leta izdela vsaka Fordova tvornica dnevno najmanj 8000 avtomobilskih vozil.
Koliko je Judov.
Leta 1922 je bilo vseh judov 13,670.000.
Od teh pripade Evropi 10.323.000. Največ jih je v slovanskih pokrajinah in sicer: v Rusiji 3,500.000, na Poljskem
3.100.000, na Češkoslovaškem 350.000, v Jugoslaviji 65.000, na Bolgarskem 40 tisoč, na Litvanskem 220-000, v Let i ji
80.000, tako, da pride na Slovane 9 milijonov 695.000. Z ozirom na posamezna mesta jih pride največ na Solun (35%), N Varšavo (33%), Budimpešto (22%), New|^ York (18%), Dunaj (14%).
Po čem je lira?
Dne 5. maja si dal ali dobil;
I za 100 dinarjev — 43.75 L. za 100 5. kron — 73.60 L. za 160 fr. frankov 78.25 L. za 100 šilingov — 347.— L. za 1 dolar — 24.70 L.
[ za 1 funt — 120.70 L.
l2/^Xi'>e\!/30S\i/'36X!/30SX!/'3G\?/3|
Jakob Bevc
urarna In zlatarna
TRST ' Čampo S. (jlacono št, 5
ZLATO kupuje v vsaki množini po ‘najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur inzlatenine.
SeverAC"
TRST
Via Machiavelli, 20
prodaja semena krmilne pese kakor tudi vsa druga
krmilna, zelenjadna ter cvetlična semena, garantirana, čista, prvovrstna, po konkurenčnih cenah.
Ba^S^Gxsv90a/av9e^v90GNi/asx«
Zobozdravnik D- D. DALMA
specijalist za zobe in usta sprejema od 8—12 ure V II. Bistrici (itev. 144).
lllllllllllllllllllllllllllllllll
GOSPODARSTVO
Angleški premogovniki.
Industrija je na Angleškem že stara. Zato je tudi uporaba in dobava premoga zelo razširjena. Ker je angleški premog zelo lin, se prodaja po celem svetu. Anglija ima 1400 premogovnik podjetij. Ta imajo v lasti 2560 jam- Dobivanje in razprodaja premoga pa nima moderne organizacije. Vsako podjetje dela po svoje.
Premogovna kriza.
V povojnih letih se je množina dobavljenega premoga znatno znižala. Pa še tisto, kar se nakoplje, se težko proda, ker je angleški denar previsok za tuje ku-povalce. Angleškemu premogu pa tudi dela konkurenco zlasti nemški premog, poljski iz Šlezije in francoski. Rusija sploh ne kupuje angleškega premoga.
Te in slične razmere so povzročile stisko premogovnim podjetjem Anglije. Že pred enim letom so gospodarji sklenili, da bodo delavcem znižali plače. Delavci so zapretili, da bodo stavkali in preprečili kopanje in prevažanje premoga. Dne 1. avgusta je imela splošna stavka izbruhniti. Tedaj je Baldwinova vlada posegla vmes. Z njenim posredovanjem so delavci in gospodarji sklenili premirje do 1. maja 1926. Plače so ostale nezmanjšane, gospodarjem pa je vlada obljubila, da jim pokrije izgubo za ta čas. To premirje je vlado stalo 25 milijonov funtov (3 milijard« lir).
Preiskava.
Vlada je postavila posebno komisijo, katera je preštudirala razmere premo-garske industrije ter predložila razne nasvet«, kako bi se kriza rešila.
Kaj pravi komisija.
Komisija pravi, da podržavljenje rudnikov n« bo nič hasnilo. Za sedaj naj se zadeva uredi tako, da se znižajo plače delavcem, a ure naj ostanejo nespremenjene (na Angleškem se dela v jamah le 7 ur). Za prodajo premoga naj se gospodarji združijo v prodajne zadruge, po občinah pa naj se osnujejo občinske prodajaln« premoga. Na ta način se bodo znižali dobički prekupcev in ostanek bo prišel v dobro deloma premogovnikom, deloma ljudem, ki s premogom kurijo. V sedanjih razn^erah se cena premoga zviša za 100% na poti od jame do kuhinje.
Komisija svetuje nadalje, naj se v podjetjih uvede sodeležništvo delavcev pri dobičku in pri zgubi. Tako bi delavci imeli več veselja do dela in več skrbi za podjetj«.
Posebno važen pa je predlog, naj se cdpravi dosedaj običajna renta lastnikom zemljišč nad jamami. Po starem pravu je gospodar zunanjih tal tudi gospodar podzemlja. Rudniško podjetje mu mora plačevati rento ali pristojbino in sicer od vsake tone nakopanega premoga pol angleškega šilinga (okoli 3 lire). Ta renta naj se odpravi. Ves podzemeljski premog naj se smatra za državno last. To pravico naj vlada s posebno novo postavo •dkupi enkrat za vselej od vseh zemljiških posestnikov.
Premirje poteklo.
Dne 1. maja že poteče lani sklenjeno premirje med delavci in gospodarji. Pre- J dlogi komisije so sicer lepi, toda o zni- j žanju plač načejo delavske zveze ničesar slišati. Vlada si je mnogo prizadevala, da še to pot doseže poravnavo, toda gospodarji so ostali trdovratni in pogajanja so se razbila,
Semenj v Divači 26. IV. Prignanih je bilo 200 volov, 100 krav, 50 telot, 100 prašičev, 30 konj. Cene: govedo 400—450 L. stot aiv« težo; prašiči 0—8 tedenski 100— 120 L. glava, konji klavni 500—1000 L., vprežni 1500—£500 L. glava.
V Jugoslaviji »o je «ena soli znižala za 50 par pri kilogramu.
Semenj v Sežani. Dne 22. aprila je bilo prignanih na trg 824 glav živine in sicer: 393 glav goveje živine, 34 telet, 96 konj im 301 prašič. Cene: Goveda po lir 480 kvinta! žive teže. Teleta po 800 lir. Ko nji do 5000 lir glava. Prašički 5—7 tednov stari od 100—130 L glava, svinjice od 60—100 lir glava. Kupčija z živino je bila prav živahna.
Enotni bankovci. Prve dni maja bo mi n istrski svet v Rimu razpravljal o predlogu fimamčega ministra, da se pravica za izdajanje papirnatih bankovcev omeji na eno samo banko. V Italiji so namreč dosedaj tri emisijske banke: Banca d’ Italia, Banca di Napoli in Banca di Si-cilia. Napoljska banka ima v zalogi zlata za okroglo 480 milijonov, siciljskapa za 80 milijonov. Vse to zlato bi se preneslo v Banica d’ Italia, ki bi potem sama i-mela.pravico izdajati bankovce. Oni dve banki postali bi navadni zasebni banki. To je pameten načrt in je upaiti, da se v kratkem tudi izpelje.
Nove železnice. V Trstu je imel daljše predavanje inženir Gairinger o načrtih za nove železnice v naši deželi. Vlada i-ma zaenkrat v mislih progo od Čedada na Kred, od tam skozi predor v Bovec in potem skozi Predal v Trbiž. Ta proga bi dobila podaljšek proti jugu naravnost do Tržiča. S tem bi bila pot iz Trbiža v Trst močno skrajšana. Poseben repek bi vezal tudi Kred in Sv. Lucijo skozi Tolmin. — Druga proga, na katero vlada misli, je ravna zveza med Trstom in Reko skozi Čičarijo s predorom pod Učko. Ta proga bi imela dvojen tir in bi odpeljala ekspresne vlake od Ljubljane proč preko Reke na Zagreb. Tako bi Reka dobila, kar bi Ljubljana izgubila, drugega posebnega dobička ne bi bilo.
Nov davek. Z dnem 16. aprila je bil razglasen nor indirektni davek, namreč na papirčke za cigarete. Na vsakih 100 papirčkov bo davka 25 stotink. Plačuje ga tovarna. Zato pa bodo papirčki toliko dražji, ali pa toliko slabši. Kdor noče k temu davku prispevati, naj si pa kupi —. vivček.
ZAHVALA
Podpisani' se zahvaljuje zavarovalnici LA FONDIARIA in njenemu glavnemu zastopniku
g. DRAGOTINU STAREC iz Barkovelj
za povoljno in točno plačilo odškodnine za pogorelo poslopje in premičnine.
Priporoča' zato vsem to najboljšo domačo zavarovalnico, pri katera so zavarovane malone vse mestne palače po celi Italiji.
Gabrovec pri Proseku, 6‘. aprila 1926.
Anton Furlan.
Štab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste.
MALI OGLAS!
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz ln Izvoz na vsa kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka G as te ne Dolinar, Trst — Via Ugo Polonlo 3.
SPREJMEM v trajno delo 2 mizarska pomočnika. Dobita hrano in stanovanje pri Antonu Černetič, mizarskemu mojstru v Knežaku.
Primarij kirurg sanatorija Viila S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI
Dl. LOJZE SDSSID,
prej asistent na dunajski vseučiliščni J kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ^ ^ ma vsak) delavnik od	popoldne	;!
2 Corso Verdi 21-II, telefon Štev. 196. ;j
S V/V/VWAWA,.W.,.Vi".V.W.VZ,.V.V.,A\4 •
JIIIMIIlillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllUlllllltllllllllllllllllll^
I	Zobozdravnik
= specialist za zobe in usta sprejema
| v Gorici na Travnika št. 201
in v Ajdovščini nasproti posojilnici
^'luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiF
Andrej Purič
TRST
Via Medla It. S
— mojster
IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela -Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave,spopolnltve.
3JDC5
305E
Predno prodaste
KOŽE
Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence.
U3
n
PRIMARIJA
dr. M. de
v Gorici
Corso Vittorio Em. lil. M
Sprejema od 9-12 in od 2-4
ZOBOZDRAVNIK
■ ■■■■■■■■■■■■■na
S » t ■ * C t
•
t t t t * t »
Dr. L
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v Goriti na Travniki it. 5, li.
od 9-12 in od 3-5
Občina Materija
V smislu sejnega sklepa z dne 27. dec. 1924. potrjenega po pristojnih oblasteh, ustanavlja se v Materiji začenši z majem 1926. - mesečni semenj za živino i® druge predmete in sicer na 14. vsakega meseca.
Ako pride ta dan na praznik, tedaj se semenj vrši naslednji delavni dan.
Župan : RIHARD bar. MARENZL
ČevlJamica	FOB'iCESSIN
odlikovana v ranima in Genovi 1994. m veliko premijo, diplomo In mlato svetinjo
TrSt via Ca&Pin 5 pvl Sv. Jakobu fSt
Starši! Botri!
Birma bo!
Kje boste kupili dobre in fine čevlje po zmernih cenah?
£e pni
FORCESSINU!
ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Jrstu: Yia XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98
f	Podružnice;	\____f centrala v Ljubl|anl	**
| ookioa. BnHn. wji, lm«uii, (naj, Unht, |-{ Delnifta glavnica In rezervni zaklid:
; Hutter, Milknfi, ». Sad. Ptn]. Sanjava. Split.' - ' - J	1-	-
e
-00.000.000 dlnarjev-
Bavi so z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS)
je odprta od 9‘/2 do 12.30 In od U‘4 do 16 ure.
■ : ■ .T-r-=nwi-.a^=—=	...	■	-=■*
^jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiuiiiiiiiuuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiir Miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii%
Največja zaloga pohištva
= na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14
Ustanovljena leta 1897.
Na isbiro 50 celotnih oprem
EE bodisi za spalnice	bodisi ža obednice
od prav prepro.tih da najbolj razlcolnih
1 Cene zmerne!	Delo	trdno	!
PohiStvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
•v
IANTON BREŠČAK
=	VIA.	CARDUCCI	(©OSROSKA	UL..)	IA	a
^i!iiiiiutii]iiiiiuiii]iiiniiiiiiiiiiišaaiiiuiiinmiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiinifiHiiuianHiiiiiitHiiiiiinHtimitiinnNiiiuiiiiiiHinimmiiiRUi|r