232 Ventil 16 /2010/ 3 VENTIL NA OBISKU ISKRA AMESI, d. o. o., Kranj Podjetje ISKRA AMESI, d. o. o., iz Kranja ima dolgo in bogato tradicijo na podroœju avtomatizacije, merilne tehnike, mehatronike in v zadnjem obdobju tudi na podroœju obnovljivih virov energije – na podroœjih, ki jih v smislu poslanstva pisane besede pokriva tudi revija Ventil. Podjetje zelo veliko vlaga v razvoj novih produktov in storitev, v razvoj novih kadrov in je zelo uspeøno z veœ vidikov. To je bil razlog, da smo v imenu bralcev revije Ventil prosili direktorja g. Klemena Øpeharja za kratek intervju in mu v zvezi s podjetjem zastavili veœ vpraøanj, na katera nam je prijazno odgovoril. Njegove odgovore tudi objavljamo. g. Klemen Øpehar Ventil: Prosim, da na kratko pred- stavite vaøe podjetje, njegovo zgo- dovino, dejavnost, øtevilo zaposle- nih, vaøe trge, kupce in podobno. Klemen Øpehar: Smo razvojno, inæenirsko, projektno ter proizvodno in storitveno podjetje na podroœju in­ dustrijske avtomatizacije in merilne tehnike. Naøa dejavnost obsega pro­ gramski, strojni, energetski in sistem­ ski inæeniring od idejne zasnove do izvedbe avtomatiziranih, krmiljenih in reguliranih sistemov v industriji. Naøo ekipo sestavljajo inovativni, ustvarjalni in predvsem izkuøeni strokovnjaki s podroœja strojniøtva, energetike, elektronike in program­ ske opreme ter tudi s podroœja natanœnega vodenja projektov in od­ govornega upravljanja. Leta 1955 je bil v okviru podjetja Iskra Elektromehanika ustanovljen oddelek Inæeniring, ki je za potrebe podjetja projektiral in izdeloval raznovrstno merilno opremo, med drugim tudi navigacijske inøtrumente za vojaøke namene, øe posebej za podmornice. Oddelek se je z leti hitro razvijal in poveœeval. Leta 1991 je prerasel v podjetje, ki je zaœelo poslovati samo­ stojno kot Iskra Inæeniring, leta 1994 pa se je ob privatizaciji in z vstopom podjetja Iskraemeco kot veœinskega lastnika (70 %) oblikovalo v Iskra Merilne naprave. Ostali druæbeniki so do danes øe vedno naøi zaposleni ali nekdanji zaposleni. Poslanstvo podjetja ISKRA AMESI je v nudenju strankam prilagojenih øtudij, razvoja, konstrukcije, proizvodnje in storitev na podroœju avtomatizaci­ je masovne proizvodnje, testiranja in nadzora proizvodnih procesov na osnovi najsodobnejøih reøitev s podroœij tipal, obdelave podatkov, moœnostnih naprav in robotike. Vsa­ ki stranki poiøœemo in predlagamo najoptimalnejøi potek procesa, za katerega izriøemo, vanj vgradimo in zanj zgradimo vse ustrezne posamez­ ne naprave in sklope ter poskrbimo za vse podporne storitve. V prihodnosti vidimo naøe podjetje kot primarnega dobavitelja tehnoloøke opreme matiœnemu podjetju Iskra­ emeco in æelimo postati prva izbira naroœnikov kot dobavitelj vrhunske opreme proizvodne avtomatizacije v regiji. Z bogatimi izkuønjami na podroœju merjenja in upravljanja energije ter preciznega generiranja moœi bomo postali tudi ponudnik storitev in reøitev na podroœju obno­ vljivih virov ter merjenja energije. Ventil: Dejavnost vaøega podjetja bi lahko razvrstili na podroœje mehatro- nike. Izraz mehatronika se je pojavil pred dobrim desetletjem. Pojasnite, kaj vi razumete pod besedo mehatro- nika. Klemen Øpehar: Imate prav. Skovanka »mehatronika« se je sicer pojavila øele pred kratkim, iz izkuøenj pa lahko po­ vem, da so to kompleksno podroœje v preteklosti razliœno poimenovali. Moj prvi stik z razvojem, proizvodno teh­ nologijo in proizvodnjo samo je bil namreœ pred 23 leti v takratni Iskri Ki­ bernetiki, kjer sem se æe takoj sreœal z reøitvami, ki jih danes brez dvoma uvrøœamo v mehatroniko. Za potrebe masovne proizvodnje je bila namreœ zdruæitev podroœij energetike, pro­ cesne in moœnostne elektronike ter mehanske manipulacije v doloœenih napravah neobhodna. Zakaj le v doloœenih napravah? Preprosto iz socialnega vidika – svoje œase je bila zaposlenost mnogo pomembnejøa od tehnologije. Spomnim se, da smo tisti malo bolj ambiciozni in naklo­ njeni avtomatizaciji vedno trœili ob socialo, ki je v tem videla izkljuœno groænjo zaposlenosti. Danes je seve­ da vse podrejeno ekonomskim para­ metrom, drugi najpomembnejøi pa je zagotavljanje visoke in predvsem konstantne kakovosti proizvodov. Niti prvemu niti drugemu kriteriju v industriji ni veœ mogoœe zadostiti brez visoke stopnje avtomatizacije proizvodnih operacij. Tukaj mehatro­ nika odigra kljuœno vlogo, saj je inve­ 233 Ventil 16 /2010/ 3 stiranje vanjo v prvi vrsti ekonomsko stoodstotno predvidljivo (v nasprotju s trgom dela), izdelkom pa se zagoto­ vita natanœna izdelava in konstantna kakovost. Ventil: Æivimo v kriznih œasih, v go- spodarski krizi in recesiji. Kako vaøe podjetje preæivlja ta œas, kako se otepate recesije in kakøen je vaø na- svet za izhod iz gospodarske krize? Klemen Øpehar: V doloœenem pogle­ du je gospodarska kriza res prizadela marsikatero podjetje – tudi naøe ni izjema, vendar smo kljub nedosega­ nju naœrtovane prodaje v letu 2009 poslovali pozitivno. Sami smo se poskuøali œim bolj izogniti neposre­ dnim teæavam s tem, da smo prevetri­ li naøe osnovne vrednote – poslanstvo in vizijo in si na podlagi teh na novo postavili poslovni naœrt. Recesija nam je torej pomenila priloænost, da po 15 letih vihravega poslovanja opredeli­ mo naøa znanja in sposobnosti ter poslediœno doloœimo naøe mesto na trgu. Ob manjøem obsegu poslova­ nja se hitro pojavi vpraøanje niæanja stroøkov, vendar se tega nismo lotili na raœun zaposlenih, katerih znanja in izkuønje so naø prvi adut, temveœ smo pogledali, kje bi lahko stvari op­ timizirali. Tako smo se, na primer, na raœun pridobitve novih kapacitet v razvoju odpovedali nekaterim veœjim investicijam v proizvodnji, kar se nam danes moœno obrestuje. Seveda je tu øe vpraøanje financiranja poslovanja, ki v krizi lahko postane prva teæava, vendar smo ravno z dobrim novim poslovnim naœrtom uspeli prepriœati ustrezne institucije, da smo na pra­ vi poti in da se nas splaœa podpirati. Tistim, ki se v teh œasih ne znajdejo, preprosto svetujem enako. Ventil: Vse razvi- te dræave v svetu, evropska sku- pnost in tudi Slo- venija namenjajo kar nekaj denarja za raziskave in razvoj oziroma za sofinanciranje raziskovalnih pro- jektov. Ali se vaøe podjetje prijavlja na javne razpise za raziskovalne projekte, kako je na tem podroœju uspeøno in kaj vi menite o takønem naœinu sofinanciranja raziskovalno- razvojnega dela? Klemen Øpehar: Naøa osnovna dejav­ nost sloni prav na razvoju, kamor se odliva veœina razpoloæljivih lastnih sredstev. Vsekakor podpiramo prav vsakrøno dejavnost sofinanciranja razvojnih projektov, zato smo se na razpise æe poskuøali prijaviti. Pravim poskuøali, saj se zaradi enega samega pogoja, ki se pojavlja v veœini razpi­ sov, ne moremo – to je, da podjetje veœinsko ne sme biti del veœje korpo­ racije. Temu mi ne moremo zadosti­ ti, saj veœinski deleæ pripada skupini Iskraemeco. Ta pogoj je sicer razu­ mljiv in logiœen s perspektive zlorabe manjøih podjetij v veœjih korporacijah izkljuœno za namen pridobivanja ne­ povratnih sredstev, vendar smo mne­ nja, da ne bi smel biti izkljuœujoœ po­ goj ob sicer kakovostni ostali vsebini prijavljenega razvojnega projekta. V vsakem trenutku pri nas poteka veliko razvojnih aktivnosti, ki bodo doæivele neposredno proizvodno in prodajno realizacijo, dva projekta pa imata trenutno izkljuœno stroøkovno osno­ vo in bosta po planu priœela vraœati vloæek øele œez eno leto. Na tem me­ stu bi izpostavil tudi dober inøtrument upoøtevanja sredstev, namenjenih razvojni dejavnosti pri ugotavljanju osnove za izraœun davka na dobiœek, ki jo je moœ ravno z vlaganjem v raz­ voj korenito zniæati. Ventil: V Sloveniji je poznano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Kakøno je vaøe sodelovanje z univerzitetni- mi in raziskovalnimi institucijami? Klemen Øpehar: Iz lastnih izkuøenj lahko povem, da je takøno sodelo­ vanje res skromno, kar pa ne morem trditi za naøe podjetje. S Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani smo v tesni povezavi in smo pravzaprav pono­ sni, da so prav naøe najsodobnejøe reøitve v merilni tehniki plod takønega sodelovanja. Øe veœ – sodelovanje je preølo celo v redno zaposlitev stro­ kovnjakov s fakultete v naøem podje­ tju. Prav v teh dneh pa potekajo pogo­ vori o novem razvojnem projektu, saj smo naøli kar nekaj skupnih oziroma bolje reœeno komplementarnih inte­ resov na podroœju obnovljivih virov energije. V industriji pogreøamo pred­ vsem tekoœe informacije, s katerimi razvojnimi ali raziskovalnimi projek­ ti se konkretno ukvarjajo na univer­ zah. Menim, da poslanstvo univerz ni le v prenosu znanja profesorjev na øtudente, temveœ bi morale biti v prvi vrsti vir idej, pobud in reøitev, saj toliko »moæganov« ni skoncentri­ ranih nikjer drugje. Takøna je praksa v tujini, kjer (tehniœni) izobraæevalni sistem sloni na tesnem sodelovanju z industrijo. Pri nas sicer redke pobude prihajajo iz industrije, na fakultetah Avtomatizacija Programska oprema VENTIL NA OBISKU 234 Ventil 16 /2010/ 3 pa se potem »spomnijo«, da mogoœe æe imajo reøitev doloœenega pro­ blema, ki so ga nekoœ obravnavali. Nam (morda celo veœini v sorodni industriji) sedaj bistveno veœjo do­ dano vrednost prispevajo vlaganja v izobraæevanje lastnih zaposlenih – mislim predvsem neprestano slede­ nje vrhunskim reøitvam na podroœjih senzorike, mehanike, elektronike in programske opreme, ki jih je moœ nato integrirati v lastne inovativne izdelke. Ventil: V razvitem svetu so znani pri- meri, da uspeøna podjetja del raziskav prenesejo na univerzo, kamor podje- tje za doloœen œas vkljuœi enega ali celo veœ svojih raziskovalcev, ki sku- paj z raziskovalci z univerze ali fakul- tete raziskujejo probleme za podjetje. Ali bi po vaøem mnenju takøna oblika sodelovanja pri nas lahko zaæivela? Klemen Øpehar: Vsekakor podpiram takøno vrsto sodelovanja. Takøen je tudi naø projekt, ki sem ga ome­ nil. Dejstvo je, da si – vsaj v naøem podjetju – ne moremo »privoøœiti« œistih raziskovalcev, saj so prav vsi naøi razvijalci v celoti ali delno vple­ teni v aplikativne projekte, zato je raziskovalno sodelovanje z univerzo praktiœno neobhodno. Bojim pa se, da naø sedanji univerzi­ tetni sistem nekako ne dosega krutih razmer v industriji, kjer sta cena in œas natanœno definirana parametra. Na univerzo lahko trenutno indu­ strija raœuna le v primerih, ko gre za abstraktne projekte, ki neposredno ne podlegajo tekoœim ekonomskim po­ gojem, se pa izsledki raziskav delno ali v celoti lahko udejanjijo kasneje. Ko æe govorimo o izobraæevanju, bi se tu dotaknil øe sedanjega siste­ ma øtipendij za dijake in øtudente, ki je po mojem mnenju popolnoma neuœinkovit. Sam poznam model iz Skandinavije, kjer so dijaki tehniœnih smeri æe od prvega letnika naprej te­ sno povezani z industrijo preko nepo­ srednega financiranja øolanja. Dijak (in kasneje øtudent) ima doloœeno obvezno øtevilo ur za delo v podjetju in za to dobiva redno meseœno plaœo, katere viøina se z vsakim nadaljnjim letom øolanja stopnjuje od 25 do 100 % sistematizirane plaœe za doloœeno delovno mesto. Uœinek je veœkraten – dijakovo øolanje poteka v izbra­ ni smeri, kar zagotavlja kakovostno osnovo znanj, vpisani na doloœeno tehniœno smer imajo dejansko inte­ res delovanja v industriji in se ta med øolanjem ne spreminja, dijaki nimajo interesa delati karkoli drugega izven svojega interesa in interesa podjetja, saj dobivajo plaœilo za svoje osnovno dejavnost, podjetje in procese v njem spoznajo æe dovolj zgodaj, da se jim s tem ni potrebno seznanjati øele po øolanju, in seveda, kar je najpo­ membneje, po konœanem øolanju æe 100­ odstotno opravljajo svoje delo. Mi se za podoben model sicer pogo­ varjamo s Tehniøkim øolskim centrom v Kranju, bo pa verjetno ob obstojeœi in napovedani zakonodaji teæko izve­ dljiv. Smo pa seveda optimisti. Kljub temu v podjetju posveœamo pri­ hodnjim kadrom kljuœno pozornost, trenutno øtipendiramo dva øtudenta, øe enega smo vzeli od letoønje jeseni naprej, stalno pa imamo pri nas na praktiœnem usposabljanju najmanj enega, med poœitnicami pa tudi tri do øtiri øtudente ali dijake. Ventil: Koliko inæenirjev tehniœnega podroœja je zaposlenih v vaøem podjetju in koliko ste jih zaposli- li v zadnjem letu? Kakøen profil inæenirja v vaøem podjetju potrebu- jete, kakønega si æelite in kakønega pravzaprav dobite na trgu? Klemen Øpehar; Danes je v podjetju med 45 zaposlenimi velik del takih z visoko izobrazbo s podroœja elektro­ tehnike in strojniøtva, sodelujemo pa tudi z nekaj izbranimi strokovnimi zu­ nanjimi sodelavci. Deset vrhunskih in dinamiœnih inæenirjev skrbi izkljuœno za nenehen razvoj proizvodov in pri tem so jim s svojimi izkuønjami in znanjem v veliko pomoœ ostali so­ delavci. Trenutno imamo odprta tri Merilna oprema Testna oprema VENTIL NA OBISKU 235 Ventil 16 /2010/ 3 prosta delovna mesta, za katera le steæka pridobivamo kandidate: dva programerja na C#, assemblerju, DSP­ jih in FPGA­ jih ter enega stroj­ nika za tridimenzionalno modelira­ nje na Unigraphicsu. Zaposlitveni trg sicer ponuja kar lepo øtevilo teh profilov, a je njihovo znanje porazno. Dobri kadri v iskanih dveh smereh imajo vsi zaposlitev in jih je moæno pridobiti le s prepriœljivo objektivno (stimulativno nagrajevanje, defini­ rane naloge, fleksibilnost delovnega œasa, moænosti izobraæevanja…) in subjektivno (zdravo delovno okolje, pozitivno vzduøje, homogenost eki­ pe, kreativnost itd.) ponudbo. Ventil: Samo slovenski trg je za vsa- ko uspeøno podjetje premajhen. To øe posebno velja za podjetja, ki za trg proizvajajo tehniœni proizvod. Kje so vaøi trgi in kupci? Kako osvajate trge v tujini? Klemen Øpehar: Z vidika træenja se podjetje predstavlja z dvema osnov­ nima programoma, katerih ciljni kupci so popolnoma razliœni in zah­ tevajo tudi povsem razliœna pristopa. Merilno tehniko, ki je tehniœno do­ kaj standardizirana, tako prodajamo skoraj izkljuœno preko prijav na raz­ pise dræavnih laboratorijev, elektro­ distribucij in proizvajalcev merilnih inøtrumentov. Skrbno vzdræujemo in øirimo mreæo agentov in distributerjev skoraj povsod po svetu, ki za nas spre­ mljajo razpise, nas o njih obveøœajo in nas zastopajo v postopkih. Mi se s ponudbo odzovemo skoraj stood­ stotno, saj nudimo najsodobnejøe reøitve ob zelo konkurenœnih cenah. Natanœno tudi poznamo vso konku­ renco v panogi in se ustrezno odziva­ mo na novosti, zavedamo pa se, da v svetovnem merilu na tem podroœju nismo voditelji in ta segment temu ustrezno tudi træimo. Drugaœe je v industrijski avtomatiza­ ciji. Tukaj ciljamo na domaœi trg in sosednje dræave, saj se je v tej panogi potrebno podrediti dvema pogojema – tesnemu sodelovanju s kupcem v fazi razvoja ter hitri odzivnosti ob zastojih, okvarah, vzdræevanju in servisiranju naprav. Oba pogoja definirata relativno ozek geografski prostor, saj bi æe samo ti dve aktiv­ Modeliranje nosti povzroœali previsoke stroøke, œe bi bile naøe naprave daleœ in bi bilo potrebno storitve izvajati npr. z letalskimi prevozi. Tako delujejo tudi ostala konkurenœna podjetja v panogi. Kar se tiœe novih kupcev in trgov, smo za promocijo namenili precej veœ sredstev kot prejønja leta, ko se podjetje praktiœno ni pojavljalo v javnosti. Prvi korak s spremembo imena podjetja je bil storjen v sme­ ri veœje prepoznavnosti. Ugotovili smo namreœ, da je ime Iskra Merilne naprave s svojo dolæino in za tujce teæko izgovarjavo povzroœalo nema­ lo preglavic poslovnim partnerjem doma in v tujini. V zadnjem œasu pa smo tudi opazili, da je ime naøim kupcem sporoœalo nepopolno ali celo napaœno informacijo o produk­ tih in storitvah, ki jih nudimo. Dobro pa se zavedamo, da nam je v tujini pri prepoznavnosti v veliko pomoœ blagovna znamka ISKRA, ki se je dræi tradicija kakovosti, zato smo jo v no­ vem imenu obdræali. Vsi nadaljnji koraki bodo sledi­ li zaœrtanemu planu promocije, ki vkljuœuje oglaøevanje v specializi­ ranih medijih, nastope na namen­ skih sejmih, sponzorstva in seveda, najpomembnejøi, osebni pristop k po­ tencialnim kupcem. Pred kratkim smo se predstavili na sejmu tehnike v Beo­ gradu, jeseni pa se bomo na sejmu me­ rilne in proizvodne tehnike na Dunaju. Ventil: V danaønjem œasu brez inova- cij, patentov in izboljøav dolgoroœno ne more praktiœno preæiveti nobeno podjetje, ki izdeluje za trg konœne uporabne izdelke. Kako vi vodite to podroœje, kako motivirate zaposlene in koliko inovacij se v vaøem podjetju porodi v enem letu? Klemen Øpehar: Praktiœno vsak naø proizvod je unikaten in v vsakem se najde kar nekaj inovativnih reøitev. Teh tako æe dolgo ne øtejemo veœ, smo pa znani prav po tem, da za doloœen problem, proces ali sistem vedno najdemo neko inovativno ide­ jo – to pa praviloma pomeni vpeljavo kakøne novosti ali izboljøave. Takøen pristop je pri nas pravzaprav nekaj najbolj normalnega in prav to se priœakuje od razvojnega oddelka. Sama inovativnost pa ni naøa edina prednost na trgu. Naøa kljuœna vrlina je v celoviti obravnavi naroœnikove æelje ali zahteve ter kompletni ponud­ bi od idejne reøitve, izdelave tehniœne in komercialne ponudbe, vodenja pro­ jekta pa do proizvodnje, sestave, testi­ ranja, montaæe, zagona in na koncu tudi servisiranja in vzdræevanja. Tudi na teh podroœjih poskuøamo biti kar se da ustvarjalni, ob tem da s pridom izkoriøœamo bogate izkuønje tistih naøih strokovnjakov, ki so æe dolga leta zaposleni v podjetju in te izkuønje uspeøno prenaøajo na tiste s krajøim delovnim staæem, ki pa prispevajo dinamiœno sveæino, ki se odraæa prav v inovativnosti. Ventil: Direktorju in vsem zaposle- nim v podjetju ISKRA AMESI, d. o. o., æelimo øe veliko poslovnih uspehov in se mu za odgovore in za njegov œas iskreno zahvaljujemo. Prof. dr. Janez Tuøek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojniøtvo VENTIL NA OBISKU