KRISTJAN BOOATEC. 19. febr. t. 1. je umrl vrli, zaslužni mož, a do zdaj ni nihče napisal najkrajšega nekrologa o njem v našem standvskem listu! Krvavelo mi je srce ob tem in rad bi bil že prej posvetil milemu prijatelju te skromne vrste. Toda revež sem, že več mesecev se boreč s kruto in trdovratno boleznijo. Poleg drugih nadlog sta mi onemogli desna noga in roka. Le z veliko težavo in v sili kaj malega »zahiroglifim" (kakor bi dejal moj prijatelj in tovariš Krajnik), t. j. napišem tako, da je težko čitati... No, '.ate mili moj Kristjan, ki si se spominjal name celo v zadnjih vzdihih na smrtai postelji, zate se žrtvujem, pošiljajoč v dežel te skromne vrste. Vi, g. urednik pa tudi porečete o menv ko mi zapoje mrtvaširi zvonček: Fidelis usque ad mortem 1... O Bogatcu ne bodem podajal obširnih životopisnih črtic, saj jih tudi nimani pri rokah. Vem in omenjam le toliko, da se je rodil preprostih staršev sin na Proseku pri Trstu leta 1858. Učiteljišče je dovršil leta 1879. v Kopru. Služboval je v Divači v Rtcmanjih in kot nadučitelj v Podgradu v voiovskem okraju, odkoder je šel izmučen in po mnogih prevarah v pokoj, naselivši se na svojem posestvu v Ricmanjih. Seznanil sem se z Bogatcem leta 1879. kot učitelj v Lokvi pri Divači. Bil je moj bližnji sosed. Lepega dne, ko sem poučeval otroke gostilničarja-veleposestnika gosp. Muhe na vriu, privede gospa Muhova mladega gospoda k meni na vrt, češ: Tu Vam predstavljam Vašega kclego-soseda, gosp. K r i s t. Bogatcal" Šinil sem izza mize ter podal roko prijaznemu, lepemu, visokostasnemu mladeniču. Potem sva sedla k steklenici bržanke. V daljšem pogovoru sem takoj spoznal, da imam pred sabo globokočutnega, blagega kolego, navdušenega Slovana. Ob tej priliki sva sklenila prijaieljstvo, ki nsju je vezalo do njegove smrti. Odslej sva drug k drugemu hodila v posete. Imel je Bogatec krasen glas (bas) in večkrat mije ob nedeljah hodil pomagat na kor. Živo se še spominjam, kako je imponiral v cerkvi s svojim zvonkim glasom. Kasneje se je preselil v Ricmanje. Tam si je izvolil družico za življenje, hčcrko posestnika-gostilničaija MarijoPangrčevo. Moj Bog, kako lep in srečen par je bil to: on krasen »moro", ona lepa blondinka mlada ko rosa! Lepe so bile urice, ki sert jih doživel ž njima v Ricmanjih ob polni} nmajolikah!" Družina se jima je množilj! in oba sta bila polna ljubezni in skrbi zj svoje otroke. i Ne spominjam se ve?, zakaj je Bo gatec sprejel nadučitelisko mcsto v Pod gradu, vem pa, da se tam ni počutil sreč nega. V nekem pismu rni piše med drugim BJaz in mama sva se postarala. Vzrok j< med drugim — k r a j: Najlepša leta nam ginejo v kraju, ki za nas j— ni! Ni za nas, za sinove in hčere sinje Adrije, za nas »mandrijarjei" Mi smo za ,tam-doli'', n« za^tu!" Nimamo na čem si pasti oči, ni vinogradov, ni oljke, ni inorja, ni meščan stva: gola pustinja, ljudje se nam tudi pusti zde in — večnazima! Želimo si nazaj, nazaj, tja v jadranski raj! — A vkljub tem nepovoljnirn razrneram jq Bogatec ostal neutruden delavec na prosvetnem polju. Bil je tudi odbornik naše učiteljske -Zaveze" in nekaj časa celo nje podpredsednik. V upravnem odboru je bil od astanovitve .Zaveze" leta 1889 do 1890, potem zopet od leta 1891 do 1900; I. podpredsednik je bil od leta 1896. do 1. 1899. Ob ustanavljanju -Zaveze" je bii pokojni Bogatec jako delaven med istrskimi tovariši ter je marljivo podpiral štajerske tovariše, ki so ustanavljali »Zavezo". Sme ga prištevati med soustanovnike naše centralne organizacije. Za zboljšanje učiteljskih plač se je vncto potegoval in tudi dosti dosegel, kakor mi piše njegova soproga. Vedno je pisal in delal za blaginjo istrskega učiteljstva. Referati so bili vselej v njegovih rokah, dasi ni vselej vžival hvaležnosi', zlasti od mlajšega naraščaja ne. Glede tega mi je sam pisal: »Kdo neki je pričel v Istri resno, odločno, požrtovalno ne glede na desno in na levo z besedo in peresom boriti se za zboljšanje gmotnega stenja učiteljstva, nego ravno jaz? A koliko grenkih sem požri, koliko šikan, denunciacij, koliko zaničevanja, poniževanja, koliko zamere od gotove strani,. od županov naših, od poslancev in od —{ kolegov celo! A sad tega uživajo sedaj oni, ki mirno sede in za to celo ne vedo!" — Lahko _i je misliti, koliko je tudi trpel Bogatec ob teh razmerah, saj je imel č uteče srce. kakor da je rojen pesnik. Zato so uml ive besede, ki mi jih je pisal o priliki: .Povem ti, da sem že celo leto rta dopustu. Bil sem bolan, »živijenja zmučen", ker res kljubujem vedno Bosode viharjem". Bil sem zapleten tudi jaz v znano »Ricmanj-; sko afero" s tem, da sem dal umrlega otroka — civilno pokopat. Imel sem tožbe, orožnika v hiši, kiican sem bil na odgovor kot uči-. telj itd. Mnogo, tnnogo, dragi Janko, bi si imela povedaii. Kaj hočeš, življenje je pač tako: danes seni vesel, zadovoljen, jutri se spet čutim zmučenega, čmeniega, žeieč se s kom pogovoriti, _o življenja mladih dneh". Menja se: jeden dan tak, spet drugi tak, da bi človek znorellBili smo idealno vzgojeni — svet pa je — lump! Razumem te, Janko! Bog daj, da dospeš spet v naše, južiie kraje! Priden si na literarnem polju, pero ti je uteha, radost, vesclje v samotnih življenja dneh! Pozabil te narod ne bo!" — In na drugem mtstu piše : ,Da da, razpršeni smo po svetu, a vender spr .iine blage hranimo na mladostna leta! Imeli smo se radi, zdaj pri drugih se mi zdi vse nfavš". Ideje, ideale smo gojili, zdaj je nekaterim le za žrelo mar! In še vedno, kar je lepo, kar je snažno in čedno, pravo in blago, — to nas veseli Taki tudi ostanemo mi — stari! Bog daj, da bi se še videli zdravi, da ne bi bilo treba še _nekroiogov". Da bi se videli in veselili v naših krajih — pri morjti — upajmo!" — Ubogi prijatelj, preblaga duša! Ne bomo se videli nikoli več in slutil nisem, da bom tudi tebi jaz pisal nekrolog, dasi ne vem, kdo ga bo za rnano pisal, ker strašno s-e redčijo naše vrste! — K sklepu naj po pismu gospe Bogatčeve posnamem nekaj o družinskih razmerah, o boleztii in o zadnjih trenotkih blagega pokojnega prijatelja. -Ravno smo- bili posestvo spravili v red", piše gospa Bogatčeva. Sinova smo spravili v dobro službo in starejšo hčerko Sofijo poročili. Druga hčerka Ljudmila pohaja zadnji razred nemške-meščanske šole v Trstu in tako nam je ostala doma še ljubljtnka očetova in cele družine devetletna Marija, krasen angelj in upanje moje za stare dni. 19. febr. nam je preminil naš dobri oče, 27. febr. pa naša Ijubljenka Marija, ki jo je pokojuik tako neizrečeno ljubil in jo tudi poklical na 8 dari s seboj. Ali ni to bridko, prebridko ? In dalje piše gospa: Pokojni Kristjan je boiehal že kakih 15 let za črevesnim katarom. Operacije ni dovolil. Zadnji čas je bil 11 mesecev na postelji. Prvih 6 mesecev je bruhal kri, potem se mu je umirilo. Trpel je dosti. Zdravniki mu niso mogli dosti pomagati brez operacije. Le lajšali so mutrpljenje. Umrl je mirno in v Boga vdan. Zadnje njegove besede so bile: .Oh, ko bi šla tudi (hčerka) Marija z menoj! Kakšno veselje bi bilo zame!... In, ako boš potrebovala kakršnih nasvetov, obmi se do Janka Lebana, ker na Bregu sploh ni učiteljev..." po teh besedah je obstal in izdihnil..." Osmi dan po njegovi smrti mu je slediia njegova ijubljenka Marija..." Tako gospa Bogatčeva. T o j e t r agikategaslučaja, dastaoče in hči drug za drugim umrla tekom 8 d n i ! Ali je to le slučaj ali nedoumno delo neznanih višjih moči"? Dragi Kristjan! Tebi se je izpolnila želja, da si zdaj zopet združen s svojo hčerko Ijubljenko Marijo! Bodita srečna v kraljestvu duhov, vrhu zvezda! Po tem burnem, usodepolnem življenju sladko počivaj, preblaga duša ! — Bukovica, 22. maja 1917. Janko Leban. f