Govor poslanca baron Goedelna xa polajsanje gruntnega davka na Štajerskem. (V državnem zboru dne 29. marca 1881.) Visoka zbornica! Kot p'oslanec slovenskih volilcev v deželi in okraji, kateremu žuga nova obravnava gruntnega davka večjih bremea ualožiti, čutim dolžnost temu ustavljati se. Ob enem želim razložiti, zakaj sem prisiljen glasovati za poslanca g. Scbaupa in še vrbu tega dostaviti nasvet naj, se ozii* vzame tudi na štajerske vinogradarje! Poslanci štajerski smo se pogovorili, da hočemo vzajemno postopati in glasovati za predlog, po katerem bi Štajerska bila Dajmenje zadeta. Prepričaa sem, da je kaj takšuega pričakovala vsa dežela, a od mene še posebič moji volilci, prebivajoči v velikem volilskem okrogu mariborskem, ki so itak uže z davki preobloženi. Centralna komisija odmerila je Štajerskej 434.000 fl. več gruntnega davka. Soposlanci štajerski so pred nekolikim časom še trdili, da bi polovico ove svote dežela še zamogla strpeti. Jaz sem pa uže takrat d7omil. Res sicer je, da se je pri gruntih inarsikaj zboljšalo. Ali to se ni.zgodilo včeraj ali predvčerajšnjim, ampak uže pred večimi leti in naš gruntni posestnik zmore davke le v dobrih ali saj siednjib letinab; v slabib loti se kapitala. Zato recem, da mi g. Schaupovi predlogi še premalo ponujajo; kajti, če se tudi po njem nasvetovane olajšbe sprejmejo, zadene Stajersko še za 359.000 fl. večja gruntna dača. Mislim, da je to preveč. Da bi nam reklamacije zdatno pomagale, tega se ne moretn prepričati. Reklamacije bodo veliko stroškov prizadjale davkarijskim uradom pa tudi posestaikom, to je zelo gotovo. Posestniki bodo morali veliko potov narediti do notarjev, advokatov, ali drugih, ki razumejo reklamacije prav narejati. Uiadi pa bodo imeli neznano veliko dela, preden bodo reklamacije rešili. Pri vseb tolikih skrbeb in stroških je pa še negotovo, bode li pomagalo kaj ali ne! Več zanesljivega kakor reklamacije obetajo nam Scbaupovi predlogi, ki zahtevajo, naj se na Stajerskem tarife pri travnikib znižajo za 5°/0, pri pašnikih in planinah za 10% in P" gozdih za 20°/0. Temu pritrdim tudi jaz. Tarife na Štajerskem so splob previsoko nastavljene. To so uže pred meno.j drugi gospodje poslanci dovolj jasno dokazali. Dalje imam opomniti, da naše kmetsko prebivalstvo zadnjib 10 let čedalje huje propada iu v siromaštvo leze. Pred 10 leti je še našemu kmetu dobro šlo. Imel je dosta živine in vsega, česar je treba k uspešnemu gospodarjenju. Mnogi bili so prav premožni, kar je tudi tržanom in nieščanom na korist; kajti če ima kmet groš v žepu, ga tudi izda in si rad kaj kupi v trgu ali mestu. Sedaj je kmet ubožal; četverjadi konjev, kakoršnib je nekdaj bilo vkljub tlakam in robotam na spodnjein Štajerskem še mnogo videti, so skoraj celo preminole. Redki so, ki redijo po 2 konja. Plugu pripregajo borua goveda, pogusto pa še teh niruajo. Tako so ljudje ubožali na škodo tudi tržanom in meščanom, ker jim niruajo kaj spečati dati. (Konec piib.) I