bog narod domovina TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov • TABOR je last in vestnik Tabora SPB O Mnenje Tabora SPB predstavljajo članki, ki so podpisani od glavnega odbora 0 Izdaja ga konzorcij. Predsednik inž. Anton Matičič 0 Urejuje in odgovarja uredniški odbor glasila: za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Božo Šušteršič. TABOR is the voice of the Confederation of the United Slovenc Anticommunists. TABOR es el organo de la Confederacion de los Anticomunistas Eslovenos Unidos 0 Director: Ing. Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Bs. Aires, Argentina. Imprenta: Talleres Graficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 33-7213. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.404.235 Naročnina: Argentina 2.000.— pesov; Južna Amerika 4.— dolarje; Evropa — Avstralija 6.— dolarjev; ZDA in Kanada 7.— dolarjev (zračno paketi). Letalska naročnina za vse države: 10.— dolarjev. Naročila, reklamacije, nakazila, dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž. Anton Matičič, Igualdad 1110, 1655, J. L. Suarez — Bs. As., Argentina, Telefon: 766-7513. NAŠA NASLOVNA SLIKA V nikdar končanem boju proti rdeči komunistični revoluciji, začeti v dobi, ko je na šnarod ječal pod sovražno okupacijo, so naši hrabri Slovenski domobranci pokazali in dokazali svetu, da so se o pravem času in na pravem mestu komunistom uspešno uprli in pri tem znali tudi utrpeti žrtve v ne-nenehnem boju za BOGA — NAROD — DOMOVINO. I* O K /I V iV /t J T E 1% AROČN I 1\ O ! Svobodni sveta, združite se! Za Boga, Narod, Domovino! Diciembre 1978 BUENOS AIRES December 1978 El Papa quc vino del silencio En ningun momente de este siglo habia vivido la Iglesia Catolica acontecimientos tan dramaticos e inesperados como los que ocurrieron en el corto periodo de dos meses transcurrido entre la muerte de Paulo VI y la eleccion de Juan Pablo II, el Papa que salio de la oscuridad y el silencio tras la cortina de hierro, y aparecio de pronto en plena gloria en la Plaza de San Pedro al atardecer del lunes 16 de octubre. La crisis producida por la muerte subita de Paulo VI se habia supera-do con rapidez y exito sorprendente, al efectuarse la eleccion de Albino Luciani, un cardenal desconocido de la provincia italiana que en pocos dias cautivo al mundo con su sonrisa. Luciani reino solo 83 dias y sufrio una muerte solitaria e imprevista, pero dejo una huella indeble y dio un ejemplo časi imposible de imitar. Su presencia en el trono de San Pedro respondio a una necesidad latente de la Iglesia, que deseaba un Papa pastoral. Habria sido muy dificil, si no imposible, reemplazarlo por un Papa diplomatico, teologico o inclusive mistico. Y como se penso desde un principio, el elegido para sucederlo fue otro Papa pastoral. Aun asi, la seleccion del cardenal polaco Karol Wojtyla fue una sorpresa para el mundo catolico. Se puede afirmar, sin temor a la exageracion, que el ascenso. de Juan Pablo II ha sehalado el comienzo de una etapa verdaderamente nueva en la vida de la Iglesia. Karol Wojtyla es el primer Papa polaco en los 2.000 anos de la Iglesia y el primer Pontifice no italiano en los ultimos 455 anos. iCual sera la reaccion del Kremlin frente al pašo inesperado y atre. vido de escoger como supremo lider espiritual de 700 millones de catolicos a un cardenal que estaba tras la cortina de hierro ? ^ Es decir, de lo que Pio XII bautizo como la perseguida »iglesia del silencio"? ^Tomaran los comunistas orientales esta seleccion como un desafio, e intensificaran sus persecuciones y su propaganda antireligiosa ? £0 al contrario, preferiran un entendimiento, como el que tuvieron que aceptar en Polonia, establecien- do mejores relaciones con la Iglesia Catolica, en su totalidad, comg ya lo han hecho los eurocomunistas, en especial los italianos? I^a unica jffljjetitccion que se . ha hecho en los circulos eercanas al Vaticano es que dešpull'de la eleccion de Wojtyla, las relaciones entre la Iglesia y el Kremlin -no ^pdran aer iguales. Tendran que cambiar, en un s^ntido o eij otro. ,'^61o el luturo dira si para los catolicos que vii^n tras la cortina de hierro, la eleccion del Papa polaco fue, en definitiva, para mejor o para peor. Papež, ki je prišel iz molka V nobenem trenutku tega stoletja ni ‘bila Katoliška Cerkev doživljala tako dramatičnih in nepričakovanih dogodkov, kot so ti, ki so se dogajali v kratki dobi dveh mesecev med smrtjo Pavla VI. in izvolitvijo Janeza Pavla II., papeža, ki je prišel iz teme in molka izza železne zavese in se nenadoma pojavil v vsej slavi na Trgu sv. Petra v mraku ponedeljka 16. oktobra. Kriza, katero je povzročila nenadna smrt Pavla VI., je bila rešena hitro in s presenetljivim uspehom z izvolitvijo Albina Luciani-ja, nepoznanega kardinala iz italijanske province, ki si je pa v nekaj dneh pridobil svet s svojim nasmeškom. Luciani je vladal samo 33 dni in je nepričakovano umrl. Zapustil pa je neizbrisno sled in vzgled, katerega je skoro nemogoče posnemati. Njegova prisotnost na prestolu sv. Petra je odgovarjala potrebi Cerkve, ki si je želela Papeža — pastirja. Zelo težko, če celo nemogoče bi ga bilo nadomestiti s Papežem diplomatom, teologom ali vključno mistikom. Kot je bilo takojšnje mišljenje, je bil izvoljen zopet Papež — pastir, čeprav gledamo tako, je izbira poljskega kardinala Karla Wojtyle bila presenečenje za katoliški svet. Lahko trdimo, brez pretiravanja, da je nastop Janeza Pavla II. začetek res nove dobe v življenju Cerkve. Karel Wojtyla je prvi poljski Papež v 2.000 letih Cerkve in prvi sv. Oče neitalijan po 455 letih. Kakšna bo reakcija Kremlja na nepričakovan in drzen korak, da je bil izvoljen za vrhovnega duhovnega vodjo 700 milijonov katoličanov kardi- nal izza železne zavese ? Se pravi od tam, kar je Pij XII. imenoval preganjano „cerkev molka“ ? Bodo vzhodni komunisti smatrali to izbiro kot izzivanje in bodo poostrili preganjanja in protiversko propagando? Ali bodo, nasprotno, želeli nekak sporazum, kot so ga morali sprejeti na Poljskem, in v celoti izboljšati odnose s Katoliško Cerkvijo, kakor so to že storili evrokomunisti, posebej italijanski? Edina napoved, ki so jo izrekli krogi blizu Vatikana, je ta, da po izvolitvi 'Wojtyle odnosi med Cerkvijo in Kremljem ne bodo mogli ostati enaki. Morali se bodo spremeniti v eno ali v drugo smer. 'Samo bodočnost bo pokazala, če je bila izvolitev Papeža •— Poljaka za katoličane, ki žive za železno zaveso v izboljšanje ali v poslabšanje. Se britanska vest oglaša. . . ? V zvezi z uvodnikom Timesa, ki je zahteval parlamentarno preiskavo vprašanja prisilnega vračanja protikomunističnih borcev s strani britanskih čet po koncu 2. svetovne vojne, smo v št. 6 letošnjega letnika našega glasila priobčili poziv naše Zveze Tabor rojakom širom sveta, naj pišejo britanskemu zunanjemu ministru, da bi bil vključen v to parlamentarno preiskavo tudi slučaj prisilne vrnitve slovenskih domobrancev iz Vetrinja. Zvedeli smo že, da se je našemu pozivu odzvalo mnogo rojakov, predvsem naših sobojevnikov širom sveta, ne da bi doslej prejeli kakršenkoli odgovor. Vsaj nam ga niso poslali. Iz Nemčije pa smo dobili kopijo pisma, s katerim se je skupina naših rojakov in sobojevnikov obrnila na angleškega zunanjega ministra, pa tudi odgovor, ki so ga prejeli preko britanske ambasade v Bonnu, in ki ga prinašamo na tem mestu brez komentarja. (Prepričani, da smo — celo na škodo čiste slovenščine — ta dopis po besedi in duhu pravilno prevedli, izvirnika v angleščini ne prinašamo. (Grb) British Embassy Bonn 17. julija 1978. Spoštovani gospodje! Hvala za vaše pismo z dne 30. junija zunanjemu ministru dr. Owen-u v zadevi repatriacije Jugoslovanov po 2. svetovni vojni iz Avstrije. Predlagali ste, da naj bi bila ta zadeva popolnoma preiskana. Toda dr. Owen je izjavil, da po njegovem mnenju poizvedovanje in raziskovanje ležita v območju javnosti in so tozadevni dokumenti zunanjega ministrstva vse do konca leta 1947 dosegljivi javnosti za vpogled v uradu Javnega Registra (Public Record Office) v Londonu. Vsakomur je dana možnost vpogleda, da si ustvari svoje gledišče z ozirom na dogodke v diskusiji. Vsekakor pa oficielna interpretacija odločitev in dejanj prejšnjih vlad nikakor ni funkcija današnje vlade, šlo bi predaleč, če bi bila za vsak dokument, ki vzbuja kritiko, vpeljana formalna preiskava: toda nikomur ni zabranjeno, da stopi do urada Javnega Registra in si ustvari svoje gledišče in svojo razlago o dogodkih na osnovi listin, ki so tam prosto na razpolago. Z iskrenimi pozdravi (Podpis) H N Synnott Kakor rečeno, za sedaj vsak komentar prepuščamo našim bralcem. Vsekakor pa naše rojake, predvsem naše soborce in somišljenike širom sveta ponovno pozivamo, da ne odnehajo, temveč po načinu naših svobodnih termitov vztrajno in brez prestanka drezajo v flegmatično britansko vest, četudi ne bodo prejeli nobenega odgovora. V kolikor smo vredni zaupanja, bomo vse dopise in odgovore vsaj v kratkih izvlečkih radi priobčili, če seveda dobimo za to predhodno dovoljenje. Na delo, svobodni termiti! Uredništvo. ZA ZGODOVINO '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■••■■■■•■■a USODNI DNEVI - USODNI KORAKI (Nekaj gradiva iz arhiva izvirnih dokumentov.) Dnevnik r. Stanka Kocipra, adjutanta in osebnega tajnika prezidenta generala Leona Rupnika. (Nadaljevanje.) Popravek: — V prejšnjem nadaljevanju, priobčenem v št. 10-11 naše revije, je na str. 245 za prvim odstavkom, ki se nanaša na avdienco četniškega polk. Jovanoviča, pri lomljenju izpadel sledeči odstavek: Ob 10,30 je šel general Rupnik k Rosenerju. — Uspeh razgovora sledeči: Ker so šele tako točke 1.) do 9.), ki potem sledijo, pravilno razumljive, prosimo naše cenjene bralce, da gornji popravek blagovolijo upoštevati. Hvala. — Ured. 30. april 1945. Ob 10 vojni svet pri Rosenerju. — Rosener obljubi domobranstvu težko orožje. Zasigura pomoč divizije ,,'Prinz Eugen“. Gorenjsko domobranstvo se podredi ljubljanskemu in podpade pod mobilizacijo prav tako kot Ljubljanska pokrajina. (Zaradi mobilizacije na Gorenjskem zahteva Rosener sopodpis.) Dobimo poročilo, da je Narodni odbor že razposlal domobranskim oficirjem v podpis izjavo, da bodo poslušali samo povelja Narodnega odbora (!!! —Turjak... —Grčarice...----------) Ob 16 greva z generalom k Rbsenerju. Hotel sem zabrisati neugodni vtis Rosenerjevega sopodpisa na mobilizacijskem proglasu (zaradi državno-pravnega položaja Gorenjske, ki spada k nemškemu rajhu, si je namreč pridržal sopodpis, ker pač Rupnik podpiše proglas tudi za Gorenjsko) in sem pred Rosenerjevo mesto sopodpisal. — Tako podpisan proglas za mobilizacijo sem takoj poslal na tiskovni urad za časopisje in Cergolu na propagandni odsek za tisk v plakatu. Takoj nato je Rosener sprejel člane Narodnega odbora skupaj z Rupnikom in jih prijazno pozdravil kot svoje goste. Nato se je javil k besedi govornik NO dr. Marijan Zajec in čital v nemščini s svinčnikom koncipirano resolucijo, ki je začela s frapantnim stavkom: „Nemci ste vojno izgubili." Rosener, ki je gospode prijazno sprejel in v začetku kazal nekakšno razumevanje, je takoj spremenil barvo. Lične mišice so mu zatrepetale in videti je bilo, kako stiska zobe. Zajčeva resolucija — že v prvem stavku sestavljena z vsem diplomatskim taktom in fineso... — , se je vsebinsko nadaljevala takole: „Evropa bo Nemčiji hvaležna za velike napore in žrtve te vojne. Zato hoče tudi slovenski narod živeti v miru z njo. Toda slovenski narod ne mara avtoritativnega režima. (To je letelo na Rupnika, ker ga je ostentativno pogledal.) Slovenski narod je že po naravi in značaju sovražnik avtoritativne oblike vladavine. Prav zato se je sedaj, ko je Nemčija vojno izgubila in ko čakamo demokratičnih zaveznikov, osnovala začasna narodna vlada — Narodni odbor, ki suvereno zastopa slovenski narod. Ta Narodni odbor zahteva: 1. — Da takoj prevzame politično in vojaško oblast v Sloveniji. 2. —* Narodni odbor nadaljuje boj proti komunizmu. — Zato Nemci izročijo slovenski vladi vse magacine in vse orožje (predvsem težko!) 3. —. Slov. narodna vlada garantira popolen red in mir ter varnost na slov. ozemlju in se obveže, da nihče ne bo motil umika nemških čet s slovenskega o^mlja.‘‘ Rosener se je vidno komaj premagoval, ko je odgovoril: ..Gospodje! Ko sem vas sprejel, sem vas pozdravil kot goste. Zato vas moram kot goste obravnavati (tretirati) tudi naprej, čeprav zaslužite, da bi vas za impertinenco, ki je v svojem vojaškem in političnem delovanju še nisem doživel, takoj zaprl. Gospod general Rupnik mi je včeraj govoril, da ste društvo pametnih in poštenih gospodov. Zato sem vas sprejel, ker sem mislil, da se bomo o perečem problemu pametno porazgovorili. Vi pa ste nastopili z naravnost nesramno pisarijo. In če si ogledamo vaše zahteve... 1. — Dobro. Gauleiterju bom sporočil, da vam izročim politično oblast; posebej, ker mi je gospod general Rupnik sam izrazil to željo. Vojaške vam ne morem, ker sem vojaško sam podrejen Lbhru. In tudi v tem primeru umaknem svoje trupe do zadnjega moža, ker Nemci — ki smo vojno izgubili — nimamo niti najmanjšega interesa, da bi krvaveli za Slovence, ki so proti nam... 2. — Izročim vam magacine in orožje v njih. Dobili boste vse prazno. Četudi mi vi — .garantirate' neoviran umik, je to praktično navadna napihnjenost, ker niste sposobni niti sebe zavarovati pred komunisti — brez nemške pomoči... — In jaz naj se s svojimi četami — umikam skozi partizane z gorjačami??!! 3. — Na tretjo točko sem vam že odgovoril. — Kako mi morete garantirati umik, red, mir in varnost obenem, če se sami sploh ne morete obraniti komunistov? ?!! Da so gospodje proti avtoritarnemu režimu, verjamem. Za tak režim namreč mora biti narod najprej tako ponižan in namučen, kot je bil do prihoda nacionalnega socializma nemški narod... Toda, če gospodje — suvereno predstavljajo ves slovenski narod, zakaj ste stali ob strani in celo hujskali proti njemu, ko se je vaš stari general Rupnik poldrugo leto mučil in premagoval vse težave in bremena okupacije (!!) in komunističnega tolo-vajstva? Ker v resoluciji tudi gospodje z menoj niso postopali z rokavicami, si zato tudi jaz dovoljujem brez rokavic, naravnost vprašati: Vas res ni čisto nič sram pred tem starim gospodom, ki bi mu lahko odvzeli marsikatero pretežko breme, ki ga je ta leta tovoril za svoj narod ? Zakaj gospodje niso vzeli odgovornosti za svoj narod nase, ko je za to bilo potreba zares precejšnje porcije civilne korajže..., ali pa bi vsaj stali gen. Rupniku ob strani v času, ko je le-ta pred vsemi vprašanji stal osamljen in zapuščen. . . ? Imeli ste priložnost, da po — demokratskem principu vsi sodelujete in pomagate svojemu narodu v stiski... Tako stari general ne bi bil — avtoritaren... Zakaj niste stali generalu Rupniku ob strani ? — To bi narodu — če vam je res bilo kaj zanj — več koristilo, kot to, kar nameravate sedaj... — •— “ Dr. Joža Basaj: (Ves bled.) Mi tega nismo mogli...---------Ker... — ker smo se bali..., da bi bili zaprti... Gen. Rupnik: (Vzroji.) To je nesramno natolcevanje! Koliko krat sem vabil vse Slovence k sodelovanju! Če sem bil — kot avtoritarec, kot cikate — vsak dan, poudarjam, vsak dan od zgodnjega jutra do poznega večera in še ponoči na razpolago vsakemu beraču, je bila tudi vam pot vedno odprta. Toda vi niste hoteli!* Kaj je vam bilo za narod! Hoteli ste imeti čiste roke! Zato niste prišli v bližino — kolaboracionista! Pošiljali ste mi le špione *) To je med drugim potrjeno tudi v razmnoženini msgr. Matije Škerb-ca »Spomini in reminiscence", 1947, na str. 51. — Op. ured. in intrigante, da bi me tudi pri okupatorju onemogočili, če bi le mogli! Po teh ljudeh ste pazili na vsako mojo besedo: če bi rekel kaj proti zasedbenim oblastem, bi me denuncirali njim, kakor ste uspeli, držati me eno leto daleč proč od mojega domobranstva... Če sem pa rekel kaj položaju odgovarjajočega in za moje mesto neizbežnega, ste me blatili pred narodom kot germanofila in celo izdajalca... Samo za to sem vam bil dober, da sem vaše kaline reševal iz kletke, kamor jih je spravila njihova lahkovernost... Sedaj pa prihajate kot narodni suvereni, da mi date brco zato, ker sem vam odprl — po vaši prošnji! — vrata pri okupatorju, da pridete do oblasti in požanjete sadove mojega dela! — Vprašam vas: Od kdaj pa ste narodni suvereni? Kdaj vam je narod poslednjič podaril kroglico? Računate s spremembami, ki jih je od takrat narod prestal? Kje je sedaj vaša suverenost? ------(Že bolj umirjen.) Toda kljub temu je z moje strani dana vsa pripravljenost, da vam izročim — oblast... obenem z odgovornostjo za narod!!! Kdor nosi oblast, nosi odgovornost! Gospoda, na to vas glasno opozarjam! — Pazite torej, kaj delate in kako delate!---------Predvsem pa: Poštenost za poštenost! — — “ Vidno je bilo, kakšen val jeze je zbudila prezidentova beseda v gospodih — „suverenih“. Bilo je suvanja s komolci, šepetanja, pogrkovanja in spreminjanja barv. Dr. Joža Basaj se je stisnil v dve gubi in izginil v ozadju... Po tem pripetljaju pa je potem — zopet umirjen — bil ravno general Rupnik tisti, ki je takorekoč prevzel vodstvo razgovora iti sprostil zategnjeno razpoloženje med politiki in Rosenerjem.. Končno je gen. Rosener sam svetoval, naj začasno Narodni odbor konstituirajo in delajo — ilegalno, kar bo on toleriral. — Oblasti pa da sedaj ne more izročiti, ker ni ne politično, ne vojaško samostojen in je za ta prostor v vseh pogledih odgovoren. — To je na „suverene“ vplivalo besneče... (Sledi.) GOVORIMO RESNICO! Nekateri ljudje, ki hočejo predstavljati našo politično emigracijo, so ustvarili javno mnenje o svoji nezmotljivosti. Kdorkoli, ki se temu ne podredi, oziroma ne sprejme, in kar je še hujše, ako se mu postavi po robu, velja v javnosti kot neke vrste posebnež, nezadovoljnež in prevrat-než, ker s svojim početjem ovira in ruši obstajajoči „red“. Pod rubriko ,,Brali smo in pripominjamo" v Vestniku št. 10-11-12 t. 1. smo opazili — brali tudi zanimivost, da je glasilo Tabor D. S. P. B. končno le politično glasilo, zato ker je ponovno pozvalo vse slovenske ustanove in organizacije, da se udeleže slovenskega zdomskega kongresa. Nobenega dvoma ni, da ima Tabor DSPB tudi političen značaj; to pa zato, ker je bil osnovan (in tak tudi ostane) na temeljih protikomunizma. Ni pa še s tem rečeno, da se ubada s politiko; še manj s političnim strankarstvom. Zato zgoraj omenjeni poziv Tabora izraža samo potrebo po temeljitem študiju zdomske problematike in odnosa slovenske emigracije do matične domovine sedaj in v bodoče. Usode emigracije ne smemo zanemarjati še v bodoče in jo prepuščati na milost in nemilost sami sebi, to je — brez pravega cilja. In ker se svet v povojnih letih z naglico spreminja, mi pa živimo le od spominov, smatramo za potrebno, da naredimo bilanco bližnje preteklosti in sedanjosti, pa seveda obširen program za bodočnost. Vse to pa ne zavisi samo od Tabora, kateri je podal samo zamisel o tem slovenskem kongresu, ampak od vseh slovenskih ustanov in organizacij (izločeni pri tem so samo komunisti, katerim demokratičnost in narodnost nič ne pomenita). Žal še obstajajo ljudje v emigraciji, ki vedno poudarjajo mir in edinost, pa se hkrati že dolga leta izživljajo v norčevanju in pikolovstvu na račun vseh Slovencev; tudi zle posledice njihovega norčevanja jih očitno ne streznijo... — V istem Vestniku je zapisanih tudi nekaj besed o borčevski needino-sti, češ da je temu krivo delovanje komunistov. Ta trditev je popolnoma nepravilna — nesmiselna. Komunisti niso in ne bodo nikoli dobili prilike, da bi s svojim prevratnim vplivom zdrobili preživele protikomunistične borce; še na misel jim ne pride, da bi to poizkusili, ker že vnaprej vedo, da iz te moke ne bo kruha. Pač pa imajo ponekod že nekaj vpliva na naše tukajšne domove — in to preko sinov slovenskih protikomunističnih emigrantov. . . Da bi bila zmeda in nered še večji, je ,,Toti štajerc“ v Ameriški domovini glede zadržanja obeh borčevskih organizacij o priliki obletnic pokola slovenskih domobrancev ugotovil trmo na strani borčevskih skupin v Clevelandu, pa skupen nastop teh v Kanadi in Argentini ob priliki žalnih komemoracij: ,.Zakaj ne bi člani slovenskih protikomunističnih borcev šli na Orlov vrh na Pristavi in člani Tabora na proslave SPB?“ „Toti štajerc" dobro ve, da se vsako leto v mesecu juniju vršijo mogočne proslave z večinsko udeležbo clevelandskih protikomunističnih Slovencev na Orlovem vrhu na Pristavi, katera je slovenska last; čemu bi se torej potikali po tujih prostorih? Mar ni zadosti ena sama osrednja proslava ? Odgovornosti za needinost v vrstah protikomunističnih borcev torej nimajo komunisti, ampak ljudje iz vrst slovenske politične emigracije, ki so pozabili, da so slovenski domobranci bili boj proti mednarodni komunistični zaroti v korist vsemu slovenskemu narodu; nikdar pa ne v korist stranke (katerekoli že). OB 30-LETNICI USTANOVITVE SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA I/ arhiva pok. polk. Vuka Rupnika (Konec) POHOD K ZAVEZNIKOM S POLŽEVO BKZINO 10. 9. zjutraj smo bili postrojeni za pohod. — Čez noč se je številčno stanje moštva zmanjšalo za 200 mož; med njimi tudi šentjernejski župan g\ J. in še neki možje iz bližine Novega mesta, ki so izkoristili temo in izginili v skrivaško brigado. Med moštvom se je čutilo preobraženje v duhu in drži. Pogledi so bili bolj veseli in živi, nastop bolj odločen, izvedba kratkih povelj zelo dobra in pravilna. Ko je padlo povelje „v dvojne vrste na desno“ in „naprej marš“, so enote strumno krenile v četverostopih proti izhodu iz taborišča. Ob hišah ob cesti od Cikave preko Žablje vasi in Kandije sb se drenjali gledalci; med njimi fantje in dekleta s titovkami na glavi. Stražarji so peli: „Marširala, marširala kralja Petra garda" in je kolona puščala odličen vojaški vtis. Zidovi vseh hiš so bili počečkani: AVNOJ, TITO, SKOJ, STALIN, ZSSR, LOOF, srpi in kladivi ter peterokrakimi zvezdami. Bilo je vsega, pa nič lepega in nič slovenskega. Korakali smo včasih ob precej številnih partizanskih vrstah, ki so z našim nastopom bili tako presenečeni, da niso upali proti mogočni koloni ničesar podvzeti. Med pevci in bodrilci mi je vzbudila posebno pozornost skupina študentov, ki jo je vodil visok in slok gospod, pokrit z zeleno šajkačo. Do Kandije je bil naš marš kar normalno izveden; tam je pa na bloku prišlo do zastoja, ker smo se priključili na začelje italijanskega pehotnega polka, ki je marširal pred nami. Tedaj se je pa res začela polževa V nedeljo, 3. decembr3 t. 1. bo v Zavetišču škofa