junij 2021, letnik VII., št. 11 Bilten Krajevne skupnosti bratov Smuk izpostavljamo: - nova ureditev odjemnih mest za odpadke - požarna vaja na planini 2 - čistilna akcija 2021 - odprtje centra trajnostne mobilnosti - organizacije naše krajevne skupnosti - obrazi naše krajevne skupnosti - čedo đukanović 2 kolofon Glavna in odgovorna urednica: Manja Zorko Pisci prispevkov: Manja Zorko, Sašo Kunčič, Komunala Kranj, učenke in učenci OŠ Matije Čopa, vzgojiteljica Urška Podob- nik, Društvo Dekca. Križanka: Zdravko Kovač - Koki Fotografije: Manja Zorko, OŠ Matije Čopa, Mestna občina Kranj, Komunala Kranj, Vrtec dobra teta, Društvo Dekca, Sašo Kunčič, arhiv Društva Morača. Naslovna fotografija: OŠ Matije Čopa Naslov uredništva: Ks.BratovSmuk@kranj.si Izdajatelj: Krajevna skupnost bratov Smuk Likozarjeva 29 4000 Kranj Tisk: Tiskarna GTO Košir, Zg. Bitnje Naklada: 1500 izvodov Bilten Smuk prejmejo vsa gospodinjstva in podjetja v Krajevni skupnosti bra- tov Smuk. Prispevke za naslednjo številko spre- jemamo v uredništvo na naslov ks.bratovsmuk@ kranj.si ali po pošti na naslov KS bratov Smuk, Likozarjeva 29, 4000 Kranj. 3 kazalo vsebine stran 4 sporočila vodstva ks stran 5 požarna vaja na planini 2 stran 6 novice iz naše krajevne skupnosti: pasji iztrebki tudi v koše za mešane odpadke poziv k prenehanju odlaganja suhega kruha in odpadne hrane ob sprehajalnih poteh stran 7 stisk kot blisk - zmanjševanje prostornine odpadne embalaže NINE ODPADNE EMBALAŽE stran 8 nova odjemna mesta za odpadke stran 10 čistilna akcija 2021 stran 11 center trajnostne mobilnosti odprl svoja vrata stran 18 prispevki učenk in učencev oš matije čopa končno nam je uspelo - polepšali smo vhod v našo šolo stran 31 križanka Tokratni bilten ima toliko vsebine, da smo mu morali dodati nekaj strani. V njem boste našli informacije o načrtovani prenovi odjemnih mest za odpadke z vgradnjo novih podzemnih zabojnikov, utrinke iz letošnje čistilne akcije in več prispevkov o ravnan- ju z odpadki. Ponovno je v bilten vključen pregled uresničevanja vaših pobud in predlogov. Poleg prispevkov učenk in učencev OŠ Matije Čopa, nam prvič v biltenu predstavljajo svoje aktvinosti tudi v zasebnem vrtcu Dobra teta - enota pri Dobri Evi. V naši krajevni skupnosti pa delujejo tudi novo društvo Dekca, čebelar Sašo Kunčič in Črnogorsko kulturno-prosvetno in športno društvo Morača, kat- erega predsednik je v tej številki obraz naše kraje- vne skupnosti. Zdaj že skoraj lahko vidimo luč na koncu tunela, ko se bo naš način življenja spet približal tistemu pred epidemijo. Zato se bomo tudi v krajevni skupnosti letos spet lotili organizacije krajevnega praznika ob koncu poletja in drugih dogodkov, da zopet obudimo družabni utrip v naši soseski. Veseli nas, da je ta bilten postal vaš vpogled v dogajanje v soseski, v kateri sobivamo in želim si, da ga tudi v prihodnje soustvarjamo skupaj. Se vidimo na krajevnem prazniku! Manja Zorko, predsednica Sveta KS in urednica biltena stran 28 čebelarstvo kunčič herlec stran 30 dogodki okoli nas stran 14 obrazi naše krajevne skupnosti: čedo đukanović - graditelj mostov med slovenijo in črno goro stran 26 društvo dekca stran 24 zasebni vrtec dobra teta, enota pri dobri evi stran 20 prijateljstvo stran 12 predlogi in pobude naših krajanov 4 spo r o č ila vo d stva k s sp o r o č il a v o d st va k s 5 POŽARNA VAJA V VEČSTANOVANSKIH STAVBAH NA PLANINI 2 Požari v večstanovanjskih objektih so zagotovo med bolj napornimi za samo gasilsko posredovanje. Takrat imajo gasilci opravka z veliko stanovanji, v visoko vertikalno linijo kjer se požar po principu »dimnika« hitro širi navzgor, opravka pa imajo tudi z večjim številom udeleženih oseb. Pred dvema letoma je požar v bloku na Planini 3 uničil kar nekaj stanovanj, hkrati pa je pokazal, da so ljudje slabo obveščeni, kako postopati v primeru požara v večstanovanskih blokih. Z namenom, da ozavestimo in informiramo krajane, prebivalce večstanovanjskih stavb o ravnanju v primeru požara bo organizirana velika požarna vaja v naši soseski. Požarna vaja bo potekala v soboto, 19. junija 2021 med 10. in 11. uro dopoldan v večstanovanjski stavbi na naslovu Tuga Vidmarja 10. Požarno vajo organiziramo Krajevna skupnost bratov Smuk, družba Domplan d.d., Civilna zaščita Mestne občine Kranj in Gasilsko reševalna služba Kranj, skupaj s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Požarna vaja bo prva take vrste v naši občini je skupen projekt vseh organizatorjev ter rezultat tega, da nam ni vseeno za varnost naših krajanov. Že tekom priprave vaje smo identificirali več pomanjkljivosti požarne varnosti v naših večstanovanjskiih stavbah, ki so podobne v večini blokovskih naseljih v Kranju. Namen projekta in izvedba vaje je tako tudi, da se pripravi predlog izboljšav za večjo večjo požarna varnost v naših najbolj gosto nasel- jenih območjih občine. Pred vajo je predhodno potekalo tudi izobraževanje in usposabljanje za požarno varnost s poudarkom na evakuaciji v primeru požara in prikazom gašenja začetnih požarov, ki ga je vodil Primož Jagrič, vodja gasilske preventive pri Gasilsko reševalni službi Kranj. Za več informacij o požarni varnosti vašega vestanovanjskega bloka, se obrnite na vašega upravnika. Nova avtolestev kranjskih gasilcev, ki omogoča dostop do najvišjih nadstropij, foto:GARS Drage krajanke, dragi krajani, leto 2021 je zagotovo eno bolj aktivnih za krajevno skupnost, kljub manjšem obsegu dela na področju organizacije prireditev. Smo tik pred izvedbo projekta nove ureditve odjemnih mest za odpadke, ki bo, upamo, rešil dolgoletno problematiko neprimernega odlaganja odpadkov v naši soseski. Še vedno pa so v teku in pripravi postopki za določanje pripadajočih zemljišč. V naslednjih mesecih bo aktualen tudi projekt postavitve zapornic na parkirišča naše soseske in obnova dveh podhodov, ki bosta dobila novi podobi. Za vse projekte pa bo ključno sodelovan- je vseh nas. Tik pred sprejetjem na mestnem svetu je nov Odlok o kriterijih in merilih za financiranje krajevnih skupnosti v Mestni občini Kranj, s katerim se krajevnim skupnostim vrača del soupravljanja in avtonomije pri uporabi občinskega proračuna v smislu odločanja o projektih, ki se tičejo njihovih krajevnih skupnosti. V letu 2022 bo tako skoraj 1 milijon EUR namenjeno 26 krajevnim skupnostim v Mestni občini Kranj, od tega po novem odloku skoraj dve tretjini sredstev za investicije in vzdrževanje na terenu, ki jih bo določil Svet krajevne skupnosti glede na želje in potrebe krajanov. Če bo predlog sprejet na mestnem svetu, se nam še v tem letu obeta tudi priprava in glasovanje za projekte participativnega proračuna za leti 2022 in 2023, kjer boste lahko krajanke in krajani neposredno sami predlagali projekte v naši krajevni skupnosti, ki bodo glede na realno možnost uresničitve, tudi dani na glasovanje vsem krajanom in šli v izvedbo v letu 2022. Participativni proračun bo dobra alternativna in dodatna oblika financiranja po krajevnih skupnostih. Po sprejemu na mestnem svetu, bodo še v letošnjem letu izvedene delavnice, nabor predlogov in glasovanje. V prvi polovici leta 2022 pa je načrtovana izvedba izbranih projektov. Za participativni proračun bo skupno na voljo nekaj več kot 1,2 mio EUR sredstev v proračunih Mestne občine Kranj za leti 2022 in 2023. Poziv za predloge bo objavljen v medijih ter na spletni strani Mestne občine Kranj in krajevne skupnosti. O predlogih za našo krajevno skupnost pa bodo lahko glasovali vsi krajani, starejši od 16 let s stalnim prebivališčem v naši krajevni skupnosti. Veselimo se vaših predlogov. Manja Zorko, predsednica Sveta KS bratov Smuk POVABILO K SODELOVANJU NA SMUKFESTU 2021 Vabimo društva, posameznike in skupine k sodelovanju na letošnjem krajevnem prazniku “Smukfest 2021”, ki bo potekal predvidoma (če bodo epidemiološke razmere omogočale) zadnji vikend avgusta, v primeru dežja bo prireditev izvedena teden kasneje. Vaše ideje in predloge za sodelovanje pričakujemo do konca julija. Veselimo se sodelovanja! n o vi c e iz n a še k r a je vn e sk u pn o st i 6 7 n o vic e iz n a še k r a jevn e sk u pn o sti Ozaveščanje o pomenu vzpostavljanja čistega okolja in ohranjanju pogojev, ki omogočajo zdravo življenje je v tem času je še posebej pomembno. Komunala Kranj bo zato podelila stiskalnice za zmanjševanje prostornine odpadnih plastenk in pločevink, ki jih bodo prejeli vsi uporabniki, kjer komunala izvaja gospodarsko javno službo zbiranje odpadkov. Uporabniki Mestne občine Kranj in občin Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko bodo na dom prejeli praktične naprave: »Vsem gospodinjstvom bomo na dom postopoma dostavili stiskalnice. Osnovni namen naprave je zmanjšanje prostornine odpadnih plastenk in pločevink. Stiskalnice bodo pripomogle k boljšemu in učinkovitejšemu ravnanju z odpadki med našimi uporabniki,« je povedal direktor komunalnega podjetja. STISK KOT BLISK – ZMANJŠEVANJE PROSTORNINE ODPADNE EMBALAŽE Priročna stiskalnica – pomoč pri zmanjševanju prostornine odpadne embalaže. Pri zbiranju odpadne embalaže se srečujemo z veliko prostornino teh odpadkov. Odpadno embalažo pred odlaganjem v zabojnik izpraznimo in zložimo ali stisnemo, da zmanjšamo njeno prostornino. Tako se lahko izognemo prenapolnjenim zabojnikom za odpadke. Tudi v luči zero waste prizadevanj, bodo stiskalnice v pomoč pri zmanjševanju prostornine odpadnih plastenk in pločevink. S sledenjem natančnim navodilom na stiskalnici bo odpadna embalaža dobila zagotovo bolj vitko podobo. Embalaži se v življenju težko izognemo, se pa lahko potrudimo in kupujemo odgovorno. Ne pretiravamo in kupimo le tisto, kar potrebujemo. Izogibajmo se nepotrebni embalaži in izbiraj- mo povratno embalažo. Hrane ne zavijajmo v odvečno folijo ali papir. Izogibajmo se izdelkom za enkratno uporabo. V trgovino se odpravimo z nakupovalnim listkom, vrečko ali košaro. Uporabniki na področju, kjer Komunala Kranj opravlja javno službo zbiranja odpadkov, vestno ločujejo in sortirajo odpadke. Še vedno pa velja, da je najboljši odpadek tisti, ki ga ni. PASJI IZTREBKI TUDI V KOŠE ZA MEŠANE ODPADKE V mesecu febuarju je občina v naši krajevni skupnosti odstranila 6 košev za pasje iztrebke, kjer je v bližini 15-20 metrov že postavljen koš za mešane odpadke. Tako so bili odstranjeni koši pri OŠ Matije Čopa in koši ob sprehajalni pešpoti in kolesarski stezi ob garažah ABC. Vrečke s pasjimi iztrebki se lahko odvrže v vse koše z mešanimi odpadki, na katerih so nameščene posebne nalepke s pasjo tačko, ki ozaveščajo in spodbuja lastnike psov, da vanje odložijo vrečke s pasjimi iztrebki. Iztrebki malih živali, ki naj bi jih lastniki odlagali v vrečki, sodijo skladno z navodili prevzemni- ka odpadkov med mešane komunalne odpadke. Vsebina košev, ki jih prazni Komunala Kranj v sklopu javne snage, pa se naknadno razvršča, predvsem z namenom izločanja odpadne embalaže od mešanih komunalnih odpadkov. Vsak lastnik mora imeti ob sprehajanju s psom v skladu z občinskim odlokom s seboj vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov. Če ne pospravi iztrebkov, ga lahko doleti globa sto evrov. Odgovornost pa je treba ohranjati tudi do narave. Nalepka s pasjo tačko na koših za mešane odpadke ozavešča in spodbuja lastnike psov, da vanje odložijo vrečke s pasjimi iztrebki. Foto: MOK POZIV KRAJANOM K PRENEHANJU ODLAGANJA SUHEGA KRUHA IN ODPADNE HRANE OB SPREHAJALNIH POTEH Krajani in lastniki psov pogosto opozarjajo, da se ob sprehajalnih poteh na več lokacijah stalno odlaga suh kruh in druga zavržena hrana, kar je nedopustno. Lastniki psov takšna ravnanja obsojajo, saj njihovi psi dobijo dovolj hrane doma, poleg tega imajo psi po zaužitju te odpadne hrane zdravst- vene težave. Suh kruh in druga odpadna hrana prav tako ni primerna hrana za mačke in ptice. Med posledicami takšnega odlaganja hrane je tudi povečan pojav problematike razmnoževan- ja podgan in na splošno slabše zdravstveno stanje prostoživečih živali v soseski. Kruh ni primerna hrana za ptice – ko se navlaži, je gojišče plesni in bakterij. Tak kruh je za ptice nevaren! Zavržena hrana spada v smetnjake za biološke odpadke in nikakor na zelenice in ulice naše soseske! Primer odlaganja suhega kruha ob sprehajalni poti in kolesarski stezi ob garažah ABC n o vi c e iz n a še k r a je vn e sk u pn o st i 8 n o vic e iz n a še k s NOVA ODJEMNA MESTA ZA ODPADKE DOMPLAN NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI BRATOV SMUK Izvedli smo celovito energetsko sanacijo večine objektov v našem upravljanju na tem območju, skupaj z izvedeno izolacijo fasad, izvedbe izolacije neogrevanih podstrešij in stropov v kleteh proti bivalnim prostorom. Na več stavbah urejamo postopke za dodelitev pripadajočih zemljišč skupaj z zelenicami in parkirišči, ki pripadajo posameznim stavbam ali skupinam stavb. Aktivno sodelujemo pri pridobivanju sredstev za nadaljnji razvoj kotlovnice Planina in prenovo dotrajanega vročevodnega omrežja. Aktivno se trudimo za ureditev parkiranja na območju velikih javnih parkirišč na območju garaž A, B in C in urejanjem zelenih površin z zasaditvami. Skrbimo za organizacijo popravil, pregledov in čiščenja kanalizacijskih in meteornih cevi na stavbah in ob njih z namenom preprečevanja izlovov vode in posledično škode za stanovalce. Na območju garaž A, B in C skupaj s Komunalo Kranj in Krajevno Skupnostjo pripravljamo izvedbo podzemnih odjemnih mest za ureditev alarmantnega stanja z neurejenimi zabojniki za odpadke. NOVE UREDITVE ZBIRANJA ODPADKOV NA OBMOČJU GARAŽ A, B IN C 1 2 ukinjene lokacije novi lokaciji ABC GARAŽE – LOKACIJA 1 ABC GARAŽE – LOKACIJA 2 9 Komunala Kranj bo v letošnjem letu, predvidoma poleti, v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Bratov Smuk, upravnikom Domplan in stanovalci na naslovih: Likozarjeva ulica 23, 25 in 27; Ulica Juleta Gabrovška 19, 21, 23, 30, 32 in 34; Ulica Lojzeta Hrovata 5, 6, 7, 8, 9 in 10; Ulica Rudija Papeža 1, 3, 5, 30, 32 in 34 ter Ulica Tuga Vidmarja 6, 8, 10 in 12 pristopila k ureditvi dveh novih skupnih odjemnih mest za odpadke. Novi odjemni mesti bosta namenjeni uporabi stanovalcev zgoraj naštetih objektov. Za stanovalce objektov, ki zgoraj niso omenjeni, se sistem zbiranja odpadkov ne spreminja. Obstoječa odjemna mes- ta na parkiriščih se ukinjajo, na lokaciji novih odjemnih mest pa bodo vgrajeni podzem- ni zabojniki, ki bodo opremljeni tudi s senzorji polnosti. Posledično se bo spremenila dinamika odvoza odpadkov, saj bodo ekipe Komunale Kranj zabojnike praznile, ko bodo ti polni. Na novih odjemnih mestih se bodo zbirale iste vrste odpadkov, kot doslej (mešana odpad- na embalaža, papir in kartonska embalaža, biološki odpadki, steklena embalaža, mešani komunalni odpadki, odpadna elektronska oprema, oblačila in obutev), dodatno pa bodo nameščene še zbiralnice za odpadno jedilno olje. Gospodinjstvom bodo za lažje zbiranje odpadnega jedilnega olja razdeljene zbirne posode. Ekološki otok s podzemnimi zbiralnimi posodami v Preddvoru. Uporabnike v imenu stanovalcev, ki stanujejo v bližini skupnih odjemnih mest, prosimo, da steklene embalaže ne odlagajo v nočnem času. Hkrati opozarjamo, da odlaganje kosovnih in drugih odpadkov ob zabojnikih ni dovol- jeno. Občani lahko večje količine odpadkov oddajo v zbirnem centru Zarica ali naroči- jo odvoz kosovnih odpadkov. n o vi c e iz n a še k r a je vn e sk u pn o st i 10 n o vic e iz n a še k r a jevn e sk u pn o sti 11 ČISTILNA AKCIJA 2021 CENTER TRAJNOSTNE MOBILNOSTI ODPRL SVOJA VRATA Maca je bila v naši soseski čistilna akcija Očistimo Kranj 2021, v kateri je sodelovalo 28 prostovoljk in prostovoljcev iz naših blokov, članov sveta KS, prostovoljcev iz Balinarskega kluba Bratov Smuk Kranj in Društva Dekca. Očistili smo igrišča, garaže, sprehajalne poti in območje med Qlandio in Mercatorjem Primskovo, kjer smo našli ogromno odpadkov, odpadnega gradbenega materiala, tudi nevarnih odpadkov. Opažamo, da so grmovja ob sprehajalnih poteh polna pasjih kakcev, ki so v vrečkah odvrženi v grmov- je. Iz grmovja smo jih pobrali preko 100, zato prosimo krajanke in krajane, ki sprehajate svoje kužke na poteh od naselja do Čirč, da vrečke s pasjimi drekci odlagate v koše za mešane odpadke, ki so na več lokacijah pred polji. Zaradi koronavirusa se več sprehajamo v bližnji okolici, poskrbimo, da bo ta urejena in čista! Ob akciji so prostovoljci iz Društva Dekca prebarvali in obnovili zaščitno ograjo nad podhodom na Likozarjevi ulici. Hvala vsem za sodelovanje. Ponovimo zopet naslednje leto. Maja je odprl svoja vrata novozgrajeni Center trajnostne mobilnosti, v katerem boste krajani in obiskovalci lahko dobili osnovne informacije o uporabi trajnostnih načinov vsakodnevnega potovanja po in v okolici Mestne občine Kranj ter se vpisali v sistem za izposojo koles ali souporabo vozil. Obenem center služi tudi kot hitra popravljalnica koles, občasno – z delavni- cami s področja trajnostne mobilnosti – izobraževalni center. Center trajnostne mobilnosti je občina postavila na cestnem otočku med Planino 1 in 2. Gradnja se je začela leta 2019, projekt pa je bil vreden dobrih 600.000 evrov. Sodobno zasnovan etažni objekt ima skupno površino nekaj več kot 173 kvadratnih metrov, streho objekta pa so ozelenili. Gre sicer za zad- nje dejanje projekta izgradnje kolesarskih povezav 1-6. Celoten projekt je bil vreden dobra 2 milijona evrov, od tega so večino sredstev pridobili od Evropske unije in države. V centru se je možno vpisati v oba sistema – za izposojo koles KRsKOLESOM/Gorenjska bike ali souporabo vozil, mogoče je najeti mesta za hrambo koles, pridobiti osnovno brezplačno pomoč za kolesa (preverjanje tlaka v zračnicah, pregled stanja kolesa, manjša popravila), saj je uporabnikom na voljo informator/kolesarski mojster. V centru se bodo občasno izvajale tudi delavnice za varno kolesarjenje in pravilno ravnanje s kolesi ter prikazi uporabe sistema KRsKOLESOM/Gorenjska Bike ter izobraževanja s področja prometne varnosti in trajnostne mobilnosti, sprejemali bodo pobude in predloge občanov s tega področja. Kakor kažejo podatki, se je osebni transport od leta 1990 povečal za 2,5-krat in prav promet največ prispeva k izpustom CO2 ter ustvarjanju hrupa. Zato so potrebni novi pristopi za hitro in prijetno potovanje tudi v prihodnosti, a z mislijo na zdravo naravno in družbeno okolje, je ob otvoritvi poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec. V Kranju zato intenzivno uvajajo električno mobilnost in si prizadevajo tudi za razogljičenje javnega potniškega prometa, poslanstvo Centra trajnostne mobilnosti pa bo z informiranjem in promocijo trajnostnih načinov potovanja to samo še nadgradilo. Center je odprt med tednom od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. Storitve centra naj bi se še dopolnjevale in bodo glede na odzive občanov vse bolj uporabnikom prijazne. Želja je, da si, da bi bil tukaj na voljo stalen kolesarski servis, lahko bi priredili tudi kolesarski bolšji sejem in delavnice, kako sam servisirati in popraviti kolo. re prepričati, naj spremenijo navade, vsak to lahko stori edino sam,« poudarja. Fotoutrinki čistilne akcije 2021 Zelena streha Centra trajnostne mobil- nosti, ki se še obrašča. Foto: MOK Center sta otvorila župan Matjaž Rakovec in podžupan Janez Černe. Foto: MOK pr ed lo g i in p o b u d e n a ši h k r a ja n o v 12 13 pr ed lo g i in po b u d e n a ših k r a ja n o v semafor reševanja vaših pobud in predlogov Realizirane pobude in predlogi 1. obrezovanje nasada lipovcev in javorjev na Likozarjevi ulici. 2. Tabla s pravili obnašanja na na Jojo parku. Pobude in predlogi v reševanju (pobude so bile že posredovane pristojnim službam ali so že v reševanju) 1. Ureditev odjemnih mest za odpadke: sprejet nov predlog odjemnih mest s podzemnimi zabojniki: realizacija do septembra 2021 2. Postavitev knjigobežnic na lokaciji pod lipo pred OŠ Matije Čopa in ob avtobusni postaji pri prostorih krajevne skupnosti. Realizacija v juniju/juliju 2021. V primeru okvare otroških igral pokličite upravljalca: Flora d .o.o. na telefon 01 36 11 599 KS BRATOV SMUK UPORABA IGRIŠČA JE DOVOLJENA MED 7. IN 22. URO PREPOVEDANO JE: GLASNO PREDVAJANJE GLASBE IN PREDVAJANJE AVTORSKO ZAŠČITENE GLASBE BREZ USTREZNIH DOVOLJENJ; OBEŠANJE IN PLEZANJE PO KOŠIH, GOLIH IN ZAŠČITNI MREŽI; NAMEŠČANJE OPREME IN DRUGIH PREDMETOV, KI BI UTEGNILA POVZROČATI ŠKODO NA TALNIH POVRŠINAH; ODMETAVANJE ODPADKOV IN POVZROČANJE ŠKODE NA IN OB IGRIŠČU; UPORABA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV; NADLEGOVANJE IN NASILNIŠKO VEDENJE DO DRUGIH, NEMORALNO OBNAŠANJE ALI OPRAVLJANJE NEMORALNIH DEJANJ TER ŠIRJENJE MEDKULTURNE NESTRPNOSTI. UPORABA IGRIŠČA JE NA LASTNO ODGOVORNOST. Z IGRIŠČEM RAVNAJTE KOT DOBER GOSPODAR. 3. Postavitev table za slepo ulico na območju garaže A pri uvozu na intervencijsko pot na Ulici Juleta Gabrovška 4. Zamenjave svetilk in luči na več lokacijah. 5. Pleskanje trafopostaje na Lojzeta Hrovata. z uporabo metode čiščenja s suhim ledom s strani Elektra Gorenjska. V naslednjem letu naj bi opravili čiščenje tudi na ostalih dveh transformatorskih postajah, TP na Rudija Papeža in TP na Juleta Gabrovška. Trafopostaja pred čiščenjem 7. Ureditev in zasaditev cvetličnih korit ob sprehajalnih poteh in pred OŠ Matije Čopa 6. Ureditev dostopov za invalide okoli Planeta Tuš in na Likozarjevi ulici, kjer bo dodatno v kratkem montiran povozni količek, ker je bila zaradi znižanja robnika prisotna problematika divje vožnje osebnih in dostavnih vozil mimo vhodov v bloke. Znižan robnik na Likozarjevi ulici in predlog postavitve količka 3. Postavitev zaščitne mreže na igrišču Jojo park - zbiranje ponudb in pridobitev dovoljenja, realizacija predvidoma jeseni 2021 4. Ureditev - poslikava podhoda pod cesto Jaka Platiše in podhoda pod Likozarjevo ulico - v pridobivanju soglasja občine na predlog poslikav - realizacija načrtovana do konca 2021 Ostale pobude v reševanju: - popravilo klopce in ureditev razsvetljave na košarkarskem igrišču na območju garaže A; - prestavitev/odstranitev količkov ob zelenicah, kjer ni dostopa za avtomobile na območju garaže A; - zatiranje razmnoževanja podgan; - pregled parkirnih mest za invalide in po potrebi odstranitev oznak ali določitev novih parkirnih mest za invalide na območju garaže B in pred lokali na ulici Lojzeta Hrovata; - pregled otroških igral na vseh igriščih in zamenjava/obnova dotrajanih igral; - zamenjava talne rešetke na izvozu iz garaže B. BELA MREŽA NYLON, okno 13/13cm, debelina 4mm na kovinskih stebrih višine 3,5m, vbetonirani v betonski temelj, razdalja med stebri 2,5m Znižani robniki na pločnikih okoli Planeta Tuš Izris načrtovane zaščitne mreže. 14 15 o b r a zi n a še k r a jevn e sk u pn o sti o b r a zi n a še k r a je vn e sk u pn o st i Čedo Đukanović je prvi in dolgoletni predsednik Črnogorskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Morača, ki ima svoje klubske prostore v naši krajevni skupnosti, v kleti stanovanjskega bloka na Juleta Gabrovška 32. Klubski prostori so polni fotografij iz nastopov in dogodkov, ki jih društvo prireja že več kot dve desetletji. Stene klubskega prostora se šibijo pod priznanji in nagradami, ki so jih za svoje zasluge pri ohranjanju kulture, običajev in tradicionalnih vrednost stare domovine Črne gore, prejeli društvo s svojimi člani. Na svojih dogodkih so gostili že veliko znanih osebnosti iz politike in gospodarstva, kar daje njihovemu delovanju še posebno priznanje. Med najpomembnejše dosežke pa predsednik večkrat poudari, štejejo, da društvo velja za prvo društvo, ki je s svojim delovanjem predstavljalo most med Slovenijo in Črno goro, kjer ima pomembno vlogo še danes. Ni naklučje, da je črnogorski konzulat ravno v Kranju. ČEDO ĐUKANOVIĆ - GRADITELJ MOSTOV MED SLOVENIJO IN ČRNO GORO Čedo Đukanović je gonilna sila društva. Vendar Čedo svoje domovine ni nikoli poz- abil. Kakšni pa so bili začetki? Črnogorsko kulturno prosvetno in športno društvo Morača je bilo ustavnovljeno leta 1998 in šteje kot prvo črnogorsko društvo, ki je bilo ustanovljeno v Sloveniji. Društvo je ob svojem nastanku prvo začelo gojiti kulturne odnose med državami ter tako v svoji zgodovini gostilo več kot sto Črnogorcev. Naša folklora je bila prva črnogorska folklora v Evropi. Začetki so bili težki, saj ni bilo lahko najti somišljenike za ustanovitev društva in je trajalo kar 6 let, da nas je bilo dovolj, to je 12 za usta- novitev društva. Sklenili smo, da bomo črnogor- sko kulturo, jezik izročilo in lepote Črne gore predstavljali v Sloveniji, saj se je našo kulturo pogosto istovetilo s srbsko. Naš cilj ob ustanovitvi je bil in ostaja enak tudi danes, da pritegnemo otroke, rojene v Sloveniji in da jih s kulturnim programom seznanjamo z njihovimi koreninami, s kraji iz katerih izhajajo. Sam sem v Kranj prišel pred več kot štiridese- timi leti in danes Sloveniji res lahko rečem moja druga domovina. Tu me sprejemajo, spoštujejo, obravnavajo enakopravno, tu sem našel svoj dom in tu bom ostal. Zavedati se je treba svojih korenin in obenem spoštovati druge narode. . Kako se povezujete z drugimi društvi? Sodelujemo z Mestno občino Kranj in drugimi društvi iz Kranja, Ljubljane in Jesenic. Aktivno sodelujemo s črnogor- skimi društvi iz Hrvaške in Srbije. Društ- vo je poznano tudi v Črni gori in Evropi. Cilj in želja društva je, da je most med Slovenijo in Črno goro. Dobro sodelujemo z društvi iz držav nekdanje Jugoslavije, z nacionalnim združenjem Črnogorcev Hrvaške. Naša folklorna skupina se je predstavljala v več mestih na Hrvaškem. Dobro sodelujemo tudi z Mestno občino Kranj. Črna Gora je multietnična in multikulturna država in to se odraža tudi v našem društvu, kjer so vsi dobrodošli. Med člani imamo Albance, Hrvate, Srbe, skratka vse narodnosti, ki prihajajo tudi iz Črno Goro. Omenili ste že, da je cilj društva, da ste most med Slovenijo in Črno goro. Bili smo prvi, ki smo vzpostavili kontakte med državama in sicer s folkloro. Peljali smo folklorno skupino Sava Kranj na gostovanje v Črno goro na festival na Cetinjah, zatem pa so 4 črnogorske folklorne skupine gostovale v Sloveniji pri folklorni skupini Sava Kranj. Tako se je vse začelo. Peljali smo tudi kranjske gasilce v Črno Goro in obratno. Pomagali smo slovenskim podjetjem pri vzpostavljanju stikov in promociji. Kranj je tudi pobrateno mesto s Herceg Novi. Slovenija pa s Črno Goro dobro sodeluje tudi na področju turizma, kjer je tudi naše društvo pomagalo s kontak- ti in vzpostavljanjem povezav. Prizade- vamo si, da bi pri ministrtvu za turizem dosegli posebne cene turističnih storitev v Črni Gori za turiste iz Gorenjske. Čedo Đukanović, predsednik Črnogorske- ga kulturno prosvetnega in športnega društva Morača Kranj Kakšni so vaši cilji? Cilj društva je ohranitev in seznanjanje s tradi- cionalnimi vrednotami, kulturo in običaji stare domovine Črne gore. Večkrat na leto organizira- mo Črnogorske večere, ki so si jih v preteklosti ogledali mnogi ugledni slovenski politiki in gospodarstveniki. Ali je v Sloveniji še kakšno črnogorsko društvo? V Kranju deluje tudi Društvo rojakov Plava in Gusinja „Izvor“ in združuje v Sloveniji živeče Bošnjake, ki izvirajo s področja Plava in Gusinja v Črni Gori. Obstaja pa danes več črnogorskih društev po Sloveniji. Po zadnjem popisu je v Sloveniji 2650 priseljencev iz Črne Gore. Sam sem tudi podpredsednik evropske asoci- acije Črnogorcev, v kateri se zavzemamo za tesnejše povezovanje črnogorskih društev po Evropi. Prostori društva na Juleta Gabrovška 32 Nikoli se nisem zavzemal za priznanje statusa manjšine, saj mi je več do tega, da nas Slovenci priznate kot lojalne državljane. To bi bilo tako, kot da bi se poročil z žensko zaradi interesov, ne pa iz ljubezni. Ponosen pa sem, da danes Slovenci prepoznavajo črnogorsko kulturo, jezik in cerkev. Zanimajo se za našo kulturo in se tudi udeležujejo naših prireditev. 16 17 o b r a zi n a še k r a je vn e sk u pn o st i o b r a zi n a še k r a jevn e sk u pn o sti Kateri so vaši največji dogodki? V društvu je zelo aktivna planinska sekcija. Uspešno deluje tudi športna sekcija, imamo kar nekaj pokalov iz nogometnih tekmovanj. Pri izvedbi kulturnih prireditev pogosto sodelujemo z nacionalnim združenjem Črnogorcev Hrvaške in Društvom rojakov Plava in Gusinja iz Kranja, ki jih večinoma organiziramo v kulturnem domu na Kokrici. Organiziramo tudi različna druženja, saj je zelo pomembno, da na naše otroke, ki so že rojeni v Sloveniji, prenašamo kulturno izročilo Črnogorcev. Delo z mladimi je tako trenutno najbolj pomembno. Smisel folklore je, da se družimo, da predstavljamo našo kulturo. Organizacija prireditev je sicer velik zalogaj, kadrovsko, organizacijsko in finančno. Naše društvo se financira iz donacij in članarin. Kdo so člani društva in s čim vse se ukvarjajo Črnogorsko kulturno-prosvetno in športno društvo Morača Kranj šteje okoli 120 čla- nov. Član je lahko vsak, ki spoštuje statut društva. Večina članov je iz Mestne občine Kranj, a tudi iz Ljubljane. Vključenih je tudi nekaj Slovencev. V glavnem so državljani Republike Slovenije. V društvu delujejo šahovska in planinska sekcija ter pevska in folklorna skupina, ki je bila prva folklorna skupina v črnogorski diaspori. Prednost dajemo kulturi. V prostorih kluba imamo tudi čitalnico z več kot 1.200 knjigami. Sodelovanje s krajevno skupnostjo in stanovalci Juleta Gabrovška je bilo vedno dobro. Ko smo ustanavljali društvo v Savi Kranj ni bilo le črnogorske folklore, bile pa so folklore vseh ostalih narodnosti nekdanje Jugoslavije. Mladi folkloristi ob praznovanju 20. obletnice društva. Se vam zdi, da so vas Kranjčani, Slovenci lepo sprejeli? Mislim, da so nas lepo sprejeli. Moramo se zavedati, da je potrebno spoštovati kulturo in državo, v katero smo prišli in tudi delovati v interesu te nove države. Mi smo prišli z drugo kulturo in običaji in mi smo tisti, ki se moramo prilagajati. Ne morete se vi prilagajati nam. Ni sprejemljivo, da bi vam vsiljevali našo glasbo, kulturo. Naša dolžnost pa je, da ohranjamo naše običaje in gojimo to kulturo iz roda v rod. In to kulturo z veseljem predstavljamo tudi Sloven- cem, ki ste jo dobro sprejeli. Društvo je poznano tudi po svoji humani- tarni dejavnosti. Za šole v Črni gori smo kupili štirinajst računalnikov, zelo odmevna je bila tudi humanitarna akcija, v kateri smo leta 2006 finančno pomagali družinam, ki so izgubile svoje najbližje v najhujši železniški nesreči v Črni gori. Zapisala: Manja Zorko Fotografije: arhiv društva Fotoutrinki nastopov in prireditev 18 pr is pe vk i u č en k in u č en c ev o š m at ij e č o pa KONČNO NAM JE USPELO – POLEPŠALI SMO VHOD V NAŠO ŠOLO! Na Osnovni šoli Matije Čopa Kranj smo že drugo leto vključeni v mednarodni projekt POGUM (Podjet- ništvo, gradnik zaupanja mladih), v okviru katerega se trudimo pri učencih razvijati podjetniške veščine. V tem šolskem letu so učenci predlagali, da bi prazna korita pred šolo nasadili z rožicami in tako polepšali vhod v našo šolo. Začelo se je raziskovanje. Učenci šestega razreda so najprej prešteli in premerili korita, ugotavljali, koliko sadik in prsti potrebujemo ter koliko bi to stalo. Ob končni vsoti denarja so se kar zgrozili! Le kje naj dobijo toliko denarja? In kam naj se odpravijo po rožice in zemljo? Prišli so na idejo, da bi za pomoč zaprosili bližnje vrtnarije in cvetličarne, Krajevno skupnost bratov Smuk pa bi prosili, če so pripravljeni pomagati pri nakupu sadik. V ta namen so pri uri slovenščine sestavili uradno prošnjo in tri učenke so jo lastnoročno odnesle v cvetličarno, ki stoji tik ob naši šoli. Gospod Aleš Forjanič iz Cvetličarstva Aleš nam je takoj priskočil na pomoč in povedal, da je Krajevna skupnost bratov Smuk že lani želela pomagati pri zasaditvi rožic, a so jim izredne razmere v državi to preprečile. Njihova ponudba zato še vedno velja! Povabil nas je, naj se čim prej oglasimo pri njem in si izberemo toliko rožic, kolikor jih potrebujemo. Z veseljem smo šli v akcijo! Učenci prvega in tretjega razreda so čez nekaj dni odšli v Cvetličarstvo Aleš, kjer sta jih že čakali gospa Manja Zorko, predsednica Krajevne skupnosti bratov Smuk, in gospa cvetličarka Darja Rajšič. Učenci so lahko sami izbrali vsak po dve rožici, skupno okrog 130 sadik. Gospa Darja jim je ob tem povedala tudi marsikaj zanimivega o gojenju rož in poklicu vrtnarja. Naslednji dan so učenci svoje sadike s pomočjo gospe Darje in svojih učiteljic z navdušenjem posadili v korita. Vsak od njih je svoji dve rožici, ki ju je v cvetličarni sam izbral, tudi označil s podpisom na kamenčku. Ker smo se bali, da nam rožic ne bi kdo odnesel ali jih poškodoval, so učenci petega razreda naredili zanimive opozorilne table in jih vstavili v korita. pr ispevk i u č en k in u č en c ev o š m atije č o pa 19 Prav luštno je pogledati mimoidoče krajane in učence, ki se radi ustavljajo ob naših cvetličnih koritih in jih občudujejo. Vsi učenci in delavci naše šole pa smo ponosni in hvaležni, da je prostor pred vhodom v šolo zdaj še bolj prijeten. V začetku aprila nam vreme žal ni bilo naklonjeno. Bilo je hladno, vse je zmrzovalo. Naš hišnik je rožice zaščitil z zaščitnimi vrečami in upamo, da jih je rešil pozebe. Cvetličarstvu Aleš in Krajevni skupnosti bratov Smuk, zlasti gospe Darji in gospe Manji, se iskreno zahvaljujemo za čas, ki sta nam ga namenili, za vso njuno pomoč in prijaznost. Pokazali sta nam, da lahko s skupnimi močmi naredimo veliko dobrega in da se lahko ob tem celo zabavamo. Sodelovanje z njima nam bo za vedno ostalo v lepem spominu. Vas zanima, kaj so o tem povedali naši učenci 1. in 3. razredov? Tukaj je nekaj njihovih misli. • Tako sva sadili z babico. • Jaz bom cvetličar, to je super! • Nisem vedel, da mora biti jamica tako globoka. • Tudi doma bom sadil in mamici povedal, da znam, ker mi ni pustila, da ji pomagam, ko je presajala rože. • Kako lepe so rože! • Bilo je zelo fino saditi rože, da bodo naša korita lepa. • Bilo je lepo, ko smo šli v vrtnarijo in smo lahko izbrali lepe rože za naša korita. • Pri sajenju nisem bil zraven, ker sem bil bolan, ampak sem v torek videl, kako lepo je posajeno. • V tej vrtnariji imajo najlepše rože! • Naučil sem se, kako se pravilno posadi rože, katere morajo biti na soncu in katere v senci. • Spoznala sem, da je treba za rastline skrbeti in jih pravilno zalivati. • Naša šola je sedaj lepša. • Upam, da jih ne bo kdo utrgal! • Ob svojo rožico sem dala kamenček. • Za rožice bomo lepo skrbeli. Učenci in učiteljice OŠ Matije Čopa Kranj, ki sodelujejo v projektu Pogum Komentar Krajevne skupnosti bratov Smuk in Cvetličarstva Aleš: Ne čakaj, da ti nekdo prinese šopek rož. Zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo. (neznani avtor) Po tej lepi misli, bi se lahko reklo, da nikoli ni prepozno, da si omislimo svojo gredico, okrasimo košček vrta, tudi kot korito. Zato smo se odločili, da z OŠ Matije Čopa zasadimo in polešamo 22 korit okoli šole, z željo, da učenci spoznajo vrste rastlinja, nego in da spremljajo celotno vegetacijo. Učenci so skrbno sami zbrali svoje cvetlice ter jih tudi sami posadili v korita. Bistvo tega je, da so spoznali post- opek zasaditve, zemljo ter zalivanje in seveda spremljanje rasti, in konec koncev, da bodo ponosni na svoj gojitveni uspeh. Želja je, da se tako učenci naučijo sodelovanja z naravo in sobivanja v urbanem okolju in da spoznajo, da tudi v betonski džungli lahko vzgajamo cvetlice. 15 pr ispevk i u č en k in u č en c ev o sn o vn e šo le m atije č o pa 21 Prijatelj Prijatelj je zame vse, kar želim si le. Spodbuja me, tolaži me, prijateljstvo zame je vse. Če pa mi dolgčas je, pokličem ga in zabavava se. Pri meni prespi in igrava igrice vse noči. Maj Kuralt, 6. b Prijateljstvo Prijateljstvo je kot čarovnija, kar zgodi se in ne veš, zakaj. Prijateljstvo je večno in tako to mora ostati. Prijatelji si morajo pomagati ter jezo skupaj premagati. Če pa jih jeza premaga, naj jim odrasel pomaga. Marat Memić, 6. b Spodbujamo prijateljstvo Prijatelji so družba, ki se veselijo, skupaj se smejijo, čas skupaj preživijo. Skupaj si pomagajo, vse cilje premagajo. Poleti počivajo, ko ni šole, pa uživajo. Časa veliko skupaj preživijo ter skupaj nove dogodke doživijo. Prijateljstvo je večno, vedno je srečno, nikoli nesrečno. Triša Meglič, 6. a Kdo je prijatelj? Prijatelj je kdo? Kdor je s tabo v tem, kar je dobro in slabo. Kdor zahrbtno govori, ti ne pomaga, ko te kaj skrbi. to prijatelj ni. Roko it poda, ko si na tleh, vedno rad te spravi v dober, glasen smeh. Če si vesel, s tabo se smeji. Če si nesrečen, s teboj se žalosti. Če ne bi bilo prijateljstva, svet bi bil prava zgaga, a pravi prijatelj je vedno tu in pomaga. S teboj vedno vse deli, prijateljstva s tabo si želi. Daje ti samozavest, to pa je prijateljstvo za celo pest. Če zapravil prijateljstvo si, naj bo ti žal, saj napačno pot si izbral. Samo z njim doživiš najlepše stvari. Prijatelj pred teboj ne zavija z očmi. Prijateljstvo je krasno, no, saj to je vsem jasno. Drago je kot dragulj, čudovito kot pisan metulj. S prijateljem skupaj sta lahko več let, lahko prepotujeta cel svet! S prijateljem življenje je kakor pisan cvet. Julija Rakar, 6. A Prijatelj Pravi prijatelj bori se zate, te spoštuje, te vključuje, te vzpodbuja, te potrebuje, si te zasluži, stoji ob tvoji strani. Prijatelj je nekdo, ki te nasmeji, tudi ko misliš, da si v temi. Eva Petrovska, 6. b Pravi prijatelj Pravi prijatelj je s teboj v dobrem in zlu, pokaže se tudi, če nikogar ni tu. Pravi prijatelj ti pričara nasmeh na licu, tudi če tegoba počiva v tvojem srcu. Pravega prijatelja se zmeraj razveseliš, z njim lahko vse svoje sladkarije deliš. Pravi prijatelj ti pokaže pravo pot, nikoli te ne izda in zmeraj sta si bot. Pravi prijatelj priteče vedno na pomoč, pravo prijateljstvo ne traja samo eno noč! Mihailo Suvajčević, 6. a 20 pr is pe vk i u č en k in u č en c ev o sn o vn e šo le m at ij e č o pa Pravi prijatelj Prijatelj ni nekdo, ki je tukaj kar tako. Prijatelj ti vedno priskoči na pomoč, ves dan in celo noč. Pravi prijatelj ni nasilen in je vedno pozitiven. Ne sili te v neumnosti in te ne pusti v brezupnosti. Prijatelj ne dela bedarij s tabo in te raje odpelje na zabavo. Prijatelja potrebujemo vsi, celo jaz, celo on in tudi ti. Inti Brajnik, 6. a Prijatelj Prijatelj je tisti, ki pomaga ti vsak dan. Prijatelj je tisti, ki nekaj daje ti na dlan. Prijatelj je tisti, ki je tudi tebi všeč. Prijatelj je tisti, ki ti pomeni nekaj več. Prijatelj je tisti, ki res te rad ima. Prijatelj je tisti, ki te nikoli ne izpusti iz srca. Julija Dremelj, 6. a prijaTeljsTvo Kdo je prijatelj? Prijatelj je nekdo, ki o tebi lepo govori, čeprav v zameno ne dobi nobene stvari. Prijatelj je nekdo, ki vedno poskrbi, da ti pričara nasmeh in ti z njim izginejo skrbi. Prijatelj je nekdo, ki ga zanimajo iste reči, in ko je s teboj, se mu nikamor ne mudi. Prijatelj je nekdo, ki na tebi ne uporabi pesti, in ko si v težavah, prijatelj nikoli ne zbeži. Lara Stoilov Spasova, 9. A Pesem o prijateljstvu Prijatelji so dobri in slabi, ves čas te prijatelj rabi. Razmišljam, kateri so pravi, da ne bi končal v Savi. Prijatelji ti nekaj dajo in te ne izdajo. Prijateljstvo je kot vrv, ne pa kot črv. Upam, da se ne zažge in se do konca požge. Saj če te nekdo izda, se prijateljstvo konča. Matic Brovč, 6. a Literarni prispevki so nastali v okviru projekta Spodbujamo prijateljstvo. Učenci OŠ Matije Čopa Kranj so pod mentorstvom svojih učiteljic razmišljali o pomenu prijateljstva. Svet brez prijateljstva Mogoče bi bil kaos, mogoče mir, a nekaj se ve – bi bili zelo osamljeni. Kako bi bilo v trgovinah? Kako v šoli? Ali pa v tržnicah? Bi bile police prazne? Bi morali kruh sami peči? Bi bile cene višje? Ah, veliko je takih vprašanj, Nikoli ne bomo vedeli, le če se to res zgodi. Maks Božilović, 7. a Prijateljstvo Prijateljstvo je dolga pesem, ki se ne konča. Prijatelj ti vse težave odnese in ti polepša dan. Prijateljstvo je topel objem, je lepa beseda, ko siv je dan. Nikita Julija Ravnik Dolenc, 6. b pr ispevk i u č en k in u č en c ev o sn o vn e šo le m atije č o pa 23 POTOVANJE KUŽKA LUŽKA Nekoč je živel kužek. Z veseljem je skakal po lužah in dali so mu ime Lužek. Nekega dne je šel na izlet. V gozdu je srečal lisico in jo lepo pozdravil. Srečal je tudi medveda in veverico. Z vsemi je poklepetal. Prišel je do potoka. Ni vedel, kako naj pride čez. Ribica mu je rekla, naj plava tako kot ona. Lužek je res plaval. Preplaval je veliko razdaljo. Potem pa je ugotovil, da je ut- rujen, in si je želel, da bi šel domov. Čakala ga je dolga pot. Najprej si je malo odpočil, potem pa odhitel domov. Ugotovil je, da je rad doma in da ne bo hodil na dolga potovanja. Anja Škunca, 3. a SEM ZABOJNIK ZA ODPADKE V meni je polno različnih odpadkov. To mi ni všeč, ampak, žal, takšno je življenje. Ker niso vsi ljudje prijazni do narave, nam lahko narava zagode z marsičim – s potresi, poplavami … Narava nam daje veliko stvari – vodo, hrano, svež zrak. V naravi lahko tudi meditiramo in se gibamo, se sprostimo. Ljudje pa odpadke mečejo kar naokrog. Vsi ljudje bi morali ločevati odpadke. Narava je zelo lepa in še lepša bi bila, če bi vsi ljudje lepo skrbeli zanjo! Siara Borić, 3. b SONČEN DAN Moj sončen dan je bil nekega petka, ko smo z družino odšli v Podbrezje. Tja smo odšli, da bi kupili kužka. Tega dogodka sem se zelo veselila, ker sem si kužka želela že zelo dolgo. Med vožnjo z avtom sem bila zelo nervozna, vendar vesela. Ko smo prišli do hiše rejke psov, sem najprej zagledala veliko skupino psov. Vstopili smo na njen vrt. Zagledala sem najprisrčnejšega kužka. Ko mi je mami pove- dala, da je to naš kužek, sem bila zelo vesela. Gospo smo še nekaj časa poslušali, saj nam je dajala navodila o negi, prehranjevanju in skrbi za kužka. Na poti domov sem kužka imela v naročju. Ko smo prispeli domov, smo kužku najprej predstavili njegov prostor, kjer bo spal, ter kotiček, kjer bo jedel. Svojega kužka imam zelo rada. Dala sem mu ime Cofek. Brina Lampe, 4. a Tamara Rogić, 4. B Tim Urbanc Glamočanin, 2. A skupinsko delo, učenci 4. C Ana Vujanović, 5. C 22 pr is pe vk i u č en k in u č en c ev o sn o vn e šo le m at ij e č o pa THE STORY ABOUT TRUE FRIENDSHIP It was the first day of school. Maddie was scared of being alone. She didn’t know anyone and she was frightened and anxious. She came up to group of girls and talked to them. She was nice but nervous. The girls mocked her and told her to go away. She was sad so she sat in her seat alone while the other pupils were playing with their friends. Then a girl came closer to her. Maddie thought it was one of the girls who mocked her before. She looked at her and it wasn’t the girl from the group. She was smiling at maddie and told her that her name was Lizzie. Maddie told her name and Lizzie asked why Maddie was alone. Maddie said that some girls didn’t want to be her friends and that they mocked her and told her to go away. Lizzie said that she could be Maddie’s friend if Maddie wanted that. Maddie was happy and grateful. After that Lizzie confronted the girls and told them what they did was wrong and rude. Maddie and Lizzie became best friends. Amelie Martey, 7.c Prijateljstvo Prijatelj je tisti, ki mar mu je zate in te nikoli ne vrže iz debate. Prijatelj je tisti, ki za tvojim hrbtom ne govori in tvoje skrivnosti zadrži do konca svojih dni. Prijatelj je tisti, ki se ti ne posmehuje, če ti gre slabo, ti še kakšen nasvet daruje. Prijateljstvo je dobro za več stvari in noben denar ga ne nadomesti. Prijatelj vedno postavi se zate, ko si na dnu, spravi te iz zagate. Kdaj se dva prijatelja tudi sovražita, a naslednji dan na ta prepir pozabita. David Robida, 6. a Prijateljstvo Prijateljstvo zame so najlepše sanje, zato vsi verjamemo vanje. Prijateljstvo ima lahko vsak, ki je v srcu bogat. Prijateljstvo je kup sreče, ki nikoli ne izteče. Če prijateljstvo izteče, nismo imeli sreče. Pravega prijatelja si ne moremo kupiti, ampak si ga moramo zaslužiti. S pravimi prijatelji se igramo ter se tudi hihitamo. Andreja Punčec, 6. b Aleksej Bubanja, 5. B Aljaž Horvat, 1. B 25 o r g a n iza c ije n a še k r a jevn e sk u pn o sti V mlajši skupini Sovice smo dnevno gibalno aktivni, tako zunaj kot tudi v igralnici. Skozi igro se učimo in razvijamo svoje sposobnosti tudi na prostem. Avtorica članka: Vzgojiteljica Urška Podobnik Obvestilo Cvetličarstva Aleš Obveščamo vas, da smo pričeli s prenovo objekta, zato smo cvetličarno začasno pomaknili nižje - na ovinek. Parkirišče je še zmeraj isto, le sprehoditi se je potrebno do vhoda po pločniku za avtomati. Delovni čas je isti od ponedeljka do petka od 8-19ih, sobota od 8-13ih. Šopke, aranžmaje lahko naročite po elektronski pošti ales.forjanic04@gmail.com ali na že znani telefonski številki: gsm: 070/155-100 stac: 04/ 235-91-24 Začasna lokacija Cvetličarstva Aleš o r g a n iz a c ij e n a še k r a je vn e sk u pn o st i 24 ZASEBNI VRTEC DOBRA TETA, ENOTA PRI DOBRI EVI V Zasebnem vrtcu Dobra teta v letošnjem letu praznujemo 10. obletnico delovanja. Poleg petih enot v Kranju in enote, katera se nahaja v Ljubljani, se pripravljamo na odprtje nove enote v Šenčurju. Enota Pri dobri Evi, ki je del Krajevne Skupnosti Bratov Smuk, se v tem okolišu nahaja že de- veto leto. V enoti imamo dve skupini po 14 otrok prvega starostnega obdobja. Ena skupina je namenjena otrokom od 1. do 2. leta starosti, druga pa otrokom od 2. do 3. leta starosti. V teh časih se v vrtcu srečujemo s številnimi omejitvami, kljub temu pa skrbimo za čim bolj prijazne prilagoditve in iščemo nove rešitve, tako da vseeno skrbimo za pester program, ki ga lahko ponudimo tako otrokom kot tudi staršem. V naše vsebine redno vnašamo dejavnosti NTC programa učenja, v oddelke vključujemo angleško govoreče vzgojitelje, zaposleni se stalno izobražujemo in izpopolnjujemo svoje znanje na področju psihologije in razvoja otroških možganov. Med naše vrednote zagotovo lahko štejemo topel objem, katerega si zasluži vsak otrok, prav zato je naše vodilo pri delu čuječnost, katero vpeljujemo v naš redni program in tako vsakega otroka obravnavamo kot posameznika. Dnevno nas lahko opazite na sprehodih po okolici, v zadnjem času pa nas srečate tudi na javnih igralih. Kljub temu, da so nam bila ta v zadnjem letu omejena, lastnih igral pa nimamo, nam okolje ponuja veliko zanimivih kotičkov za raziskovanje in preživljanje časa na prostem. Tako se že z najmlajšimi otroki odpravimo do gozdička pri pokopališču, se sprehodimo po poti, ki vodi v Hrastje, kjer opazujemo živali in naravo, se podamo kar do mesta, kjer obišče- mo knjižnico ali pa se v toplih dneh hladimo v kanjonu reke Kokre. Kadar nas preseneti slabo vreme, nam naši igralnici nudita dovolj prostora za aktivno preživl- janje časa znotraj vrtca. Na voljo imamo kar nekaj športnih pripomočkov s katerimi ustvarimo različne poligone in se igramo zabavne igre. Pri otrocih vzbudimo pozornost in radovednost z različnimi dejavnostmi in jim preko igre predamo novo znanje. V starejši skupini Ježki so se vrnili milijone let nazaj, v čas, ko so še živeli dinozavri. Skupaj so jih doživljali skozi igro, ustvarjanje, naravne poskuse in oglede filmčkov o njihovem obstoju. 27 o r g a n iza c ije n a še k r a jevn e sk u pn o sti Kasneje so sodelovali tudi pri akciji Očistimo Kranj, na ulici Tuga Vidmarja kuhali in razdeljevali pasulj, trenutno pa pomagajo OŠ Matije Čopa zbirati denar za novo učilnico na prostem. V prihodnosti imajo namen organizirati še več dogodkov, na katerih bodo povezovali lokalno skupnost, dobrodelnost, in pa dobre enolončnice. Dekca te pogreje ;) Prenova zaščitne ograje v okviru čistilne akcije Očistimo Kranj NAŠ ČEBELAR IN SOKRAJAN SAŠO KUNČIČ O ČEBELAH IN NJIHOVIH PROBLEMIH S HOMO SAPIENSOM ... Letos, 20. maja, smo že četrtič obeležili Svetovni dan čebel, ki je bil razglašen na pobudo Slovenije in njenih čebelarjev. Tako drobne in neznatne so čebele, pa vendarle imajo svoj dan. Naš krajan in čebelar Sašo Kunčič je na ta dan prek interneta v organizaciji LUK - Medgeneraci- jskega centra predaval o čebelah in težavah, ki jih imajo s človeško vrsto, s Homo sapiensom. Pračebele so se pojavile pred 100 milijoni let skupaj z nastankom kopenskih rastlin. Te so bile sprva samo vetrocvetke. Na njih so se pasle žuželke, ki so začele rastline opraševati. Razvile so se žužkocvetke, ki so zaradi pomoči žuželk za uspešno oprašitev potrebovale kar 100.000-krat manj cvetnega prahu kot vetrocvetke. Približno pred 350.000 leti se je pojavil Homo sapiens. Današnje podvrste medonosne čebele Apis mellifere, kamor sodi tudi naša avtohtona kranjska sivka (Apis mellifera carnica), so se razvile ob koncu zadnje ledene dobe, 15.000 let pred našim štetjem. V Mali Aziji je začelo nastajati kmetijstvo. V Anatoliji so našli prstne odtise v vosku na ostankih lončene posode, ki datirajo 9.000 let pred našim štetjem. To so prvi dokumentirani začetki čebelarstva, ki se je nadaljeval v starem Egiptu. Čebele so imele poseben položaj, saj so Egipčani verjeli, da so nastale iz solz boga sonca Raja. Leta 2019 je bilo po statistiki FAO na svetu v 125 državah 91 milijonov čebeljih družin oz. 2730 milijard čebel, letna trgovina z medom pa je znašala 566.000 ton. Slovenija je po porabi medu na prebivalca v svetu na tretjem mestu. V Sloveniji porabimo približno 2.000 ton medu letno. Od tega čebelarji zagotovimo od 40 % do 80 % domačega medu, na količino pa vpliva predvsem vreme. 26 o r g a n iz a c ij e n a še k r a je vn e sk u pn o st i Drušvo Dekca je nastalo tik pred koncem minulega leta, ko je skupina prijateljev, ki že od malih nog živijo na Planini, pripravila božično obdarovanje Skrivni Božiček. Sprva je šlo za enkratni dogodek, a so po odličnem odzivu prebivalcev ugotovili, da obstaja potreba po tovrstnih dogodkih. Tako so Luka Savčić, Tim Pregrad, Nace Pregrad, Urša Capuder, Sami Pjanič, Gašper Janež in Żan Repolusk ustanovili društvo, katerega namen je pomagati pomoči potrebnim in obenem nekaj storiti tudi za celotno skupnost Planina. Ali kot pravijo v društvu: “Dekca te pogreje”. Med akcijo Skrivni Božiček jim je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Bratov Smuk uspelo zbrati okrog 1000 različnih predmetov, iz katerih so sestavili in na božični večer razdelili več kot 300 daril, preostanek pa so podarili Društvu prijateljev mladine Kranj za družine v dobrodelni akciji “V Kranju dobro v srcu mislimo”. Odziv jih je zares presenetil - med sabo so namreč stavili, da več kot 100 daril zagotovo ne bodo zbrali. Spodbujeni z uspehom prve akcije so pozimi pripravili drsališče na Planini 2 - v ledeno ploskev so spremenili igrišče za odbojko in poiskali drsalke za izposojo. Pri tem projektu se je pokazalo, kako pomembni so dobri medsosedski odnosi, saj brez pomoči sosede, ki je priskrbela vodo, drsališča ne bi bilo. Fotoutrika iz dobrodelne akcije Skriti Božiček Drsališče na Planini 2 29 d o g o d k i o k o li n a s DOgODKI IN MOžNOStI V OKVIrU LUK - LJUDSKE UNIVErzE KrANJ LUK-medgeneracijski center na Cesti talcev je sedaj zopet polno odprt vsak od 8. – 20. ure. V mesecu juniju bo večina aktivnosti potekala v živo v LUK - med- generacijskem centru, nekaj aktivnosti ostaja še na daljavo, preko spletne aplikacije ZOOM. Vabljeni, da si ogledate celoten program na spletni strani www. luniverza.si, www.vgc-gorenjska.si Na vsako izmed aktivnosti se prijavite tako, da pošljete svoje ime, priimek, telefonsko številko in e- naslov ter ime aktivnosti, na katero se prijavljate, na: mck-prijava@luniverza.si ali pokličete na 04/280 48 25 ali se osebno oglasite. Izpostavljamo pa nekatere aktivnosti, ki so na voljo tedensko: VSAK PONEDELJEK ob 8. uri VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO: Vadba enostavnih vaj za prožno hrbtenico in razgibano telo. VSAK PONEDELJEK ob 18.15 uri v živo na prostem CHI GONG IN TAO VAJE - Trening za krepitev življenske energije. Starodavna kitajska zdravilna tehnika, ki je sestavljena iz enostavnih, počasnih gibov, ki spodbujajo kroženje življenske energije v našem telesu, naših organih. Z redno vadbo dosežemo nemoten pretok energije in energijsko ravnovesje v telesu. Vadba prinese veliko pozitivnih učinkov - poveča odpornost organizma, odpravlja stres, poveča koordinacijo in motoriko v gibanju, ter prinaša notranji mir. VSAK TOREK ob 16.30 uri USTVARJANJE FRAKTALNE RISBE: spoznajte umetnika v sebi in narišite umetnino. Za delavnico ni potrebno nobeno predznanje. VSAKA SREDA ob 16.00 uri ŠAH - Vabljeni k igranju šaha v prijetni družbi. VSAK ČETRTEK ob 8.30 uri VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO: Vadba enostavnih vaj za prožno hrbtenico in razgibano telo. VSAK ČETRTEK ob 18.30 uri OM Chating - je več tisoš let stara skupinska tehnika zdravljenja z zvokom, ki prihaja iz Himalaje. Petje zvoka OM v krog razorejene skupine ljudi ustvari močno energetsko valovanje in pozitivno vpliva na vas in okolico. Za delavnico ni potrebno nobeno predznanje. VSAK PETEK ob 17. uri DRUŽABNI VEČER - TAROK - Vabljeni na druženje ob igri taroka. VSAK PETEK ob 18. uri MAGIC - družabna igra Vabljeni tudi na igro NAMIZNEGA TENISA v LUK - medgeneracijski center vsak dan med 8.00 in 20.00 uro - obvezna predhodna prijava 28 o r g a n iz a c ij e n a še k r a je vn e sk u pn o st i Po podatkih FAO 71 % najpomembnejših rastlin za prehrano potrebuje opraševanje, 90 % vseh živil pa se proizvaja iz teh pridelkov. Ocenjena vrednost opraševanja samo za Slovenijo znaša 120 milijonov evrov. Čebelarji s prodajo medu dobimo približno eno desetino tega, kar prispevajo naše čebele z opraševanjem. Na ta delež vpliva predvsem nepredvidljivo vreme in cene, ki se znižujejo predvsem zaradi nižjih cen uvoženega medu in pritiska veletrgovcev. V zadnjem času se je pokazalo, da je vzrok nižjih cen medu tudi ponarejen med. Ocenjuje se, da je skoraj ena tretjina medu na svetovnem trgu ponarejena. Zato so veliki ameriški čebelarji sprožili tožbe proti uvoznikom medu na njihov trg. Čebele so pomembno ogrožene zaradi zajedavca varoje, ki je podobna klopu. Varoja se je v 80-ih letih razširila iz otoka Jave v Indoneziji v vse predele sveta (razen Avstralijo in Novo Zelandijo). Danes čebelje družine brez zatiranja varoje ne morejo preživeti zime. Varoje ni mogoče dokončno uničiti, se pa za njeno zatiranje uporabljajo različna kemična sredstva, katerih ostanki se kopičijo v vosku, ter organska sredstva (npr. oksalna in mravljinčna kislina), ki so zahtevnejša za uporabo. Čebele v veliki meri ogrožajo še insekticidi (npr. neonikotinoidi) in onesnaženo okolje. Kljub vsem omenjenim težavam, ki jih čebele doživljajo zaradi Homo sapiensa, lahko na le-te pozitivno vplivamo tako posamezniki, kot širša skupnost. Država je že aktivna v ozaveščanju pomena čebel in drugih divjih opraševalcev. Denarno do neke mere podpira tudi čebelarje, naslednji korak pa bi bil uvedba nadomestila za opraševanje. Denarna podpora čebelarjev bi lahko posledično prispevala tudi k znižanju cene domačega medu, s tem pa bi se povečala konkurenčnost uvoženemu medu. Obenem bi bilo potrebno sprožiti razpravo o dovoljenosti sredstev za zatiranje varoje – tistih, ki so registrirana ven- dar draga, ter tistih osnovnih organskih sredstev, ki so bila v preteklosti že dovoljena, enako učinkovita ter hkrati bistveno cenejša. Vsak naravovarstveno občutljiv posameznik lahko sam prispeva z zasaditvijo medovitih rastlin in kupo- vanjem medu od lokalnih čebelarjev. Našega čebelarja lahko poiščete na Likozarjevi 32, kjer ima nekaj mladih čebeljih družin, ostale, za med, pa ima v bližini gradu Mokrice, nedaleč stran od Brežic v Posavju. Okrog čebel se vedno nekaj doga- ja, zato je možno izvedeti vedno kaj novega, kupili pa boste lahko tudi pristen domač med. Facebook stran Čebelarstva Kunčič Herlec: https://www.facebook.com/CebelarstvoKuncicHerlec 31 k r iža n k a Drage upokojenke, dragi upokojenci Krajevne skupnosti Bratov Smuk! V našem mestu, v Tomšičevi ulici 4, deluje Društvo upokojencev Kranj. Če želite aktivno preživljati svoje tretje življenjsko obdobje, vas vabimo, da se nam pridružite. Za vas uradu-jemo ob ponedeljkih in sredah, od 8.00 do 12.00 ure. Najdete nas na društveni internetni strani: www.drustvoupoko- jencev-kranj.si. Za vas delujemo na različnih področjih in v društvenih programih lahko vsak najde nekaj za sebe. Organizirane imamo športne dejavnosti - planinsko-po- hodniško, kolesarsko, balinanje, kegljanje, tenis, namizni tenis, plavanje, prstomet, dvoransko vadbo in fitnes, zimske športe, uvajamo kegljanje na vrvici in pikado. Na področju kulture je dejaven društveni Mešani pevski zbor “Petra Liparja”, skupina literarnih ustvarjalk in Sekcija za ročna dela. Vabimo vas k izobraževanju, saj naša Univerza za tretje življenjsko obdobje daje slušateljem ne le novih znanj temveč tudi prijetno druženje. Pripravljamo še turistične izlete in letovanja in delamo na področju prostovoljstva. V naši hiši je Bar Zdravljica, ki vas vabi, da popijete dobro kavo na najlepšem vrtu mesta. Prepričani smo, da boste našli nekaj ustreznega za sebe, zato ne odlašajte z vpisom v Društvo upokojencev Kranj. križanka AVTOR : ZDRAVKO KOVAČ ˝KOKI˝ JULES, NEIL, PAUL HRVAŠKI VOJNI JUNAK IZ 2. S.V. KRAJ OD RIA DE JANEIRO (BRAZIL.) RIJEKA MEHIŠKI NOGOMET. VRATAR, GUILLERMO NEKDANJI FRANCOS SLOVANSKI BOG SONCA ILNIK DEL ŠAH. IGRE HELENA LAPANJE NAŠA TV MISELNOST KI NASPR. NAPREDKU PRIPADNIK ŽUPNIJE COVID 19, HUDA BOLEZEN KOVAČIĆ, KADULA, ŽUTIĆ SLIKAR GOLIH TELES SKALA PREBIVALCI STARE KALDEJE UDAV RIMSKO: 5000 SEV.-AFR. PALMA IGRALKA LUPINO NESREČA TVOR, TUR KRAJ V ŠPANIJI ANSAMBEL TREH GLASBENI – KOV DRŽAVA V AFRIKI ŠPANIJA RIMSKO: 1005 HRIB NAD SPLITOM HR. KRAJ SEV. OD SKRADA DATUM (KRAT.) SPOŠTUJ NAVODILA AM. IMUN. R. ALAN GLAS TROBENTE KRAJ V BIH PRI ŠIROKEM BRIJEGU ORGANIZ. OBRTNIKOV V TURČIJI MUS. SV. PISMO SLO. ARHIT. BORUT ČETRTI NEMŠKI KRALJ (1228-1254) KRAJ V BIH PRI MAGLAJU REŠETO REKA V SIRIJI TRSNO STEBLO NALET REKA V PANDŽABU, INDIJA UK. POLIT. VLADIMIR PROTIĆ STOJAN MESTO V VSHODNI BELGIJI OBHODNA STRAŽA NIZ. REŽ. RENE VAN (R. 1938) SLO. KRAJ JUŽNO OD DOLENJE TREBUŠE OSVOBO – DILNA FRONTA 30 d o g o d k i o k o li n a s Na voljo pa je tudi možnost brezplačnega obiska Svetovalnega središča Kranj, kjer boste skupaj s strokovnimi svetovalkami poiskali odgovore na vaša vprašanja v zvezi z izobraževanjem za delo, osebni razvoj ali prosti čas. Obisk Svetovalnega središča Kranj je še posebej primeren za vse, ki želite dokončati šolo, se izobraževati, nadaljevati z izobraževanjem, se prekvalificirati, se naučiti nekaj, kar pride prav v življenju in poklicu, pa ne veste, kje začeti, kako se spraviti k učenju, kako vztrajati pri učenju in kako se kaj naučiti, V taki situaciji brezplačno pomagajo naše svetovalke, zato vabimo, da se dogovorite za srečanje na e-naslovu svetovanje@luniverza.si ali preko telefona 031 721 149, da skupaj poiščemo za vas najprimernejšo rešitev. V osebnih in zaupnih pogovorih zagotavljamo pomoč pri: - odločanju za izbiro primernega izobraževanja, - iskanju primerne Nacionalne poklicne kvalifikacije - iskanju virov sofinanciranja izobraževanja, - izpolnjevanju vlog v zvezi z izobraževanjem, - uporabi tehnologije za učenje na daljavo, - odločanju za karierne spremembe, - pripravi osebne zbirne mape, - izdelavi portfolija in EUROPASS dokumentov s katerimi se lahko predstavijo po vsej Evropi, - ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti, pridobljenih v formalnem in neformalnem izo- braževanju ter pri priložnostnem učenju, - samostojnem učenju. Svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih je namenjena vsem odraslim, starim 15 let in več ter je brezplačna. Več informacij o svetovanju najdete na spletni strani Ljudske univerze Kranj: https://www.luniverza.si/ svetovanje-12780/