Sf. ilir NtmupiicoaTMmiBiamanniaiiainai V Trstu, V ptMK U. UMI« 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik xlviii Uhaja, iivaemii pondeljek. v Asilkega it 20, L nadstro pisma se nt sprejemajo, Anlan Oerbtc. — znata ca meaec L 7.—, t 2a Inozemstvo mesečno 4 dan xjutra j. Urednlitvo: ulica sv. FraotUka Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. NefeankiraM se ne vračajo. Izdajate!] ln odgovon" .v- ^ * 'tiskarna Pd^oat Tlak tiskarne Ed - ^ •c« L V: n -4 leta L 33 — in % uredništva In upnve St 1147* t INOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice hi vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beaeda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv« Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva in uprav« 11-57. Most do bollšlh razmer Z italijanske strani se jugoslovenskim državljanom podtika vedno in vedno, da so sovražniki države in da se nikakor nočejo vdati v svoje novo državnopravno pripadništvo. Četudi — pravijo — ne kažemo odkrito mi tega državi nasprotnega i a-^oloženja, v s:cu pa da ga nosimo ven-dar-1 e. Tožniki računajo, da je to argument. ki nima mesa in kosti in se ne da prijeti. Naj se prizadeti toženec še tako brani z dokazi, protesti in pozivi do tožnika. naj on pride z dokazi, ta poslednji — ako je zlohoten — niti se ne meni za take pozive, pač pa — obtožuje nadalje! Tako se vrtimo že nad štiri leta v tem začaranem krogu. Oni nas obdolžujejo, mi prisegamo, da ni res, in potem obdclžu-jejo oni nadalje! Medtem pa, ko tukajšnji naši nasprotniki pošiljajo v boj proti jugoslovenskim sodržavljanom pretvezrao, le podtikano, ne obstoječe in zato tudi nedokazano sovraštvo proti državi, so Italijani doslej izkazovali svoje simpatije in sočutje do nemške manjšine v čehoslovaški republiki, ne da bi jih pri tem kaj motilo dejstvo, da je ta nemška manjšina bila doslej ne le v srcu, ampak dejanski irn očitno sovražna državi: v parlamentu in z vso svojo aktivno politiko v vsem javnem življenju. Nemški prvak in politik in do nedavno tudi načelnik nemške parlamentarne skupine, dr. Lodgmann, je n. pr, javno v parlamentu nalagai Nemcem veleizdajstvo proti državi kot redoljubno dolžnost!! Nikdar pa nismo čuli, da bi bila ista italijanska glasila, ki nas tu tako neizprosno' naganjajo radi našega le zatrjevanega in v resnici neobstoječega sovraštva proti državi, izrekla besedo graje — kamo-li obsodbe! — radi resničnega in neprikrivanega veleiz-dajstva Nemcev v čehoslovaški republiki! Dan 12. maja t. 1. pa utegne postati zgodovinskega pomena v razmerju med čeho-slovaško državot in njeno nemško manjšino. V poslanski zbornici so razpravljali o zakonskem načrtu o uvedbi obveznega pouka državnega češkega jezika na srednjih šolah, In zgodilo se je nekaj presenetljivega: načrt je bil sprejet z veliko večino, kei so glasovali zanj tudi Nemci! Nič manj pa nego to dejstvo samo so bile velepomembne tudi izjave z nemške strani pri razpravi. Poslanec dr. Spina, profesor na nemškem vseučilišču v Pragi, ie z izrecnim! povdarkom naglašal potrebo, da se Nemci seznanijo z češkim jezikom. Izvajal je, da vzajemna jezikovna naobrazba more dovesti do medsebojnega izpoznavanja! Edino le s trm da se morejo ublažiti marsikatera nasprotstva in predsodki. S tem da bi bila podana stvarna podlaga za možna mirovna pogajanja. Govornik je uverjen, da trda logika dejstev na obeh si rane h dovede do mdru Nemci so si usvojili to stališče svojega govornika in so glasovali za rečeiri zakon- ski načrt. Zato smo rekli upravičeno, da ta korak zastopnikov nemške manjšine utegne postati zgodovinske pomembnosti v razmerju med državo in njeno) nemško manjšino. Češki listi naglašajo v svojih poročilih, da je po sprejemu tega zakonskega naftrta zavladalo v zbornici pravo praznično razpoloženje. Zadoščenje na tem dogodku jre bilo malone vsesplošno. Znani češki publicist Alojzij Hajn govori v posebnem članku o »prvih znakih nastopajočega preobrata«. S svojim glasovanjem za rečeni načrt in tudi za druge predloge so Nemci manifestirali svojo voljo za aktivno sodelovanje rna državnih poslih, in so tako priznali državo. Seveda so obenem stavili tudi svoje zahteve. Njih poslanec dr. Spina je zahteval kulturno samoupravo kot naravno pravo. Ta zahteva je — je rekel — most, ki gai postavljajo Nemci državi, da se premosti prepad, do katerega dovaja nezadržno nacionalistični centralizem! Govornik je izražal razne želje glede sestave učnih načrtov. Pred v9em se ne sme novi jezikovni pouk vrši/i na Škodo materinega jezika! Ta dogodek v čehoslovaški zbornici podčrtujemo debelo tudi mi1 jugoslovanski državljani Italije. To pai tem bolj, ker smo že davno storili, kar so Nemci na Češkem storili že sedaj- Mi priznavamo državo in potrebo učenja državnega jezika. Dajati hočemo državi, kar smo p. dolžni dati. S tem večjo pravico smemo — v skladu z izvajanji prvaka Nemcev na Češkem — zahtevati, da tudi država daje nagemu narodu /o, kar mu gre, da mu ne odtega možnosti za samosvoj kultu/ni razvoj! Dr. Spina je rekel, da Nemci postavljajo državi most preko prepada, ki ga je izkopal nacionalistični centralizem. Tak centralizem uganja v naši državi prave orgije na škodo narodnih manjšin. S podelitvijo kulturne avtonomije more tudi naša država postavili most do razmerja med njo in narodnimi manjšinami, kakor ga zahteva tudi pil nas trda logika dejstev na obeh straneh! Tako dejstvo je pereča potreba ufclaženja nasprotstva in predsodkov potom pravega medsebojnega spoznavaaija. Nočemo rekriminirati tu. Nočemo kazati s konkretnimi dejstvi, kako daleč se je naša državna uprava oddaljila od poti pravičnosti im dolžnosti napram svČ^n narodnim manjšinam. Upravičeno pa se nam zdi vprašanje, ali bodo ista italijanska glasila, ki so tako živo sočustvovala z Nemci na Češkem, dokler so bili ti v boju proti državi, hotela sedaj ob preobratu v politiki Nemcev napram državi pravilno ceniti zahtevo Nemcev po kulturni avtonomiji in pravični jezikovni politiki sploh?! Ali se bodo še nadalje odtegali spoznannju, da je treba tudi pri nas postaviti tak most do boljšega razmerja med državo in njenimi narodnimi manjšinami?! Italija Razprave v poslanski zbornici. - Vprašanje teaščite Izseljencev, carinska tarifa in trgovski dogovori. RIM, 17. Po poročilu ministrskega predsednika o spremembah v vladi je na včerajšnji seji poslanske zbornice sledila razprava o zaščiti izseljencev. Tu je Musso-lini na tozadevno vprašanje posl. Amelle izjavil, da so se v tem oziru v zadnjih mesecih razmere znatno zboljšale. Slučaji sleparij v škodo izseljencev se dogajajo v večji meri le še v Siciliji, kjer se žrtve dajo le težko pridobiti za sodelovanje v akciji za zaščito lastnih interesov in zatiranje zločincev. S tekočim letom pa so stopile v veljavo nove določbe za službo na izseljeniških pamikih, kar bo gotovo znatno pripomoglo k temu, da bo te vrste zločinstvo kmalu popolnoma izginilo. Nato se je prešlo k razpravi o načrtu za novo carinsko tariio. Liberalni poslanec Fontana je obžaloval, da je zbornica postavljena z novo carinsko tarifo pred izvršeno dejanje, vendar pa je moral priznati, da odgovarja ta tarifa po svojih načelih stremljenjem moderne trgovine. Carina na žito sicer ne bo prinesla tistih ugodnih posledic, ki jih vlada mogoče pričakuje, ker pride prav le veleposestnikom in bo težko dosegla kdaj Italija tisto višino v produkciji žita, da bi lahko popolnoma zadostila svojim potrebam. Končno je govornik čestital vladi, ki se s tako ži-lavostjo bori proti pijavkam na upravnem življenju države. Popolarec Romani je tudi hvalil novo tarifo ter izrazil svoje zadoščenje nad delom vlade na poiju trgovine, ki je sklenila v kratkem času trgovinske dogovore z raznimi državami ter tako doprinesla mnogo koristi državnemu gospodarstvu. Kot tretji govornik je nastopil popolarec M auro, ki je govoril proti akademskim debatam o protikcionizmu in načelu svobode v trgovini, ko je mednarodno gospodarsko življenje podvrženo večnim spremembam, ki jim modra trgovinska politika mora skrbno slediti, ne ozirajoč se pri tem na tecretično načelo. Govornik je svetoval, da bi se sklepali trgovinski dogovori le za kratke reke. Seja je bila tu zaključena ob 18.45- RIM, 17. Na današnji seji je finančni minister predložil v odobritev začasni JOroračun za finančno leto 1923—24 Her prosil za podaljšanje roka za predložitev računa diržavne uprave za leto 1921—22. Nato se je nadaljevala razprava o novi carinski tarifi Volilna reforma. RIM, 17. Listi se živahno bavijo z načrtom za spremembo volilnega zakona. Načrt bo mogoče predložen zbornici že tekom tega zasedanja; Če ne, pa bo v kratkem drugo zasedanje, na katerem bo prišel načrt do razprave. Načrt za volilno reformo, kakor ga cb javlja jo listi, vsebuje sledeče glavne tolčke: Število poslancev: 300. Vse občine v državi volijo istega dne. Volilno pravico ima vsak državljan, ki je dopolnit 20. leto. Volilec mora napisati imena kandidatov na glasovnico- Več nego 30 imen ne more veljavno napiisati Kandidat, ki doseže število glasov izhajajoče iz števila vpisanih volil cev deljenega s številom poslancev, ki se imajo izvoliti, bo proglašen za izvoljenega Kandidati, ki me bodo dosegli tega števila pač pa več nego 2G00 glasov bodo stopili v ožje volitve. Poslanci ne bodo imeli pravice na nikako odškodnino od diržavne blagajne za izvrševanje svojega mandata in me bodo mogli opravljati1 plačanih služb. Poslanec, ki skozi mesec dni ne bo prisoten pri sejah parlamenta., bo izgubil mandat in za ta mandat se bodo vršile nov^ volitve. Zakoni se razpravljajo in odobrujejo, veljavni pa so še-le po glasovanju potom referenduma. Zakoni za preosmovo ustave, za za vezne pogodbe in napoved vojne se predložijo, potem ko se je o njih glasovalo v parlamentu, zbranemu* narodu, kateri glasuje s tem, da na glasovnice napage «da» ali «ne». Če predloži toliko državljanov, kolikor jih je potrebno za izvolitev enega poslanca kak zakonski načrt, se ta mora razpravljati v zbornici'. Gibi Bethlen na kosila pri kralju. RIM, 17. Včeraj je bil ogrski ministrski predsednik Bethlen povabljen h kralju na kosilo, katerega so se udeležiti tudi Mus-solini, glavni tajnik v zunannjem ministrstvu sen. Comtarini in italijanski poslanik v Budimpešti princ Castagneto. Graja odločno proti "^^nini ATENE, 17. Listi poročajo, da je dobila grška delegacija v Lausanni nalog, da se umakne s konference, ako bi hotela plenarna seja konference naložiti Grčiji pbu-čanje kake odškodnine* Jusoslaviia . Narodna tHtfHHSir* - GcJvOr poslanca Pribtčevića. . Odgovori in važne izjave ministrov. . Poročilo vetffikacijskega odbora sprejeto. BELGRAD, 17- Demokratski poslanec Svetozar Pribičevič je imel na plenarni seji narodne skupščine velik govor, med katerim so se odigravali burni prizori, ker je izzval večkrat viharne ugovore pri SLS, muslimanih ki radikalcih. Govornik je skušal ugotoviti, da je postopanje verifikacijskega odbora v zadevi Radič evih mandatov protizakonito. Poslanska pooblastila niso absolutna potrebna za verifikacijo mandata. Pooblastila niso noben rekvizit. Ali so bile volitve svobodne, o tem noče govoriti, pač pa se vprašuje, ali je Parić izvršil volitve v državnem interesu ali ne. Pašič je 16. decembra 1922. razpustil nar. skupščino s pretvezo, da je treba okrepiti ustavotvorne skupine, da je treba ojačiti politiko v smislu vidovdanske ustave. Pribičevič se je obrnil k Pašiču z vzklikom: «Ali ste dobili g. Pašić, većino za izvršitev vidov-danske ustave? Napravili ste fatalno napako. Svobodne so bilie volitve za radikale, džemijet, radićevce, klerikalce, ne pa za demokrate in zemljoradnike. Svobodne so bile volitve za' zastopnika hrvatske republike, samo niso bile svobodne za detmo-krate. Volitve na Hrvatskem so se vršile pod takim terorjem, kakor za časa Raucha in Tomašičai. Minister Uzunovič je vzkliknil: <-Naj se to zapiše!» Uzunovič je dalje vzkliknil Pribičeviću: «Zakon se ne ravma po prijateljih, marveč je zakon za vse ljudi enak!» Pribičevič je nadalje opisal agitacijske metode Radičeve stranke. Po vaseh so na shodu radičevci imeli hrvatske zastave s protidržavnimi napisi: «Živela hrvatska miroljubna republika.!» (Minister Vujičič: « Hrvatska zastava je priznana!» ). Pribičevič: «Je priznana, toda hrvatska samostojna republika še m priznana. Pribičevič je dalje omenjal, da je vlada g. Pašiča bila imenovana potom kr. ukaza, a je obenem odvisna kot taka od volje in milosti g Radića, predsednika neodvisne republike. Razmerje med radikali in Radićem je za kraljevsko vlado nedostojno, potrebno je, da se objavi protokol, sklenjen med radikali in Radićem. Ko je Pribičevič na ta način končal svoj govor, so nastali viharni protesti s strani radikalcev, muslimanov in SLS. Minister zunajih zadev Vujičić je odgovarjal Pribičeviću, izjavljajoč, da ni favoriziral pri volitvah Radičeve stranke. Ra-dićevi stranki je bila dovoljena agitacija v toliko, v kolikor dopušča zakon. Hoteli smo samo, da so bile volitve na Hrvatskem popolnoma svobodne.. Nastal je peturni odmor. Po odmoru se je debata nadaljevala- Minister Ljuba Jovanović je dobil besedo. Njegov govor je imel zgodovinski značaj. Med splošno pozornostjo, pre-vdarno tn premišljeno je'g. Ljuba Jovanović izjavil, da je radikalna stranka revidirala svoje staliSče v dosedanji notranji politiki, da je prešla v popolnoma nove smeri in da hoče med brati pošten sporazum. Ko je g. Pašić sestavil radikalno vlado in razpisal volitve, je bil naš program, da so volitve na Hrvatskem svobodne, da se d£ narodu prilika in svoboda izraziti svoje mišljenje v vprašanju notranje ureditve države in v vseh vprašanjih, ki smo jih narodu predložili. To je bil program naše vlade in nič več. Slišali smo mišljenje naroda v Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem in v Sloveniji. To je bilo narodova razpoloženje ini njegova volja. Mi nismo krivi, da so te volitve vrgle nekatere stranke s svojega političnega položaja. Drugače je vladati, drugače delati. (Živahno odobravanje). Ljuba Jovanović je nato več časa polemiziral proti izvajanjem Svetozarja Pri-bičevića. Ljuba Jovanović je dalje naglašal, da je štiri leta držala radikale v objemu demokratska stranka im da je radikalna stranka zaradi tega mnogo trpela na ugledu- Naša radikalna fronta na Hrvatskem in v Sloveniji je še slaba. Priznavam za sebe in g. Pašića ter za ostale s veje tovariše, da ne moremo delati proti velji narodovi. Narodovo življenje se mora povsod upoštevati. Med govorom je Svetozar Pribičevič zelo vneto ugovarjal Ljubi Jo-vaneviću, in na klic, zakaj brani hrvatske republikance in slovenske klerikalce, je Ljuba Jovanović kratko odvrnil: Vse Slovence, Hrvale, Srbe in tudi Turke homo vedno branAi v njihovih pravicah. Nevarno je za državo, kar dela ravno g. Pribičevič, ko proglaša razne stranke za protidržav-ne. Vsaka količkaj pametna vlada mora gledati na to, da se razmere pomirijo, ne pa nastopati s' silo. Med Srbi in Hrvati ni njlfnlrih nepremostljivih prepadov. Srb naj ostane Srb, Hrva!* Hrvat, .Slovenec Slovenec! Med viharnim ploskanjem desnice in centra je Ljuba Jovanović ob 2.45 končal svoj govor. Za njfan je govoril še demokrat Pera Marković. Zatem je zbornica debato zaključila in pričelo se je glasovanje Poročilo večine verifikacijskega odbora je bilo sprejeto z glasovi radikalcev, SLS, muslimanov, džepujeta in Nemcev. Proti so glasovali ddMcraije, zemljoradniki in nevtralci fehoslovaika Sožalje izraženo Masaryko, PRAGA, 17. Poieg neštetih sožalnih manifestacij v državi prihajajo predsedniku republike Masaryku vsak dan številne so-žalne brzojavke iz inozemstva. Med drugimi so izrazili svoje sožalje: belgijski kralj Albert, jugoslovenski kralj Aleksander, italijanski min. predsednik Mussolini, poljski min- predsednik Sikorski, predsednik avstrijske republike Hainisch, pariški občinski svet, general, tajnik, Društvo narodov, nuncij sv. stolice v Pragi Micara je izrazil svoje sožalje v imenu papeža, ogrski poslanik baron Villanyi pa v imenu Horthyja. Foch zapustil Prago. PRAGA, 17. Maršal Foch je obiskal bojišče pri Sadovi ter je odpotoval v Bratislavo. Predsednik republike mu je podelil veliki križ reda belega leva zja. vojaške zasluge. _ Rusija Boljševiki o oboroženi sili sosednih držav. RIGA, 16. c Iz vest ja VCIK» priobčuje zanimive podatke o ta4ni skriti oboroženi sili sosednih držav. Po boljševiških računih imajo sosedne države nastopno Število vojske: Finska ima uradno 33 tisoč vojakov; poleg te regularne pa ima še drugo vojaško organizacijo, takozvani «Schutzkor», ki šteje okrog 100 tisoč dobro oboroženih in discipliniranih članov in je zanesljiva opora desnih političnih strank. Pcleg tega pa ima tudi mnogo tehničnega materijala, zlasti zrakoplovov. Estonija ima samo 14 tisoč oborožene vojske, toda skrivaj oboro-žuje še «ligo »obrambe » in «organizacijo skavtov«. Litva ima 19.500 mož tn takozvano- «me-ščansko obrambo*. Poljska, ki je ^francoski bufer* ima 234 tisoč oborožene vojske, toda dan za dnem intenzivno pomnožuje svojo armado. Vojaške organizacije v tej državi so tudi «Sofcol», ki šteje 20 tisoč članov, «meščanska straža», «društvo obrambe Ukrajine*, «strel-ska zveza», ki šteje 25 tisoč članov in druge. Rumuntfa ima 256 tis očno armado. O tajnih organizacijah «Izvestija» molče. Zanimivo je, da boljševiški list pri tej priliki uporno molči o tajni oboroženi sili sovjetske Rusije, o kateri priobčuje le izpre-membo taktike, ne pa cilja. Tudi jaz sodim tako. Samo da bi še nekoliko izpopolnil to razlago. Morda ni samo lastno spoznanje sklonilo rečena dva lista, da sta začela prihajati s svojimi svarili in nasveti. Meni se vedno vsiljuje misel, da je moral priti kak tak migljaj od' druge važne strani. Ne zdi se mi izključeno, da sam g. Mussolini danes obžaluje, da je z visoke uradne strani tako neprevidno odkrito padla v svet zlokobna beseda — asimilacija! Ker z ene strani zveni taka parola neprijetno na marsikatero uho tudi onkraj državnih mej, na drugi pa zavaja vrečekrvneže k še večji neprevidnosti na "delu za asimilacijo. Velja torej, kakor ste rekli vi: ni niti govora o kakem poštenem izpoznanju, ali kaki volji za drugačno in pravičnejše postopanje z našim ljudstvom, namreč jim gre le za to. da bi previdnejše prikrivali svoje načrte in njih krivičnosti. Ne ne: -Piccolo in *Era» se nista poboljšala! Nekdaj in sedaj. Neki šibeni&ki list je objavit sledečo zanimivo reminiscenco: Dne 18. aprila 1. 1875. je prišel bivši avstrijski cesar Franc Jožef v Šibenik. Sprejeli so ga predstavniki oblasti in ves uradni aparat. Koder je hodil cesar, nikjer ni smelo blizu — ljudstvo. Slučajtio prav istega dne je prišla v Šibenik traijica Jugoslavije Marija. Kolika razlika se je pokazaia med nje sprejemom in onim avstrijskega cesarja v letu 1875! Tega poslednjega so sprejele le vojaške uniforme in orož-niške čelade, kraljico Marijo pa je sprejelo ljudstvo veselega in oduševljenega srca, zbiralo se je okoli nje kakor okoli svoje matere, ona. pa se je bližala ljudstvu in ga pozdravljala. Faliment laške zadružne zveze «Unione Cocperativa delia V. G. Kakor poroča sinočnja • La Sera , je bil včeraj proglašen faliment laske zadružne zveze Unione Ccoperativa della Ve nezia Giulta. Že pred nekoliko časa je ta zadružna zveza predlagala upnikom poravnavo na podlagi 25%. Poravnava pa se ni dosegla v določenem času so oni, vsled česar ^e bil proglašen faliment omenjenega podjetja. Iz LoDjerja; V nedeljo smo mestni izletniki, katerih pot je bila namenjena v Lonjer, šli tja z veseljem in s prepričanjem, da bomo imeli ta dan po dolgem času zopet nekaj razvedrila za svoie že ita.k prenapeto živčevje od vsakdanjega mestnega šuma in dela, da se bomo razvedrili in navžili svežega zraka in krasni narave, ki nam jo nudi naša krasna tržaška okolica. Dan je bil lep in kdo bi ne šel, posebno šc, če nas vabi naše staro in vedno nam zvesta pevsko društvo «Zastava», da pridemo med nje, med naše stare okoličanske korenite, ki bodo zopet zapeli po tržaško in od srca. Priznati moramo, da so «e domačini potrudili, da bi njihova veselica uspela tako, kakor je navada v naši tržaški okolici, ki nas s svojimi prireditvami ni nikdar varala. Človek obrača, a Bog obrne, pravi pregovor in tako se je godilo tudi nam v nedeljo, ko smo posetili naše Lonjerce, kajti še pred nami so prišli v vas ljudje, ki so bili vse drugo, kakor povabljeni. Bili so to štirje fašisti, ki so še pred začetkom veselice, ko ni bilo na veseličnem prostoru skoro še žive duše, prišli na veselični prostor in se spravili na imena pevskih društev, ki so bila razpostavljena po mizah ter jih pobrcaJi raz miz. Nato so odšli skozi vas proti Katinari. Med potjo so spustili nekaj strelov ▼ zrak z očividnim namenom, da bi na ta načrn prestrašili naše ljudi, ki so ravnokar začeli prihajati od vseh strani v vas. — Prišli so zopet med veselico ter na razne načine terorizirali navzoče. Nekateri, in sicer trije med njimi, so govorili slovensko ter so italjanščino le za 6ilo lomili, tako da se je opazilo, da Se jih je njih kolega, ki je bil Italjan in v kroju fašistovske milice, sramoval. Po informacijah smo izvedeli, da je ta sin svetivanskega podnačelnika, ostali trije pa so Slovenci, sinovi nekdaj zavednih slovenskih starišev od Sv. Ivana. Eden izmed teh se imenuje Komar Anton iz Sovranišča, imena ostalih nam niso znana. Med petjem posameznih zborov so tolkli po bobnu, da bi na ta način ovirali prireditev, med igro pa so z revolverji v rokah strašili igralce ter vpili okrog odra, zahtevajoč da se jim pokaže dovoljenje. Posebno glasen je bil neki pijani fašist od Sv. Mar. Magd. sp. (Rovi), ki je grozil, da bo prireditev preprečil in vse razgnaf. Vse se je čudilo hladnosti igralcev, ki so ves čas ohranili prisotnost duha in s tem skoro prikrili vse, kar se je dogajalo okrog in za odrom ter so mirno doigrali do konca. Cel čas prireditve je vladalo med navzočimi vznemirjeno razpoloženje, toda, kakor že prej omenjeno, se je zahvatiti le hladnosti domačinov, da ni prišlo do hujšega. Če bi se to dogodilo našim sodeželanom italijanske narodnosti, bi bil gotovo ogenj v strehi. Kakor vse kaže, si naši Lonjerci niso vzeli vsega tega Bog ve kako k srcu, vsaj poročila ni Dilo še nobenega v časopisih. Zdi se, da so ostali hladni kot so bili ves čas prireditve. Ves čas prireditve ni bilo videti v bližini nobenega orožnika, kar se je vsem zdelo jako čudno, ker je znano, da so drugače povsod, kjer ni najmanjšega povoda za kake izgrede, jako točni, predvsem ako gre za naše ljudi. Dobro bi bilo, da bi tudi Lonjerci naredili svojo dolžnost na pristojnem mestu, da bi. taki nevabljeni gosti ne hodili več vznemirjat in strahovat poštenih ljudi in poštenih državljanov, kakor smo ravno mi Jugosloveni v Italiji. — Udeleženec. Nov vozni red na železnicak. S I. junijem bo stopil v veljavo poletni železniški vozni jed. Nalezljive bolesni ▼ Tiste. V tednu od 5. do 12. t m. so bili v Tisto sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Da vica- 4, ŠkrUtica 6, trebušni Jegar 1, ošpice 2, malarija 3, osepnice 10; umrla je ena oseba na Škrlatid — Društvene vesti Pevski zbor učiteljske zveze priredi na bin-koštno nedeljo ob 10. uri zjutraj matinejo pri Sv. Jakobu in ob 4. pop. koncert na Konto-velju. Program je izredno raznovrsten. Proizvajali se bodo moški zbori, mešani zbori, ženski zbori in ženski zbori s spremljevanjem klavirja. Zastopani so naši najboljši skladatelji z najkrepkejšimi svojimi stvarmi. Vodstvo koncertov je v rokah Srečka Kumarja. Na Konto-velju bo dodan k temu programu še Brahmsov irio za klavir, violin, violo (Gita Bortokrtti, K. Pahor, Mirko Logar) in ena slika iz «Hiapca Jerneja«, kjer sodeluje tudi naš priljubljeni igralec Marij Sila. Kolo. Danes zvečer točno ob 8 uri vaja za ženski zbor. V nedeljo ob 10 predp. vaja za moški zbor. Prosim da pridejo vsi. — Pevo-vodja. «2ensko dobrodelno udruženje« v Trstu. Odborova seja se bo vršila v soboto, 19. t. m. ob 5 h pop. v navadnih prostorih. — Predsednica. Srednješolsko društvo »Zore«. Danes, petek ob 19. uri redni društveni sestanek. Eno uro pred sestankom odborova seja. Zaradi važnosti dnevnega reda je dolžnost vsakega odbornika^ da se seje gotovo udeleži. Tajnik. Iz tržaškega iivUenia Težka nesreče v kamenolomu Faccanoni, V kamnolomu Faccanoni pri Sv. Ivanu se je včeraj popoldne pripetila težka nesreča, katere žrtev Je bil kamnosek Josip Kralj, star 36 let, doma iz Trebč. Bil je namreč zaposlen pri lomljenju kameniUh plofcč v spodnjih žilah kamnoloma. Nenadoma se je najbrž radi pred kratkim padlega dežja, iz zgornje kamenite plasti odrufcla težka skala in padla ubogemu možu na glavo; revež se je zgrudil, ves oblit s krvjo, nezavesten na tla. Navzoči delavci so poklicali na kraj nesreče zdravnika rešilne postaje. Ta je ugotovil, da ima Kralj prebito lobanjo, zato ga je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kamor je nesrečni kamnosek dospel v brezimnem stanju. S soiitrovo IriaBeo se je opekeL Včeraj zjutraj ob 9.30 se je zatekel na rešilno "postajo 32 letni klepar rrau Vasootto, stanujoč na Kjadi-mi — Sv. Alo^ij 5t. 783; mož je imel številne opekline po obrazu, na nosu in na levem očesu. Med tem, ko mu je zdravnik lečil in obve-zaval poškodbe, je Vascotto povedal, da se je malo prej vfzil s koksom y bližini obokov Chiozza; v eni roki je imel vrč poln sotttrove kisline, ki jo rabi pri svojem rokodelstvu, a z drugo je držal za krmilo, Ko ee je hote! ogniti nekemu avtomobilu, ki mu je privozil nasproti, je krenil tako nesrečno » kolesom, da je padel po tleh; pri tem se je razlila solitrova kislina in ga poškropila po obrazu. Opekline, ki jih je zadobil Vascotto, niso nevarne. Ni ne rn mlede^a eihniiln Mehanik Anton Riccobon, star 23 let, stanujoč v Skednju št. 255, zaposlen v tovarni strojev «Latima* v Čarboli zgornji št 354, je včeraj predpoldne varil z varilnim aparatom (termosom) dva kosa železa. Nenadoma se je aparat razpočil in drobci so ranili mehanika aa različnih delih desne roke; istočasno se je vnel plin, s katerim je ba napolnjen aparat in plamen je ožgal mladeniča po desni strani obraza ter mu poškodoval tudi desno uho. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal fcaccobona, potem ko mu je podal prvo pomoč, prepeljati v mestno bolnišnico. Tragične posledice igranja z orožjem. Dijak Anton Riedl, star 15 let, stanujoč v Skednju 375, se je včeraj* popoldne nahajal v svojem stanovanju skupno s prijateljem Antonom Ollah, starim 16 let. Dečka sto se igrala z basanim samokresom, ki ga je menda Uilah prinesel s seboj. Poslednji je tekom te nevarne igre nameril v šali s samokresom na svojega prijatelja. Pri tem »e je orožje nenadoma sprožilo in krogla je zadela Riedla v desno prsno stran. Domači so prihiteli v sobo, dvignili ranjenca na posteljo ter nato pc-^cfh ^ pomoč zdravnika rešilne postaje. Prisedsi na lice mesta je ta spoznal Riedlovo stanje za zelo nevarno; obvezal mu je za sflo rano ter ga nato dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. Ukiadena listnice. Med- množico ljudstva, ki je pred včerajšnjim popoldne gledala pogrebni sprevod žrtev barkovljan-ske avtomobilske nesreče, se je nahajal v lulici Pieta tudi trgovec Jakob Nacamuli, stanujoč v ulici del Pointe št. 6 V gneči mu je neznani že par ukradel iz notran jega žepa suknje listnico, v kateri se je nahajal lep znesek 14.000 lir. Trgovec je ugotovil tatvino šele ko se je množica razšla. Seveda ni bilo tedaj o predrznem žeparju neb enega sledu. Včeraj zjutraj fe Nacamuli naznanil dogodek na policijskem komisariatu m ulici Saaiia. Ves« * Goriškega Grahovo. Gospod, župnik v pokoju Ivan Nep. Kokošar je dne 16. V. t. 1. umrl na Grahovem, kjer je živel od L 1914. Služboval je kot kaplan v Cerknem, potem pa kot Župnik v Sebreljah in pri sv. Ignaciju v Gorici. N. v. m. p.! Orehovi je. Izobr. društvo v Orehovljah priredi na prvi binkoštni praznik dne 20. i. m. točno ob 3. uri pop. na dvorišču gostilne g. Cirila Mask veselico s sledečim sporedom: 1) Slavnostni nagovor. 2) K. Adamič — Vinska — poj« domaČi pevski zbor. 3) Dr. Fr. Detela — Begunka — drama v treh dejanjih Islike iz begunskega življenja). 4) Fr. Govekar — Poštna skrivnost ali začarano pismo — burka v enem dejanju. 5) Rad. Silvester — Vipavi — deklamacija. 6) J. Fidelis — Žabja kanta ta — poje domači pevski' zbor. Razen gorinavedenih točk, ki jih izvaja domače društvo samo, nastopijo še razna druga br. pevska in tamb. društva iz Bili, Mirna, Opatjega sela, Bukovice in Vrtojbe. Med odmori udarja tamburaški pev-; ski zbor iz Bilj in deluje šaljiva poŠta. — V j slučaju slabega vremena se bo veselica vršila dan pozneje, (t. j. na binkoštni pondeljek, K obilni udeležbi uljudno vabi — Odbor. Slap pri Vipavi. Slov. izobr. društvo na Slapu pri Vipavi priredi v nedeljo 20. maja 1923 t. j. na binkoštno nedeljo ob J44 h pop. na dvorišču gostilne g. K. Bone-ta št. 43 veselico s sledečim sporedom: 1) Simon Gregorčič: «Oljki«, deklamacija v 5. odstavkih. 2} A. La-jovic: «Kiša5>, poje društveni meš. zbor, 3) V. Vodopivec: »»Gospodične in dekleta», kuplet za dvoglasni ženski zbor. 4) Fr. Finžgar: «Vc-riga» — ljudska igra v 3 dejanjih. 5} A. Lajo-vic: «Pastirčki», peje društveni meš. zbor. 6) Fr. Ferjančič: *Venček narodnih pesmi«. 7) Po veselici prosta zabava na licu mesta, kjer bo preskrbljeno z jedjo in pijačo. Med odmori udarja tamburaški zbor iz Sela. Vstopnina: I. sedež 4 L- — II. sedež 3 L. — Stojišče 2 L. Ker je čisti dobiček namenjen za poslikanje novega društvenega odra — se preplačila hvaležno sprejmejo. VeseKca se bo vršila ob vsakem vremenu, prostora in sedežev ne bo manjkalo. K obilni udeležbi uljudno vabi — Odbor. bo osmih let. Ker se je likvidacija državnih prispevkov zavlačevala in ker se ie pogodba izpodbijala vsled pretveznih formelnih oogre-škov, je bila omenjena paroplovna družba zabredla v težek položaj. Sedaj so se zaključila v Rimu dolgotrajna pogajanja s komisarjem za mornarico, ekscelenco Ciano, in prišlo je do sporazuma. Namesto zahtevanih 57 milijonov prejme družba 35 milijonov lir za gradnjo 4 ladij, tei nadalje 23 milijonov lir, ki jej gre^o še na podlagi odloka De Nava. Družba bo najbrže v kratkem času pričeta z gradnjo treh novih ladij. Književnost !n umetnost «Slovenkft». Izšla je 5. številka tega ženskega lista s sledečo vsebino: 1) Gospa služkinja. — 2) Dem gospe Matere S. — 3) Deklica davnine, — 4) Večerna pesem, —5) Kako je Alih ustvaril moža, — 6) Mladi deklici. — 7} Gr-kinja. — 8) Naša brana. — 9) Molitev dekle. — lfc) Mignon. — II) Razgledi, —12) Solnčni žarek, — 13) Naš dom.'— 14) Moda. — 15) Razni nasveti. — 16) Zapiski. «L'Europa OrieniaIe», mesečna smotra. Izdaja «Is»ti tu to per 1'Europa orientale« v Rimu Izšla je ravnokar 4. številka te izvrstne smotre, ki jo urejuje prof. Hektor Lo Gatto, s sledečo vsebino: 1) Loivinska v gospoda rs tve-nem pogledu (Ernest Hediger) — 2) Katoliška reakcija v Let vinski (Aurelio Pafanieri) — 3) Politični pregled (Položaj v vzhodni Evropi 15. aprila 1923. — Pomen skupščinskih volitev v Jugoslaviji — Politične in upravne meje Lotvinske) — 4) Gospodarstveni pregled (Gospodarstvena moč Bosne in Hercegovine) — 5) Kulturni pregled (Italija v vzhodni Evropi. — Versko gibanje v vzhodni Evropi) — 6) Književni pregled (Ocene. — Pregled revij). Bonna oorocila- TečaiL- Trst, 17. maja 1923 Co sol leti !•«•«••* 2)2) Dalmatli Gerollntich . . . . ............1325 Lifcera Trtestln« ...............400 Lloyd 149f> Liv sin©..................72£ Hartlnollch.................135 Octanla • • •• 135 Prem uda «•.»•••«*•.••••••• Tripcovicli ••••*••..«.•••»•• 309 Ampelea .■••.••.••...»..»« 500 Cement Dalmatia 3»3 Camant Spalato ...............2f>8 Valuta na tržaškem trja. •grške kron« . • o.4o 0.45 avstrijske kfon'i -........ 0.0285 0.03 češkoslovaške krone...... . 61.30.— *iL6i> dinarji •» 21.40.— 21.<>0 leji. ....... ....... 9.riQ.~ 10,— marke.............. 0.0440 0.047» dolarji . . • . ......... 20.4750 20.5750 francoski franki........ . 136.50.—137 — Švkarak) franki....... • • 86*.—370.— angleški fuati papirnati.......— 9?.*ir. Mali oglasi ŠIVALNI STROJ ^Singer« se proda za L 100. Via delle Mura 5. 6% KUHINJA, zadnji model, z marmorjem, se proda. Molino grande 11, I. HIŠA blizu mesta, nova, z dvema sobama, kuhinjo, predsobo, kletjo, velikim vrtom, vse v dobrem stanju, ter vsa oprava iz trdegaf lesa, sc proda radi odpotovanja. Stanovanje v celi hiši se izprazni po dogovoru. Cena 120.000 Din. .Tanko Regut, cesta na Brezje št. 47, Pobrežje pri Mariboru. 695 HARMONIKA trivrstna, znamke «Lubes» se proda. Peter Beton, II. Bistrica. 678 NAZNANILO. Obiskovalcem semnja v Bazovici se naznanja, da se bo vršil rc-dni mesečni semenj mesto 20. maja, 21 t. m. to je na binkoštni pondeljek. Za obilno udeležbo s« priporočajo domači obrtniku_69ti Gospodarstvo Otvoritev sezone r Rogaški Slatini. Dasi je začetek poletne sezone pri nas oficielno že.l. maja, se je tudi letos šele do desetega nabralo dovoljno Število gostov, da je zdaj možen popolni sezonski obrat. Štirinajstega je prispela tudi godba (in sicer letos prvikrat) ljubljanske divizije, ki jo bo osebna vodil g. dr, Čerin. Ni treba povdarjati, da je Slatina, zdaj prenovljena tudi tam, ksjer lani še ni bilo mogoče, letos -ob preugodnem vremenu dvojno krasna. Kakcr v začetku zdraviliške dobe vsako lete, odkar fe to sijajno podjetje v slovenskih rokah, je tudi letos posebno žtevilno zastopana slovenska družba, sestojeČa osobito iz tistih (drž. uradnikov in drugih javnih nameščencev, častnikov in duhovnikov), ki hočejo opraviti svoje zdravljenje, še dokler imajo pravico do polovičnih olajšav in popustov zgodnje sezone. Zaključitev pogajanj med vlado in družbo « Ko sva prišli gori, sem poskušala vse mogoče, da bi potolažila gospo, toda njena skrb za gospico Halcombe in njen nerazumljivi strah pred prenočevanjem v hiši grofa Fo*ca sta bila tako močna, da so bile moje besede zaman. Smatrala sem Za svojo dolžnost ugovarjati gospe G!yde proti njegovemu mnenju o milostive m grofu, kar sem storila z vsem spoštovanjem in z vso obzirnostjo. Gospa, oprostili mi boste, da se predrznem ugovarjati, sem zaključila, toda zapisano je: Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Grofova vstrajina dobrotljivost in obzirnost, ki jo je izkazoval gospici Halcombe takoj iz početka njen« bolezni, zaslužijo zares naše zaupanje in največje spoštovanje. Celo oni resni spor med milostivim grofom in gospodom Dawso-noni je pripisati njegovi skrbi za gospico Halcombe. Kateri spor? je -vprašala gospa z oživelim zanimanjem. Povedala sem ji, kako je prišlo do tega, da se je gospod Dawson odtegnil od hiše. Gospa je naglo vstala in zdi se, da jo je ta moja pripoved še već razburila in vznemi-rila. To je Aol hujše nego sem si mislila! je rekla | vsa prepadena. Grof je vedel, da ne bi gospod Dawson na noben način privolil v Marijanino potovanje in ga je namenoma razžalil, samo da ga spravi iz hiše. O gospa! gospa! sem rekla s karajočiro gla-scm. Niti besedice več o tem, je rekla gospa s povdarkom. Moj trden sklep je, da ne prenočim jutri pod streho grofa Fosca. Najljubša prijateljica, ki jo imam na svetu, razen gospice Halcombe, stanuje blizu Londona. Saj ste Že čuli mene in gospico Halcombe govoriti o gospe Vesi? Pisala bom njej ter ti sporočila, da bom prenočevala v njeni hiši. Edino, kar vas prosim je, da skrbite za to, da pojde moji pismo z večerno pošto naprej ravno tako gotovo kakor pismo gospoda Persivala na grofa Fosca, Imam vzrok, da se ne zanesem na nabiralnik v veži. Ali boste obdržali zase to tajnost in mi boste pomagali? Morda je to zadnja usluga, za katero vas prosim. — Napisala je pismo ter mi ga izročila. Zvečer sem ga sama nesla v vas ter ga vrgla v nabiralnik. Tekom dneva nismo več videti gospoda Persivala. Naslednjega dne po zajutrku je prišel gori k nam ter nas obvestil, da bo voz pripravljen četrt pred poldnevom, zakaj vlak, s katerim smo imeli odpotovati v London, s« ustavi na naši postaji dvajset minut po dvanajstih. Reke! je, da mora sedaj ven, pristavil pa je, da se po možnosti vrne pred njenim odhodom. Ko je končni, je ona prva izpregovorila m ga nato pridržala, ko je hotel skozi vrata, ponu-divši mu roko. Ne bom t