Narodna In univerzitetna knjižnica v Ljubljani 210980 ■ŠKI INŠTITUT V LJUBLJANI NUŠA KOLAR VZGOJNI PROGRAM enoletne priprave otrok v zadnjem predšolskem letu na šolo IZDAL ZAVOD ZA ŠOLSTVO SRS LJUBLJANA 1969 PEDAGOŠKI INŠTITUT V LJUBLJANI NUŠA KOLAR VZGOJNI PROGRAM enoletne priprave otrok v zadnjem predšolskem letu na šolo IZDAL ZAVOD ZA ŠOLSTVO SRS LJUBLJANA 1969 / J 210980 \ G' Strokovni pregled: izr. prof. dr. Milica Bergant, Anica Dolanc, pedagoška svetovalka ZŠ — SRS Jezikovna korektura: prof. Vanda Dolžan Tiskala Tiskarna »Jože Moškrie« v Ljubljani o Prehod otroka v šolo in zahteve pouka Prehod iz predšolske dobe v šolsko je za otroka pomemben življenjski korak, za mnoge otroke pa povezan s precejšnjimi težavami; te pa so odvisne v veliki meri tudi od tega, kako so preživljali otroci svoja leta pred vstopom v šolo. Nekateri.otroci — statistični podatki nam povedo, da so trenutno pri nas še v manjšini — se že v predšolskih letih vključujejo v oblike vodene, organizirane kolektivne vzgoje, bodisi v okviru vzgojno varstvenih ustanov kot redni ali samo občasni obiskovalci, bodisi v druge oblike kolektivne vzgoje, kot so npr. razni krožki, ki jih pri nas organizirajo društva za telesno vzgojo, ustanove (šole) za glasbeno vzgojo, Pionirski dom ipd. Večina predšolskih otrok pa preživlja svoja predšolska leta samo doma. Tem pomeni vstop v šolski razred prvo srečanje z organizirano in vodeno skupino vrstnikov. Otroci, ki sodijo v prvo skupino, so imeli priložnost, da so se uvajali v organizirano skupno življenje, si pridobili nekaj izkušenj ob načrtnem in siste¬ matičnem delu, si do neke mere razvijali telesne in umske sposobnosti in se tudi sicer oblikovali; to pa je seveda odvisno od vsakokratnih okoliščin,, v katerih je bilo skupno življenje organizirano. Zato se ti otroci vsaj nekaterim zahte¬ vam, ki jih prinese prehod v šolo, lažje prilagodijo kot otroci iz druge skupine. Seveda moramo upoštevati, da si tudi mnogi starši prizadevajo olajšati otroku prehod v šolo ne le s prezgodnjim poseganjem v šolsko delo, ampak tudi z nekaterimi bolj primernimi ukrepi: otroka npr. navajajo k izpolnjevanju obveznosti, ki jim je že kos, mu ob raznih priložnostih širijo obzorje, ga vsaj priložnostno uvajajo v družbo vrstnikov, mu razvijajo potrebno samostojnost in vztrajnost in vzbujajo v njem veselo pričakovanje vstopa v šolo. Prehod v šolo je povezan z velikimi izpremembami v otrokovem življenju: Spremenita se vsebina in razpored otrokovih dejavnosti v teku dneva. To prinaša otroku obveznosti, večkrat pa spremeni tudi ritem v zadovoljevanju njegovih telesnih potreb. Obveznosti in že neke vrste odgovornost prinašajo otroku pouk v šoli, pa tudi domače naloge, skrb za šolske potrebščine, skrb za pravočasno prihajanje v šolo itd. Ne zadostuje, da opravi samo to, kar ga zani¬ ma, ampak tudi to, kar ga zanima le malo ali pa sploh ne. Otrok se mora prilagoditi tempu, ki ga zahteva pouk. Ce prepočasi sledi pouku, zlasti pa, če ga kdaj zamudi, se mora tembolj potruditi kasneje, da bo zamujeno nadomestil. V šoli je otrok običajno vezan na manjši prostor kot doma, poleg tega pa ga tudi šolski red omejuje v gibanju. Rezultate otrokovih dejavnosti prične učitelj v šoli registrirati, otroka pri¬ merjati z drugimi otroki in ga ocenjevati. 3 Posebne zahteve prinašajo življenje in dejavnosti v skupini vrstnikov, v katerih mora vsak otrok kot posameznik zavzeti svoje mesto, se podrediti zahte¬ vam celote in se marsikdaj tudi obvladati, saj v razredu ni sam. Učitelja, ki vodi pouk, naj bi otrok občutil kot avtoritativno osebo. Učni načrt, po katerem poteka pouk v 1. razredu osnovne šole, predpostavlja, da ima otrok ob vstopu v šolo elementarno znanje o okolju, v katerem živi, da zna povedati vsaj preproste misli, da dobro razume govor drugih, da ima že razvite osnovne ročne spretnosti itd. Naši učitelji prvih razredov osnovne šole menijo — to nam je pokazala anketa, ki smo jo izvedli — da učnemu delu v 1. razredu koristi, če pridejo otroci v šolo z nekaterimi sposobnostmi,kot so: opazovanje, sklepanje, koncen¬ tracija, zapomnitev, obnavljanje, sposobnosti ustnega izražanja (razumejo govor, govorijo razumljivo, imajo zadosten besedni zaklad, govorijo sproščeno, odgo¬ varjajo v stavkih itd.), če poznajo predmete v svojem okolju (nekatere rastline, živali), prirodne pojave, nekatera preprosta družbena dogajanja, dejavnosti ljudi v nekaterih poklicih, če obvladajo osnovne časovne pojme (danes, včeraj, jutri, dopoldne, popoldne, zdaj, prej itd.), če poznajo nekatere pojme in izraze v zvezi z množicami (mnogo, malo, več, manj itd.), z velikostjo, oblikami, se orientirajo v prostoru (med drugim tudi v levo in desno smer), da pa imajo tudi že nekatere lastnosti, ki omogočajo vključevanje v razredno skupnost (npr. da pomagajo drugim, se znajo vključiti v skupinske dejavnosti, so navajeni na red). [Mnenja, da naj otrok, ki vstopi v šolo, že piše in bere vsaj velike tiskane črke, pozna številke, zna računati v manjšem številčnem obsegu ipd. so med našimi učitelji osamljena, mnogi celo menijo, da tako znanje otroku v šoli ni v prid.] Šolska zrelost in pomen priprave na šolo Daši je pri nas začetek šolske obveznosti šele s 7. letom (rezultati ugotav¬ ljanja šolske zrelosti v zadnjih letih pa opozarjajo na to, da nekateri otroci dozorijo za vstop V šolo že prej), je vendar med otroki mnogo takih, ki ne morejo uspešno dokončati prvega razreda; nekateri pa, ki so sicer uspešno dovr¬ šili prvi razred, naletijo na nepremostljive težave v kasnejših letih in ponavljajo kasneje. Nujno je pravočasno ugotavljanje šolske zrelosti, ugotavljanje vzrokov za¬ ostankov v razvoju in učinkovita pomoč za pospeševanje šolske zrelosti, med drugim tudi priprava na šolo. Z vključevanjem otrok vsaj v zadnjem predšolskem letu v načrtno kolek¬ tivno pripravo na šolo dosegamo naslednje: Zadovoljujemo potrebe otrok po primerno zahtevni in tudi privlačni telesni in duševni aktivnosti, ki omogočajo, da se otrok vsestransko razvija in enako¬ merno zori za vstop v šolo. Vplivamo na vsestranski razvoj in enakomerno dozorevanje na šolo otrok z različnimi individualno pogojenimi razvojnimi možnostmi in s tem vsem omo¬ gočimo, da uspešno zadovoljijo zahtevi šolske obveznosti ter zagotovimo za uspešni pouk potrebno homogeno strukturo prvih razredov. Pomagamo zaposlenim staršem, ki najmanj 8 ali več ur dnevno ne morejo nuditi otroku tega, kar potrebuje za svoj telesni in duševni razvoj, otroku omo¬ gočimo varnost in to ob ustrezni vsebini in zadostni aktivizaciji njegovih sil. 4 Učinkovitost priprave na šolo pa zavisi tudi od naslednjih pogojev: — Da je poskrbljeno za povezanost in kontinuiteto dela predšolske ustanove in osnovne šole, hkrati pa so upoštevane specifične potrebe in možnosti otrok v predšolski in šolski dobi. Realizacija tega pogoja pa zlasti zavisi tudi od tega, koliko otrok, šolskih novincev, priprava na šolo zajame. Čeprav lahko učitelj z dobro premišljenim učno vzgojnim delom, z upoštevanjem individualnih posebnosti otrok, izkoristi tudi prednost samo posameznih otrok, želimo, da bi bilo čimveč otrok, po možnosti vsi, pripravljeni na šolo. Le v tem primeru bo mogoče izkoristiti na¬ črtno pripravo na šolo ne le za lažje ali hitrejše delo v 1. razredu, ampak tudi za intenzivnejše delo v celotni osnovni šoli. — Od vsebinske ustreznosti programa, po katerem se izvaja priprava na šolo in od metodične izvedbe. — Od izbire najustreznejšega organizacijskega okvira in osebe, ki ta pro¬ gram izvaja. Za reševanje tega vprašanja se nakazujeta dve možnosti: prva možnost je, da nalogo priprave otrok na šolo prevzamejo vzgojno varstvene ustanove, druga možnost pa, da osnovne šole, ki imajo pogoje za to, svojim oddelkom za šolarje priključijo tudi pripravljalne oddelke za predšolske otroke v zadnjem predšolskem letu. Obe možnosti sta v dosedanji praksi že realizirani, priprava na šolo v vzgojno varstvenih ustanovah omogoča bolj postopno, kontinuirano vzgojno delo s smotrom vsestranskega oblikovanja otrok in s tem tudi priprave na šolo zlasti tistih otrok, ki so bili v ustanovo vključeni že v nižjih starostnih skupinah. Tudi okolje v vzgojno varstveni ustanovi je za otroke ustreznejše, ker ugodno vpliva na njihovo sproščenost, hkrati pa je tam na razpolago dovolj didak¬ tičnega materiala, potrebnega za izvajanje programa priprave na šolo. Pripravljalni oddelki na šolah otroke že s »šolsko atmosfero« vzpodbujajo k zbranosti. Mnogokrat pa so otroci prav zaradi te atmosfere nesproščeni, pre¬ malo vzpodbujeni k igri in drugim aktivnostim, potrebnim in vzgojno pomemb¬ nim tudi še v zadnjem predšolskem letu. Največkrat v šoli tudi ni dovolj pri¬ mernih didaktičnih sredstev niti prostorov in opreme (mize, klopi ipd.) za bolj sproščene aktivnosti. Oddelke »male šole« vodijo vzgojiteljice pa tudi učiteljice prvih razredov; ene in druge so kos nekaterim nalogam, drugim pa manj. Glede na specifičnost nalog priprave na šolo je učiteljicam potrebno še izpopolnjevanje predvsem v smeri vsebine in metod vsestranskega oblikovanja otrok, vzgojiteljicam pa izpopolnjevanje v smeri elementarne didaktike za boljše razumevanje karakte¬ ristik pouka in s tem nalog priprave nanj. Ob naglem širjenju oddelkov za pripravo otrok na šolo pri nas se je poja¬ vila potreba po programih, ki bi usmerjali delo v različnih organizacijskih oblikah priprave na šolo, ki jih je prinesla vzgojna praksa. Na pedagoškem inštitutu v Ljubljani smo 1. 1965 sprejeli nalogo izdelati podrobni vzgojni program za enoletno pripravo na šolo tistih otrok, ki so redni oskrbovanci vzgojno varstvenih ustanov, ali pa obiskujejo pripravljalni oddelek, ki deluje po več ur dnevno na osnovni šoli, ta program preizkusiti na ustreznem vzorcu, nato pa še ugotoviti njegovo učinkovitost. 5 Izhodišča pri izdelavi podrobnega vzgojnega programa Pri izdelavi podrobnega vzgojnega programa za 6—7-letne otroke so nas usmerjala naslednja izhodišča: _ 7 -——. -- 1. Ena izmed vzgojnih nalog v zadnjem predšolskem letu je intenzivneje koPtloslej nadaljevati in zaključiti pripravo na šolo. Skladen in intenziven razvoj otrokove osebnosti pogojuje tudi dober šolski start. Naš načrt je sestavljen iz načrta posredne in neposredne priprave na šolo. NačrlTposredne priprave naj bi omogočil enakomeren razvoj otrokove osebnosti in usmerjal delo na intelektualnem, telesnem, estetskem področju in na področju moralno delovne ter družbene vzgoje v času 9 mesecev (od septembra do vključ¬ no maja). (Poletni meseci, to so junij, julij in avgust v naš načrt niso vključeni zaradi posebnih okoliščin dela v tem času [letni dopusti oziroma poletne počitnice, skupine se večkrat združujejo; nekatere vzgojno varstvene ustanove organizirajo skupno letovanje gojencev; posamezni otroci odhajajo v zdravstvene kolonije ipd.]. Te okoli¬ ščine prinašajo drugačne delovne pogoje in zahtevajo tudi drugačno načrtovanje vzgojnega dela. Potrebno je opozoriti na nevarnost, da postane v poletnih mesecih vzgojno delo v oddelkih vzgojnovarstvenih ustanov dokaj nenačrtno in nesistematično, večkrat prav zato tudi vsebinsko prazno, vzgojno neizkoriščeno in za otroke dolgočasno. Zamujene priložnosti vzgojnega vplivanja v poletnih mesecih so v škodo zlasti otrokom v zadnjem predšolskem letu, ki preživljajo zadnje mesece predšolske dobe. Zato bi bilo potrebno tudi za obdobje treh poletnih mesecev izdelati vzgojni program, ki bi imel v primerjavi s programom za obdobje ostalih 9 mesecev neke posebnosti, zlasti naslednje: vseboval bi v prvi vrsti dejavnosti, ki jih je možno izvajati na prostem in s prirodnimi sredstvi, vzgojni smotri pa bi bili zastavljeni predvsem v smislu utrjevanja že znane vsebine in dopolnjevanja s tisto, ki jo pri¬ naša poletje; poseben poudarek naj bi bil na nadaljevanju osebnostne priprave otrok na šolo, zlasti njihove socializacije. Poletni meseci bi bili tudi še zadnja priložnost vključiti v res ne najbolj ustrezno, a vendar sprejemljivo obliko priprave na šolo predvsem v smislu pospeševanja oseb¬ nostne zrelosti tistih otrok, ki bodo jeseni vstopili v šolo, niso pa bili doslej vključeni v nobeno obliko organizirane skupinske priprave na šolo.) Načrt neposredne priprave pa naj bi usmerjal vzgojno delo za intenzivnejšo pripravo na šolo v zadnjih treh mesecih 9-mesečne priprave na šolo in bi bil kot dodatek posredni pripravi. 2. Vzgojni načrt naj vzgojiteljici pomaga pri uspešni, racionalni realizaciji in omogoča tudi jasno evidenco o realizaciji; zagotavlja naj potrebno enotnost tako v pogledu vsebine vzgojnih dejavnosti in realiziranih vzgojnih smotrov kot v pogledu obsega (števila) realiziranih vzgojnih dejavnosti. Hkrati pa mora vzgojni načrt omogočiti vzgojiteljicam prilagajanje konkretni situaciji, v kateri se odvija vzgojno delo določenega oddelka, zlasti razvojnemu nivoju otrok, njihovemu interesu, posebnostim kraja, vremenskim pogojem in drugim okoli¬ ščinam (nekaterih niti ne moremo predvideti). Zato je naš vzgojni načrt konkretiziran: a)) z vidika vzgojnih smotrov, ki so precizirani v takšnem obsegu, da dopu- ščajb-jprilagajanje višjemu in tudi nižjemu nivoju otrok, z vidika vsebine, ki naj bi jo vključevale vzgojne dejavnosti na vseh področjih; precizirana je v takšni meri, da vzgojiteljicam lahko olajša odločitev 6 ne le glede vrste, ampak tudi glede globine spoznanj, spretnosti ali privaje¬ nosti itd., c) z vidika obsega (števila) tem s področja intelektualne vzgoje, o katerem nam je raziskava dala potrebne podatke, ker smo temu področju namenili po¬ sebno pozornost. Tako v tem priročniku predlagani načrt intelektualne vzgoje vsebuje le tisto vsebino, za katero menimo, da jo je možno realizirati ob racio¬ nalnem vzgojnem delu v vseh okoliščinah, v katerih delujejo vzgojno var¬ stvene ustanove v Sloveniji. K našemu konceptu vzgojnega programa so nas usmerile ugotovitve dose¬ danje prakse o zelo različnih stopnjah realizacije takšnega načrta, ki samo nakazuje teme, jih pa vsebinsko ne precizira, niti ne določa obsega vzgojnih dejavnosti, ki naj bi jih vzgojiteljica v določeni dobi realizirala. Vzroke moramo iskati v različni stopnji racionalnega dela za realizacijo načrta, zlasti v naslednjem: 1. V enostranskem vzgojnem vplivanju, favoriziranji^ nekaterih področij v škodo drugim, ali celo posameznih nalog nekaterih vzgojnih področij v škodo drugim. Primer: Ce razdelimo vzgojne dejavnosti na 4 vzgojna področja (intelektualna, telesno-zdravstvena, estetska, moralno delovna — družbena vzgoja), na katera po vzgojnih smotrih segajo, bi morala biti v končnem seatevku vseh vzgojnih dejavnosti realiziranih v neki dobi (npr. v 1 mesecu, v 1 tromesečju ali tudi v obdobju enega leta) razmerja med njimi taka, da bi vsakemu področju vzgoji¬ teljica namenila približno 25 '°/o vseh vzgojnih dejavnosti v okviru skupnih usmerjenih zaposlitev. (Popolno ravnotežje je težko doseči, niti to ni potrebno. V večjih odstopanjih od tega razmerja [npr. 30 :15 :35 : 20] pa vidimo dokaz enostranskega vzgojnega vplivanja.) 2. V kampanjskem delu, v neenakomerni razporeditvi vzgojnih dejavnosti za realizacijo vzgojnega načrta v vsem letu oz. v dobi, ko izvajamo vzgojni načrt in s tem zmanjšanju učinkovitosti preveč natrpanih tem z enega vzgoj¬ nega področja v nekaterih obdobjih. Primer: Denimo, da je povprečno število skupnih vzgojnih dejavnosti, tako imeno¬ vanih kolektivnih zaposlitev, realiziranih v obdobju enega tromesečja 206 (kar znaša na 1 delovni dan, če z odštetkom raznih motenj vzamemo kot povprečje 60 delovnih dni, približno 3,5 skupnih usmerjenih zaposlitev dnevno), to po¬ meni, da vzgojiteljica lahko izvede npr. jutranjo telovadbo, pripovedovanje (ali pa razgovor in podobno), zaposlitev s področja likovne vzgoje in ji ostane še nekaj časa (npr. za branje ali pripovedovanje zgodbe ali pravljice v nadalje¬ vanju, za krajši lutkovni prizor, didaktično ali razgibalno igro ipd.). (V istem okviru so seveda možne tudi druge kombinacije.) Vzgojiteljica, ki pa je npr. v prvem tromesečju iz različnih vzrokov dosegla mnogo manjše število skupnih vzgojnih dejavnosti, npr. 140 (bodisi zaradi številnih motenj, bodisi zaradi slabo izkoriščenega časa), bo morda v naslednjih obdobjih želela nadoknaditi zamujeno in se v II. tromesečju z 200 vzgojnimi dejavnostmi približala povprečju, v naslednjem tromesečju pa ga bo z 2'70 precej prekoračila, je pokazala neenakomerno razdeljeno, kampanjsko delo. 7 3. V pomanjkanju sprehodov ali nezadostno izkoriščenih sprehodih in drugih oblikah bivanja na prostem za realizacijo tistih vsebinskih enot vzgojnega načrta, ki jih je možno, priporočljivo ali celo nujno izvesti na prostem. Primer: Mnogokrat se zgodi, da zlasti v zimskem času število sprehodov močno upade, tako da npr. v obdobju enega tromesečja vzgojiteljica ni izvedla v od¬ delku več kot 13 sprehodov oziroma bivanj na prostem (npr. zadržanje otrok na igrišču, v parku ipd.), v nekem drugem oddelku pa je bilo v istem obdobju 53 takih oblik. Razumljivo je, da otroci v prvem izmed navedenih oddelkov niso bili prikrajšani samo za možnosti gibanja in utrjevanja na svežem zraku, ampak da je bilo osiromašeno tudi delo na ostalih vzgojnih področjih. 4. V prevelikem obsegu in neprimerni globini obdelave posameznih tem, ki jih nakazuje vzgojni načrt. Primer 1: Tema o pomladi je v enem izmed oddelkov zahtevala čas 7 skupnih zapo¬ slitev (vključena vsebina: pomlad kot letni čas, primerjava z ostalimi letnimi časi, ptice selilke se vračajo, gozdne živali v pomladnem času, spomladanske cvetlice, vreme spomladi, drevesa v gozdu in na travniku, čebele na pomladan¬ skem cvetju — čas 5 skupnih zaposlitev je vzgojiteljica porabila za razgovore, pripovedovanje ob ponazorilih, 2-krat pa so otroci spremembe v naravi nepo¬ sredno opazovali in se na prostem o njih tudi razgovarjali), za isto temo pa je v drugem oddelku druga vzgojiteljica porabila čas ene same skupne zaposlitve s tem, da je že nekaj časa prej med sprehodi otroke navajala na opazovanje sprememb v novem letnem času, v skupno zaposlitev ni vnesla nepotrebnih po¬ drobnosti in je čas, ki ga je imela, zelo dobro izrabila;'seveda pa je tudi v na¬ slednjih dneh izkoriščala priložnosti, da so otroci spoznanja o pomladi utrjevali, jih likovno izražali, vnašali v vsebino pesmi, ki so jih poslušali, peli ipd. Primer 2: Novoletna praznovanja vzamejo v nekaterih oddelkih mnogo več časa, na¬ menjenega skupnim, usmerjenim zaposlitvam, kot v drugih (podobno velja za pustovanje, za praznovanje dneva republike, dneva žena ipd.), ker nekatere vzgojiteljice zaradi njih načrtno delo prekinijo, druge pa ga znajo organsko povezati s pripravami na praznovanje in s praznovanji samimi. 5. V pretiranem utrjevanju in ponavljanju iste vsebine- Primer 1: To napako napravijo vzgojiteljice, ki številna praznovanja, ki imajo v otroški ustanovi namen predvsem v tem, da vnašajo v življenje otrok spre¬ membo, veselje, sproščenost, pojmujejo kot priložnost, ob kateri morajo otroci pokazati »vse, kar znajo«; v ta namen prekomerno vadijo program, s katerim naj bi se otroci izkazali. Primer 2: Vzrok tej napaki je lahko tudi v nepoznavanju otrokovih starostnih zmog¬ ljivosti in s tem v postavljanju prezahtevnih vzgojnih smotrov; prizadevanja, 8 da bi jih realizirala, dasi večkrat neuspešna, jemljejo vzgojiteljici mnogo časa, za katerega mora prikrajšati druge vzgojne dejavnosti. 6. V neutemeljenem in nepotrebnem vnašanju novih tem v vzgojno delo, ki jih vzgojni načrt ne predvideva, ker tudi niso potrebne in sicer iz naslednjih vzrokov: a) ker so že bile vključene in so takega značaja, da ne zahtevajo ponovitve, ampak le priložnostna utrjevanja. Primer: Ponovno vnašanje sicer priljubljenih tem, kot so knjižnica, gledališče, pošta — potrebno jih je le utrjevati in to zlasti z igrami, pobude zanje pa dajo največkrat otroci sami; b) ker so neustrezne za starostno skupino, ker so premalo zahtevne in jih je potrebno vključiti v načrt nižjih skupin (za tiste otroke, ki pa so prvič v ustanovi in to v starejši skupini, pa to opravimo priložnostno in individualno). Primer: Tema o umivanju in o pripomočkih za umivanje gotovo ne sodi v načrt intelektualne vzgoje 6—7 letnih otrok, od njih lahko pričakujemo, da vse po¬ trebno že vedo, v zvezi z umivanjem jim je morda še potrebno razvijati priva¬ jenosti in navade, to pa ne sodi v intelektualno, ampak v telesno vzgojo; c) ker v določenih okoliščinah niso zanimive in pomembne. Primeri: Teme kot zajci, lastavičja gnezda, štorklje gnezdijo, rudar, železarna, teks¬ tilna tovarna, snemanje na televiziji, orodje, s katerim obdelujemo zemljo, valilnica, gradnja hiš itd. so zanimive in razumljive otrokom le v tistih krajih,* kjer se v življenju z njimi srečujejo. Zato jih je smiselno vnašati le v teh primerih, v drugih krajih pa namesto teh druge, ki so primerne drugačnim okoliščinam (načrt naj take možnosti predvidi). d) ker jih je možno vključiti v druge teme in s tem racionalneje izvesti. Primeri: Temo popki in brsti je smiselno vključiti v temo pomlad, vendar se izogniti vseh podrobnosti; temo led in zmrzovanje v temo zima, temo Titova štafeta v temo 25. maj, dan mladosti, temo partizani v temo 29. november, temo kaj delajo naši starši v temo 1. maj, praznik dela itd.; e) ker presegajo v načrtu za tromesečje (ali v letnem načrtu) za določeno področje predvideno število tem. Primeri takega obremenjevanja načrta so pogosti zlasti na področju razvi¬ janja govora z vnašanjem preštevilnih zgodb, pravljic, pesmi itd. (npr. namesto predvidenih 6 zgodb in pravljic v 1 tromesečju kar 13 novih); f) ker teme po svojem osnovnem vzgojnem smotru ne sodijo na vzgojno področje, v katerem so navedene; napaka je še očitnejša, če je tema tudi pre¬ zahtevna. 9 Primeri: Tema dan varčevanja bi sicer zaradi svoje pomembnosti zaslužila, da jo vključimo v vzgojno delo, vendar na pravo mesto, to je v okvir moralne vzgoje s smotrom navajanja otrok, da zbirajo svoje prihranke (najbolje s konkretno zastavljenim namenom varčevanja, npr. zbrati denar za skupni izlet, darilo). Ob tem bi mogli otrokom na razumljiv način pojasniti pojem in pomen varče¬ vanja. Nikakor pa ne moremo zadostiti tej vzgojni nalogi z eno skupno zapo¬ slitvijo, v okviru katere skušamo otrokom razumsko približati varčevanje ali celo varčevanje kot širšo akcijo, kakršen je namen dneva varčevanja. Tema teden otroka ne sodi v program intelektualne vzgoje; kljub pomemb¬ nosti tedna otroka kot družbene manifestacije skrbi za naj mlaj še člane družbe, ni potrebno otrok posebej s tem seznanjati (mnogo primernejša priložnost za realizacijo smotrov, ki bi jih s to temo mogli realizirati, je praznovanje dneva mladosti v maju). Prav je, da vzgojiteljica zaradi tedna otroka svojim varo¬ vancem nameni v teh 6 dneh še več pozornosti kot sicer in morda uvaja dejav¬ nosti, ki so jim posebno všeč. Podobne teme so še: dan armade, občinski praznik, dan OZN itd.; g) ker teme same po sebi za predšolsko starostno obdobje niso niti posebej zanimive, niti pomembne in največkrat tudi otrokom težko razumljive. Primeri: Teme o nekaterih obrtnikih, kot so pleskar, zidar, ključavničar, dimnikar ipd. ne sodijo v program intelektualne vzgoje, saj jih otroci le redko srečujejo in le malo ali pa sploh ne poznajo produktov njihovih dejavnosti; teme, ki posegajo globlje v zemljepis, kot je v predšolski dobi potrebno, kot npr. steza, kolovoz, cesta; potok, reka; dolina, hrib ipd. naj ne obreme¬ njujejo programa intelektualne vzgoje; h) ker so predvidene v načrtu neposredne priprave na šolo in jih v načrt posredne priprave vključujemo le v okviru didaktičnih iger, s katerimi utrju¬ jemo nekatera spoznanja tudi o matematičnih pojmih in predstavah itd. Primeri: Teme o velikostnih pojmih, geometrijskih in življenjskih oblikah, odnosih v prostoru, o množicah ipd. 7. V pomanjkljivi in neredni pripravi na vzgojno delo, zlasti v nejasnih, preširokih ali starostni skupini neprimernih vzgojnih smotrih, pa tudi v neiz¬ delanih ali neprimernih metodah. 8. V neučinkovitih izvajanjih vzgojnih dejavnosti, ki preprečujejo reali¬ zacijo smotra, ali zahtevajo ponovitve, ki sicer ne bi bile potrebne. Z našim konceptom vzgojnega programa smo želeli: omejiti navedene po¬ manjkljivosti, zlasti še vplivati na naslednje: — Zagotoviti ustrezen obseg (število) vseh vzgojnih dejavnosti in s tem zagotoviti otrokom v različnih ustanovah, pa tudi v isti ustanovi (če je v usta¬ novi več oddelkov za otroke iste starosti), enotne pogoje za njihov razvoj in s tem tudi enoten start v šoli. — Vplivati na ustrezno razmerje v številu dejavnosti za realizacijo smotrov in nalog vseh vzgojnih področij, preprečiti favoriziranje nekaterih vzgojnih pod¬ ročij v škodo drugih. 10 — Zagotoviti ravnovesje vzgojnih dejavnosti za realizacijo vseh smotrov in nalog na posameznih vzgojnih področjih. — Vplivati na sistematično, postopno vzgojno delo, primerno starostni stopnji, na kontinuiteto vzgojnega dela v nižjih in višjih starostnih skupinah in na skladnost izobrazbene in vzgojne vsebine, ki jo posredujemo otrokom v posameznih starostnih obdobjih. — Usmerjati vzgojiteljice, izvajalke vzgojnega programa, pri odločitvah ne le glede vsebine posameznih enot programa, ampak tudi glede obsega in globine vsebinskih enot, ki jih vsebuje vzgojni program. To pa smo želeli doseči z razčlenitvijo smotrov ob posameznih vsebinskih enotah. Program p o s r e d n e p r i p r a v e na šolo Intelektualna vzgoja Teme, ki jih vključuje načrt intelektualne vzgoje, razdelimo na naslednje skupine: — spoznavanje prirode, — spoznavanje okolice, — spoznavanje življenja in dejavnosti ljudi, — spoznavanje družbe, — razvijanje govora, — utrjevanje matematičnih in drugih predstav z didaktičnimi igrami. Pomen posameznih skupin tem: Spoznavanje prirode S to skupino tem želimo: — Zadovoljiti otrokov interes, ki ga vzbujajo prirodni objekti (rastline, ži¬ vali, dogajanja v prirodi, zlasti izpremembe v letnih časih). — Usmeriti njegovo pozornost na tiste pojave in dogajanja, ki jih sam ne opazi, so pa pomembna za otrokovo praktično življenjsko dejavnost v pred¬ šolski dobi in za kasnejše razširjeno in poglobljeno spoznavanje prirode, ki mu ga bo posredoval pouk v šoli. — Vzpodbuditi otroka k opazovanju in mobilizirati vse ostale intelektualne funkcije. Spoznavanje okolice S to skupino tem želimo: — Otroku pomagati, da bo spoznal ambient, v katerem živi in se giblje: sprva naj ožje, domače okolje, nato večjo širino prostorov, cest in ulic, javnih zgradb, predvsem tistih, ki so pomembne za to, da se otrok znajde v okolici in v njej uspešno deluje. Spoznavanje življenja in dejavnosti ljudi S to skupino tem želimo: — Zadovoljiti otrokov interes, ki ga dejavnosti ljudi in njihovi produkti v njem vzbudijo. 11 — Usmeriti njegovo pozornost tudi na dejavnosti, ki jih sam ne opazi. — Mobilizirati ob tej vsebini njegove intelektualne funkcije. — Ustvariti osnove (interes in sposobnosti dojemanja) za razširjeno in po¬ globljeno spoznavanje, ki mu ga bo omogočila šola. — Opozoriti otroka na pomembnost človekovega dela, na povezanost de¬ javnosti različnih ljudi pri pridobivanju dobrin, ki jih v življenju vsi potrebu¬ jemo in s tem vplivati tudi na pozitiven čustven odnos do ljudi — proizvajalcev in ustvariti v njem željo in pripravljenost, da se bo v to dejavnost čimprej (do neke mere že zdaj) vključil. Spoznavanje družbe S to skupino tem želimo: — V osnovi zadovoljiti otrokov interes in ga ustrezno čustveno usmerjati ob nekaterih družbenih pojavih, ki jih tudi otrok registrira, čeprav jih zaradi njihove kompleksnosti ne more niti spoznati, še manj pa razumeti. V ta namen izkoriščamo zlasti praznike, pa tudi nekatera druga — zelo vidna dogajanja v družbenem življenju. Razvijanje govora S to skupino tem želimo: z raznimi metodami (posredovanje pravljic in zgodb, dramatizacije, deklamacije, branje ali pripovedovanje) prispevati k ures¬ ničevanju skupine zelo zahtevnih in pomembnih smotrov intelektualne vzgoje: razviti aktivni in pasivni ustni govor v materinščini, da bo na njem lahko učitelj v šoli gradil naslednjo stopnjo: pismeni govor. Prav tako pomemben smoter, na katerega moremo in moramo misliti že v predšolski dobi, je: vzbuditi v otroku dober odnos do pisane besede, do knjige. Utrjevanje matematičnih in drugih predstav z didak¬ tičnimi igrami S to skupino tem želimo z metodo igre strniti in utrditi tista spoznanja o množicah, o barvah, o oblikah, o velikostih in o drugem, kar je spoznal v predšolski dobi največkrat igraje ali v drugih aktivnostih nehote in nevede in mu s tem pomagati pri prvih korakih k zavestnemu in namernemu osvajanju znanja — k učenju. Podrobni program intelektualne vzgoje, ki sledi, je rezultat preizkusa, ki smo ga izvedli v 1. 1965/66 in 1966/67 v 23 oddelkih v Sloveniji. Preizkus je pokazal, da je program v tem obsegu in z vsebinskimi enotami, ki jih vsebuje, izvedljiv v različnih okoliščinah, v katerih delujejo vzgojno varstvene ustanove v Sloveniji. Kljub temu naj vzgojiteljice, ki bi se tega programa poslužile pri načrto¬ vanju lastnega dela v oddelkih priprave otrok na šolo, prikazanega obsega tem in vsebinskih enot s področja intelektualne vzgoje ne jemljejo kot normo, ki jo je brezpogojno potrebno realizirati, ampak predvsem kot pripomoček za orientacijo, ki naj zagotovi ravnovesje med temami raznih vsebinskih skupin, pomaga kontrolirati obseg vzgojnih dejavnosti in vzpodbuja k racionalizaciji vzgojnega dela za dosego čimbolj ustreznega obsega vzgojnih dejavnosti in razmerja med njimi. 12 i n t e - < Število tem iz posameznih skupin s področja lektualne vzgoje po tromesečjih I. tromesečje: 6 tem iz skupine spoznavanje prirode, 2 temi iz skupine spoznavanje družbe, 4 teme iz skupine spoznavanje okolice in orientacija v njej, 13 tem iz skupine spoznavanje življenja in dejavnosti ljudi, I tema iz skupine ostalo, 6 tem za utrjevanje in za teme, ki v načrtu vsebinsko niso določene, ker so pogojene po krajevnih in drugih okoliščinah, 21 tem iz skupine razvijanja govora: pravljice ali zgodbe 6 tem, deklamacije 6 tem, dramatizacije 3 teme, branje v nadaljevanjih 6 tem (18 nadaljevanj), 7 tem iz skupine utrjevanje matematičnih in drugih predstav. II. tromesečje: 9 tem iz skupine spoznavanje prirode, 3 teme iz skupine spoznavanje družbe, II tem iz skupine spoznavanje življenja in dejavnosti ljudi, 1 tema iz skupine orientacija v okolici, 4 teme za utrjevanje vsebine zgoraj omenjenih skupin tem, ki utrjevanje zahtevajo in ki so pogojene po krajevnih in drugih okoliščinah, 22 tem iz skupine razvijanja govora: pravljice ali zgodbe 6 tem, deklamacije 6 tem, dramatizacije 3 teme, branje v nadaljevanjih 7 tem (21 nadaljevanj), 12 tem iz skupine utrjevanja matematičnih in drugih predstav z didak¬ tičnimi igrami. Opomba: V III. tromesečju je obdobje novoletnega praznovanja, zato mora vzgojiteljica del časa v decembru nameniti čimbolj sproščenemu praznovanju novoletne jelke; čeprav naj tudi v tem času delo poteka organizirano in načrtno, je treba računati z raznimi prireditvami, obiski (gledališče in druge predstave za otroke), pripravami daril, obdarovanjem ipd. Številčni obseg in seveda tudi vsebina tem naj to omogoča. III. tromesečje: 17 tem iz skupine spoznavanje prirode, 9 tem iz skupine spoznavanje življenja in dejavnosti ljudi, 4 teme iz skupine spoznavanje družbe, 1 tema iz skupine spoznavanja okolice, 20 tem iz skupine razvijanja govora: pravljice ali zgodbe 6 tem, deklamacije 6 tem, dramatizacije 3 teme, branje v nadaljevanjih 5 tem (15 nadaljevanj), 7 tem iz skupine utrjevanje matematičnih in drugih predstav. 13 Vsebina in smotri programa intelektualne vzgoje, opombe ter navodila za izvajanje programa I. tromesečje Vsebina Smotri O ombe, navodila za izvajanje Spoznavanje prirode: jesen, praznik jeseni: spremembe v jeseni (rastline: cvetlice, listje, trava, jesenski gozdni plodovi: kostanj, želod); gobe (nekaj vrst gob, ka¬ ko gobe nabiramo); sadje v vinogradu in sa¬ dovnjaku, kako uživamo sadje in zelenjavo; drevje v jesenskem času (v sadovnjakih oz. vrto¬ vih in v gozdu); jesensko vreme in tem¬ peratura jeseni ter kako se v jesenskem vremenu oblačimo in obuvamo; priprava nekaterih gozd¬ nih živali na zimo in se¬ litev ptic; ptice — 3—4 vrste ptic selivk, ki jih otroci vi¬ dijo v okolju, v katerem živijo, ptice selivke se spomladi vračajo; Otroci naj spremljajo spre¬ membe v naravi, se jih vese¬ lijo (spoznajo naj tudi nepri¬ jetne) in spoznajo obveznosti človeka v zvezi z njimi; pospe¬ šujemo opazovanje in namerne pozornost; ločijo naj hrast od kostanja po listu in plodu; utrdimo nekatera spoznanja in jih dopolnimo z novimi, vpli¬ vamo na previdnost pri nabi¬ ranju gob; razvijamo pojme: sadovnjak, vinograd; spoznajo oz. utrdijo in dopolnijo naj imena ter upo¬ rabnost nekaterih vrst sadja; razvijamo osnovne pojme: sad¬ no drevje, okrasna drevesa, gozdna drevesa, seznanjamo s posameznimi vrstami sadnih dreves in sadja; vzpodbujamo k opazovanju, utrjujemo in bogatimo besedni zaklad z izrazi, ki označujejo vremenska stanja in izpre- membe (deževno, dežuje, sla¬ na, megla, toplo, vlažno ipd.); razvijamo sposobnosti organi¬ ziranega sodelovanja v razgo¬ voru: poslušajo naj tistega, ki govori, naj mu ne segajo v be¬ sedo, svojo misel naj navežejo na že izrečeno; navajamo jih na zdrav način oblačenja; utrdijo in dopolnijo naj spo¬ znanje o življenju ptic, spo¬ znajo naj njihovo vztrajnost, izkoristimo ptice tudi kot pri¬ mer za domovinsko ljubezen; obogatimo nekatera sicer po¬ vršna spoznanja, vplivamo na razvoj pozornosti in spomin- Z vsebino jeseni kot letnega časa se otroci večkrat srečajo in njegove značilnosti spozna¬ vajo na sprehodih, v zgodbah in pesmih, utrjujejo jih v raz¬ govorih, ob slikah, ob likovnem izražanju, ob ritmičnem gi¬ banju in telesnem razgibava¬ nju itd. Ker so nekateri pojavi, ki jih otroci v jeseni, pa tudi v osta¬ lih letnih časih opazujejo, v različnih krajih različni, naj vzgojiteljice osnovno temo pri¬ lagodijo različnim okoliščinam svojega kraja. Glede na vsebinsko bogastvo, praktično neizčrpno vsebino te teme, pa jo je treba vsebinsko omejiti in posamezne podteme v načrtu določiti. Priporočljivo je tudi izvesti praznik jeseni, vendar na prostem in s tem praznovanjem obogatiti vsebi¬ no sprehodov oziroma bivanja na prostem. Vreme močno vpliva na dejav¬ nosti otrok v vseh letnih časih, zato je prav, da to temo v načrt vzgojnega dela večkrat vklju¬ čimo, vendar le kot kratko in¬ formacijo in vzpodbudo za opazovanje, dopolnjujemo in utrjujemo pa jo lahko ob vre¬ menskem koledarju; vremen¬ ske situacije lahko otroci več¬ krat tudi likovno izrazijo. Živali SO' dobri znanci otrok, z njimi se srečujejo v naravi, z nekaterimi doma, druge po¬ znajo s slik in zgodb; radi jih likovno izražajo, posnemajo načine oglašanja in gibanja ipd. Zato je prav, da jih teme¬ ljiteje spoznajo; vzgojna po- 14 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje priprava nekaterih gozd¬ nih živali na zimo, spre¬ membe, ki jih na živalih opazujemo, značilnosti prezimovanja. Op.: Izbe¬ remo 4—5 vrst živali, ki so otrokom glede na okolje blizu; zdravilna zelišča in čaji. skih sposobnosti; posredujemo spoznanje, da so živali korist¬ ne, nekatere pa tudi škodljive; kakšen odnos naj zavzame človek do njih; otroke seznanimo z izvorom in pomenom ter prispevamo k te¬ mu, da jih bodo v primeru po¬ trebe radi uživali; membnost teh tem je zelo po¬ večana, če z njimi izkoristimo tudi vplivanje na čustvovanje otrok in pomoč živalim. Op.: Načrt mora vzgojiteljici dati možnost, da podrobnejšo izbiro tem o živalih prilagodi določenim okoliščinam svoje¬ ga kraja. Spoznavanje družbe Dsm mrtvih (pokopali¬ šče, grobovi, grobove krasimo); seznanimo jih z navedenimi pojmi, vzbujamo spoštovanje do umrlih borcev za svobodo in drugih ljudi, vzbujamo es¬ tetska čustva ob krasitvi gro¬ bov; Dan republike (svobod¬ na domovina, sovražnik, osvobodilna borba, Tito, praznik je spomin na osvoboditev, naša zasta¬ va); Spoznavanje oko¬ lice in orientaci¬ ja v njej otroška ustanova: kako se imenuje, prostori in inventar v njej, čuvanje inventarja; kako pridejo posamezni otroci do usta¬ nove, nekateri vidnejši objekti, ki jih srečujejo med potjo (stavbe, tovar¬ ne, železniška proga ipd.); Spoznavanje živ¬ ljenja in dejav¬ nosti ljudi Kako naj se otroci vede¬ jo v otroški ustanovi (prihajanje, odhajanje, pozdravljanje, sezuvanje in obuvanje copat, sode¬ lovanje pri igrah in za¬ poslitvah ipd.); oblikujemo osnove nekaterih pojmov, bogatimo besedni za¬ klad in širimo obzorje, vzbu¬ jamo odnos do domovine; spoznajo in utrdijo naj svoj domači naslov in naslov usta¬ nove, ki jo obiskujejo; orientirajo naj se v stavbi in spoznajo nazive prostorov v njej; vplivamo na samostojnost otrok pri prihajanju v usta¬ novo in odhajanju iz nje, ši¬ rimo obzorje in bogatimo be¬ sedni zaklad z ustreznimi be¬ sednimi vrstami, ki jih ob pri¬ ložnosti, ki nam jo daje tema, uporabljamo. Opozoriti na pomen urejenega življenja v skupini; posredo¬ vati nekaj novih izrazov; vpli¬ vati na tovariške odnose med otroki; Op.: Otroci se ne morejo izčrp¬ no seznaniti z vsebino takega praznika; dovolj je, da izvedo najnujnejše in ob teh spozna¬ njih ob prazničnem vzdušju, ki ga ustvarjajo priprave na praznovanje in praznovanje samo, doživijo čustva, določe¬ na z vsebino praznika. Gl. opombo zgoraj! V načrtu je potrebno vse leto nameniti potrebno pozornost utrjevanju te teme. Čeprav bomo to temo med le¬ tom še utrjevali, je prav, da ji namenimo največ pozornosti prav v I. tromesečju, kasneje pa po potrebi dopolnjujemo. 15 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje Smoter je razviden tudi iz Otroci se radi pogovarjajo o opombe; vtisih, ki so jih dobili npr. med vplivati na spominske sposob- počitnicami. Tema naj bi pri- nosti (obnavljanje), na orien- spevala k ponovnemu kontak- tacijo v času (obnavljanje do- tu otrok med seboj, ko se vrne- godkov po zaporedju, kot so se jo v ustanovo, oziroma naj bi dogajali); usposabljati in nava- povezala otroke, ki se še ne jati otroke na sodelovanje v poznajo; omogočila naj bi jim, razgovoru; da počitniška doživetja pove¬ žejo z življenjem v ustanovi. trgovina (kako kupuje- posredujemo ali utrjujemo in Tema je za otroke privlačna, mo, nekaj vrst trgovin) poglabljamo nekatera osnovna posreduje jim pobude in vse- spoznanja, ki jih vsebuje tema; bino za ustvarjalno igro, usposabljamo otroke za samo- vzpodbuja jih k dejavnostim stojno in kulturno nakupova- za pripravo sredstev oz. obvez- nje; bogatimo besedni zaklad nosti (npr. izdelava denarnic z besednimi vrstami, ki so v in drugih pripomočkov, skrb zvezi s temo (samostalniki za za sredstva, ki naj jih otroci oznako različnih vrst trgovin, za igro poiščejo doma itd.), glagoli: prodaja, kupuje, od¬ meri, tehta, zračuna itd.); prometni predpisi za peš- spoznajo oz. utrdijo naj spo- Prav je, da temi o prometu ce (predpisi, ki jih mo- znanja o osnovnih prometnih namenimo že v prvih mesecih rajo poznati za varno pot predpisih, o načinu gibanja dovolj pozornosti, v ustanovo in iz nje do- pešcev v prometu, ki jim za- mov; vloga semaforov, gotavlja varnost; miličnika, prehodi za navajamo jih na orientacijo v pešce; leva in desna levi in desni smeri; smer; otroci naj brez po¬ trebe ne hodijo po zelo prometnih krajih); vozila v prometu (kje zadovoljimo interes otrok, vpli- vozijo po cestišču, kako varno na varnost v prometu; nakazujejo smer); vozila mestnega prome- vplivamo na samostojnejšo in Možno je uporabiti zelo pri- ta (ali lokalnega) in na- varnejšo uporabo vozil mestne- vlačno pa tudi učinkovito me- vajanje na uporabo; ga oz. lokalnega prometa in na todo skupne uporabe vozila kulturno vedenje v njih; (avtobus, vlak itd.) bodisi za prevoz po mestu, bodisi za prevoz na krajši izlet v oko¬ lico. pospravljanje pridelkov spoznajo naj nekatere razlike Osnovni vir informacij v zvezi na vrtovih in na polju, v načinu življenja v mestu in s to temo je neoosredno opa- nabava ozimnice, kurja- na deželi ter medsebojno od- zovanje dejavnosti ljudi; glede ve in konzerviranje; visnost kmetov in meščanov; na to in ker je tema vsebinsko spoznajo naj tudi nekatere pre- obsežna, ne bomo otrokom v proste delove postopke, ki jih njenem okviru posredovali po- lahko v svojem okolju opažu- drobnih spoznanj, ampak le jejo; okvirne, kasneje pa bi izkori- vzbujamo spoštovanje do dela; stili tudi številne možnosti utr¬ jevanja te vsebine. bolezni, vzroki obolenj, vplivamo na samostojnejšo Tema je prav v tem letnem zdravnik (vzroki obolenj, skrb otrok za zdravje, v tej času zelo aktualna, saj omo- Kako smo preživeli po¬ letje; 16 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje kako jih preprečujemo, kako ravnamo, če zboli¬ mo; zdravnik, ambulan¬ ta, bolnica, zdravila); zobozdravnik, skrb za zdrave zobe; knjižnica (kaj je, kje je v bližini, kako je ureje¬ na, kako si izposodimo knjige, skrb za knjige) nedeljski doživljaji; zvezi posredujemo najnujnejša spoznanja; zvedo naj, zakaj je potrebno obiskati zdravnika, preprečujemo oz. odpravljamo strah pred zdravnikom in zdravstvenimi posegi in pre¬ prečujemo oz. zmanjšujemo odpor do uživanja zdravil, vplivamo pa tudi na previdno uporabo zdravil; gl. opombe! seznanjamo, kje lahko otroci dobijo knjige (slikanice), vpli¬ vamo na samostojno in kultur¬ no obiskovanje knjižnice, vzbujamo interes za knjige in skrb za izposojene; olajšamo otroku prehod po eno oz. dvodnevnem presledku v ustanovo; pospešujemo samostojno in sproščeno pripovedovanje pa tudi organizirano in povezano sodelovanje v razgovoru; vpli¬ vamo na medsebojne odnose s tem, da razvijamo v otrocih interes, za doživljanje drugih; oblikujemo predstave o času (časovna zaporednost dogod¬ kov), ter izraze zanje; širimo zemljepisno obzorje otrok (če opisujejo izlete); goča ne le realizacijo nekaterih smotrov intelektualne vzgoje, ampak tudi nekaterih smotrov telesne vzgoje. Zaradi vsebinske obsežnosti te¬ me pa je potrebno, da v skla¬ du s smotri njen obseg omeji¬ mo na najnujnejše, opuščamo pa podrobnosti. Tema o zobozdravniku in o skrbi za zdrave zobe bo v tem času aktualna predvsem v od¬ delkih, v katerih bo vzgojite¬ ljica ugotovila, da otroci še niso dovolj seznanjeni z osno¬ vami zobne higiene in zdrav¬ ljenja zob. Kjer pa so to na¬ logo opravili že starši, bo vzgo¬ jiteljica izkoristila le še nekaj možnosti za utrjevanje teh spoznanj, za navajanje in mor¬ da tudi za preprečevanje ali celo odpravljanje strahu pred zobozdravnikom (npr. skupni obiski v zobozdravstveni ordi¬ naciji, ustvarjalne igre, ki tem obiskom običajno sledijo). Tema je za otroke zelo privlač¬ na in široko uporabna tako za različne kombinacije skupin¬ skih dejavnosti, npr. ogled knjižnice, povezan s spreho¬ dom, redno izposojanje in vra¬ čanje knjig, tudi povezano s sprehodom; uprizarjanje vse¬ bine, ki bi jo otroci opazovali v knjižnici, v ustvarjalni igri. Načrtno predvidimo to temo le enkrat v tromesečju in jo ta¬ krat izvedemo kot samostojno zaposlitev; v ta namen pa izko¬ riščamo tudi ostale priložnosti (npr. na sprehodih, med pre¬ hodi, pri individualnih zapo¬ slitvah). 2 Vzgojni program 17 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje Ostalo časovna razporeditev dneva, nekateri časovni pojmi. Razvijanje govo¬ ra pravljice in zgodbe (me¬ sečno 2 novi pravljici ali zgodbi, skupno v trome¬ sečju 6); deklamacije — 6 oblikujemo osnovne pojme v zvezi s časom (pozno, zgodaj, pravočasno, zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer); vplivamo na pravočasno pri¬ hajanje otrok k zaposlitvam; vplivamo na pravilno izraža¬ nje glede časovne razdelitve dneva (zlasti glede na dnevni red v ustanovi); bogatimo besedni zaklad, raz¬ vijamo sposobnost samostoj¬ nega, sproščenega in razumlji¬ vega pripovedovanja v stavkih (vsaj v enem celem stavku iz¬ raziti misel, po možnosti tudi v večih zaporednih stavkih) — zahtevnost smotra zavisi od razvojne stopnje otrok v sku¬ pini; besedni zaklad bogatimo tudi z besednimi vrstami, ki jih v na¬ vadnem govoru navadno ne uporabljamo, vplivamo na na¬ tančno izgovorjavo (končnice)! in na primerno glasen govor; Temi je potrebno nameniti v I. tromesečju čas ene skupne zaposlitve, utrjevati pa jo je potrebno priložnostno (npr. ob jutranjem zbiranju otrok, pre¬ den odhajajo domov). Predlagano število pravljic ali zgodb ustreza duševnim potre¬ bam predšolskega otroka v sta¬ rosti od 6—7 let. [V tej dobi je bolj kot pri mlajših otrocih potrebno posredovati tudi vse¬ bine iz resničnega življenja, razna prirodna in družbena do¬ gajanja.] Pravljice in zgodbe vzgojiteljici omogočajo, da s temeljito obdelavo teh tekstov (obnavljanje, dramatizacije itd.) prispeva k realizaciji šte¬ vilnih smotrov jezikovne vzgo¬ je pa tudi drugih vzgojnih smotrov. Večje število pravljic ali zgodb pa vodi v naglico in površnost in vzgojiteljico ome¬ jujejo predvsem na pripovedo¬ vanje, pri katerem so otroci manj aktivni, kot pri drugih metodah, ki jih omogočajo na¬ daljnje obdelave pravljic. (Ne smemo pozabiti tudi na možnosti obdelave pravljic in zgodb za doseganje smotrov estetske vzgoje, npr. gibalno ritmične, glasbene, likovne de¬ javnosti.) Na izbiro pravljic in zgodb naj vpliva naslednje: starostna oz. razvojna stopnaj otrok, letni čas in koledar (prazniki!), vse¬ bina in smotri glasbene, rit¬ mično gibalne, likovne in mo¬ ralne vzgoje. Vzgojiteljica naj izkorišča tudi nove vire, da popestri »železni repertoar« otrokom že znanih pravljic z dodajanjem novih. Predvideno število 6 deklama¬ cij v enem tromesečju je re¬ alno. Pri tem moramo upošte¬ vati zlasti naslednje: — Da ni potrebno, da bi se otroci vse pesmi naučili (zado¬ stuje, če si dobro zapomnijo, 18 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje tako da jih lahko obnavljajo, samo nekatere, druge samo delno — posamezne kitice, ne¬ katere pa samo poslušajo). Vsa¬ ko pretirano memoriranje, zla¬ sti motivirano z željo pokazati, »koliko so se otroci v ustanovi naučili«, pa moramo odklanja¬ ti, ker zavira enakomerno vse¬ stransko oblikovanje otrok in kvarno vpliva na otrokov od¬ nos do pesmi kot estetskih vrednot. — Da naj postane pesem kot estetska vrednota stalna otro¬ kova spremljevalka. Obogati mu razna doživetja v naravi. Nekatere pesmi je zelo pri¬ merno posredovati na prostem, ko pridejo otroci v neposreden stik z objekti, ki nastopajo v pesmi, s pesmimi (v obliki de¬ klamacij in v glasbeni obliki) popestrimo otrokom tudi doži¬ vetja ob praznikih; z njimi otroci svoja doživetja izražajo npr. v okviru proslav in z na¬ stopi ob drugih priložnostih). Tudi izbira deklamacij naj ustreza razvojni stopnji otrok, letnemu času in koledarju, zla¬ sti praznikom in vsebini ter smotrom glasbene, ritmične, likovne in moralne vzgoje. dramatizacije; mesečno 1 nova, torej 3 v enem tromesečju; branje (pripovedovanje) v nadaljevanjih (daljša zgodba ca. 3-krat teden¬ sko po 8—10 minut). razvijamo sposobnost pripove- Dramatizacije so pomembne dovanja, ki je vezano na vse- pobude, da otroci utrjujejo bino po tekstu; vplivamo na vsebino 1 pravljic in zgodb in sproščenost pri govoru; jo spominsko utrdijo, jo samo- razvijamo reproduktivno in stojno govorno izražajo in se produktivno fantazijo, sposob- ob nastopanju pred resničnimi nost pozornega poslušanja; ali namišljenimi gledalci spro- vplivamo na primerno glasen stijo. Zato število 3 dramatiza- govor in jasno izgovarjavo ter cij v enem tromesečju ni pre- na sposobnost izražanja z mi- tirano in je ne le izvedljivo, miko in kretnjami; ampak tudi potrebno, če naj gl. tudi opombe; dobro izkoristimo vse možnosti za realizacijo smotrov jezikov¬ ne vzgoje in tudi nekaterih drugih vzgojnih področij. u posabljamo za pozorno po- Branje oz. pripovedovanje v slušanje, razvijamo sposobnost nadaljevanjih ni zamišljeno namernega obnavljanja, pri- kot samostojna skupinska spevamo pa tudi k ostalim usmerjena zaposlitev, kot so smotrom jezikovne vzgoje (bo- druge oblike jezikovne vzgoje, gatenje besednega zaklada, od- ampak pogostejše, večkrat le nos do knjige itd.); vmesne dejavnosti (npr. ob ča- gl. tudi opombe! kan ju na kosilo ali malico, ob 2’ 19 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje vrnitvi s sprehoda, v prehodih, ki naj otroke umirijo ipd.). Po tem kriteriju 3-kratno branje v nadaljevanjih lahko vzame¬ mo kot enoto, ki je časovno enakovredna drugim skupnim zaposlitvam. Branje v nadaljevanjih (lahko je tudi samo pripovedovanje ali kombinacija branja in pri¬ povedovanja, kar lahko ugod¬ neje kot samo branje vpliva na kontakt med vzgojiteljico in otroki) je lahko, če je dobro izvedeno, tudi pomemben pri¬ spevek k pripravi otrok na šolo. Vzdrževanje interesa za neko vsebino dalj časa gotovo prispeva k trajnejšemu intere¬ su otrok za vsebino bodočega šolskega dela, hkrati pa jim razvija za to potrebne spomin¬ ske, miselne in še druge spo¬ sobnosti. Za branje oz. pripovedovanje v nadaljevanjih imajo vzgoji¬ teljice naslednje možnosti: — da so sestavni, vendar manj zahtevni deli skupnih usmer¬ jenih zaposlitev (npr. uvajanje v vsebino likovnega ponazar¬ janja ali samo' kot pobuda za iskanje samostojnega likovne¬ ga izraza otrok) ali kot njen samostojni zaključni del (npr. v kombinaciji z glasbeno za¬ poslitvijo) ; — da so v ugodnem vremenu sestavni deli sprehodov (pri¬ ložnost za menjanje aktivnosti ali za fizični počitek otrok na cilju sprehoda); kot vsebinsko napolnitev krajših časovnih intervalov (otroci čakajo) in ob priložnostih, ki zavise tudi od organizacijske strukture delovnega časa v posameznih ustanovah. Če pomislimo na te možnosti, imajo vzgojiteljice v povprečju vsaj vsak drugi dan po 5 minut časa, da otrokom berejo zgod¬ bo v nadaljevanju, če dobro izkoristijo čas in delo organi¬ zirano poteka. Izbiro teksta za branje (pripo¬ vedovanje) v nadaljevanjih usmerjajo podobni vidiki, kot izbiro ostalih zgodb in pravljic 20 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje (zrelost otrok, letni čas in ko¬ ledar, potrebe ostalih vzgojnih aktivnosti), razen tega pa je potrebno misliti tudi na ustre¬ zen obseg, ki po eni strani omogoči branje v nadaljeva¬ njih, po drugi pa omogoči raz¬ delitev celotne vsebine na krajše, med seboj povezane, vendar pa v sebi zaključene odlomke. Pripombe k načrtu razvijanja govora (v enaki meri, kot za I. tromesečje, veljajo tudi za ostali dve obdobji): Razen navedene vsebine in smotrov razvi¬ janja govora s pravljicami oziroma zgodbami, deklamacijami, dramatizacijami ter branjem oziroma pripovedovanjem v nadaljevanjih pa pomembno prispe¬ vajo k realizaciji številnih smotrov govorne vzgoje v predšolski dobi tudi lut¬ kovni prizori (z lutkami igra vzgojiteljica pa tudi otroci sami), razgovori, pripo¬ vedovanje vzgojiteljice in otrok (ob neposrednem opazovanju, ob ponazorilih in tudi brez njih) in podobne oblike, ki pa so v vzgojni načrt vključene kot metode izvajanja vsebine in uresničevanja smotrov v okviru področij spozna¬ vanja prirode, družbe, življenja in dejavnosti ljudi; v vzgojnem delu pa so predvidene tudi kot metode uresničevanja nekaterih smotrov moralno delovne in družbene pa tudi telesno zdravstvene in estetske vzgoje. V ilustracijo teh možnosti naj služi naslednji primer: S spoznavanjem prirode, družbe, življenja in dejavnosti ljudi, pri igrah si otroci bogatijo besedni zaklad npr. s samostalniki, ki označujejo rastline, živali, predmete, z glagoli, ki označujejo npr. dejavnosti ljudi v raznih poklicih, vrste gibanja živali, premikanja vozil..., pridevniki, ki označujejo npr. lastnosti ljudi, živali, predmetov, rastlin; na sprehodih, pri telovadbi si bogatijo besedni zaklad s krajevnimi prislovi (označevanje odnosov v prostoru), s predlogi, pri igrah pa tudi pri telovadbi se seznanjajo s števniki (glavnimi in vrstilnimi) ter osvajajo zaimke (osebne, svojilne, kazalne); doživetja ob raznih predmetih, obnavljanje vsebine pravljic, zgodb, dogodkov iz življenja posameznikov in skupine jih vzpodbujajo k vezanemu, sproščenemu in samostojnemu pripovedovanju itd. Utrjevanje mate¬ matičnih in dru¬ gih predstav z di¬ daktičnimi igra- m i Vsebino tem določi vzgojitelji¬ ca sama glede na okoliščine (npr. glede na to, katere pred¬ stave je treba še posebej utr¬ jevati, s katerimi matematič¬ nimi pojmi so se otroci srečali ipd. Kot primer navajamo nekaj iger in ustreznih vzgojnih smotrov, ki jih je z njimi mož¬ no uresničevati. (Za vse didaktične igre je treba izdelati pravila!) 21 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje Primeri: vplivamo na vztrajno pozor- Začnemo lahko s slikami, nato HirinktiiViA ioTA »IaH nost, na osnovno sposobnost nadaljujemo brez slik. leti«, »vozi se .« in po- klasifikacije v okviru splošnih dobne variante; pojmov, bogatenja besednega zaklada z glagoli, ki izražajo razne vrste gibanja; utrjujemo spoznanja in izraze o sadju, zelenjavi, osnovne spo* sobnosti klasifikacije, razliko¬ vanja bistvenega od nebistve¬ nega; uganke (najprej s slika- utrjujemo pojme; vplivamo na Vsebina ugank naj bo v skla- mi, nato brez, najprej jih domiselnost, na uresničevanje du s smotri, zastavlja vzgojiteljica, nekaterih smotrov jezikovne nato otroci sami); vzgoje (utrjevanje besednega zaklada; samostojno in spro¬ ščeno ter drugim razumljivo izražanje idr.); poišči, pobarvaj ipd. razvijamo in preverjamo pred- enako velike (največje, stave o velikosti, sposobnosti najmanjše...) kroge, tri- primerjanja velikosti in oblik; kotnike, štirikotnike; vzgojiteljica pripoveduje razvijamo namerno pozornost, (npr. zgodbo v smislu: zapomnitev in obnavljanja; mama je poslala otroka sposobnost jasnega likovnega v trgovino, da kupi:... izraza določene vsebine; vpli- otroci končajo stavek varno na hitro reakcijo; najprej z besedami, nato likovno); Z ustvarjalnimi igrami uresni- Ustvarjalne igre v načrt niso čujemo smotre intelektualne direktno' vključene, ampak jih vzgoje (utrjevanje spoznanj, je možno in tudi potrebno vzbujanje interesa za nova vključiti kot metode izvajanja spoznanja, delno tudi smotre določenih tem, npr. tem o spo- razvijanja govora), odvisno od znavanju dela in življenja lju- vsebine — pa tudi smotre mo- di in sicer kot skupinske in ralno delovne, estetske in te- individualne, kot usmerjene in lesne vzgoje; kot svobodno izbrane dejavno* sti. II. tromesečje spoznajo naj izpremembe v Tema o vremenu je pomembna zimskem času ter odvisnost ne le pozimi, ampak v vseh , med raznimi pojavi, ki jih letnih časih, saj so z vreme- aan ’ lahko opazujejo v tem času nom povezane mnoge dejav- (npr. temperatura, zmrzovanje, nosti otrok doma in v otroški različne, izpreminjajoče se ustanovi, z vremenom je po- lastnosti snega, vpliv zime na vezan tudi način oblačenja in rastline); obuvanja otrok; ker pa dobijo s praznovanjem prvega zim- otroci potrebne informacije in skega dne jim pripravimo pri- tudi pobude za opazovanje vre- Spoznavanj e prirode zima, prvi zimski vreme pozimi; lotto »sadje, zelenjava« in podobno; 22 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje jetno doživetje, uvajamo pa jih tudi v orientacijo v času; ptice pozimi, nekaj vrst razlikujejo in pravilno naj po- ptic); imenujejo ptice, ki jih v svo¬ jem okolju pogosto vidijo; vplivamo na otroke, da bodo vztrajno skrbeli za ptice; gozdne živali pozimi, skrb zanje (lovec, gozdar — npr. divji zajec, jež, veverica, medved; glav¬ ne značilnosti, način živ¬ ljenja pozimi, v tej zvezi zgradba in funkcional¬ nost živalskega telesa, odnos, živali do človeka); domače živali, skrb člo¬ veka zanje in njihova korist (npr. mačka, pes, ovca, gos, prašič ...; glavne značilnosti, ki so opazne že na zunaj, na¬ čin življenja pozimi, ko- rist: npr. perje, puh, me¬ so); drevje: iglasto in listna¬ to; vplivamo na natančnost opa¬ zovanja in razvijamo sposob¬ nost primerjanja; poglabljamo nekatera spoznanja o živalih in stopnjujemo interes zanje; širimo in poglabljamo jim spo¬ znanja, ki so morda površna in nepopolna; seznanijo naj se z izvorom nekaterih vrst hrane ter z drugimi koristmi, ki jih ima človek od živali; posredujemo osnovne pojme o iglavcih in listavcih, vzpodbu¬ jamo jih k opazovanju razlik, npr. med smreko, jelko in bo¬ rom; posredujemo jim doživetje le¬ pote zasneženega gozda; gl. tudi opombo! menskih pojavov po različnih poteh, ne le po poti skupnih zaposlitev, izkoriščamo te le za kratke dodatne informacije, dodane k informacijam o let¬ nem času. Razen tega naj bi otroci tudi vodili vremenski koledar in na njem vsak dan ugotavljali vremensko situaci¬ jo in jo morda kdaj pa kdaj tudi likovno izrazili. Priporočljivo je, da so teme o živalih predvidene v vseh treh tromesečjih, a toliko okvirno, da dajo vzgojiteljicam, ki de¬ lajo v različnih okoliščinah, možnost, da jih okoliščinam prilagodijo. Drevje, iglastno in listnato, srečujejo otroci na sprehodih v gozd ali park (posebno po¬ zornost pa vzbuja sadno drev¬ je zaradi privlačnosti v dobi cvetenja in zorenja plodov); zato je drevje primeren objekt za opazovanje in ugotavljanje ter primerjanje izprememb, ki jih pogojujejo zlasti letni časi; ob pripravah na novoletno praznovanje naraste zanimanje za iglavce (novoletna jelka) in ob izbiri drevesca za okrasitev se nudi vzgojiteljici priložnost otrokom posredovati ali pa utrditi osnovna spoznanja o vrsti iglavcev. Tema omogoča uvajanje otrok v preproste kla- 23 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje lončnice, rastline v pri- rodnem kotičku in razne rastline (vejice, ki jih prinesemo od zunaj), ki se pozimi razcvetejo na toplem; južno sadje (ca. 5—6 vrst južnih sadežev, npr. po¬ maranče, limone, bana¬ ne, datelji, ananas: opis, pravilno poimenovanje, izvor, način in pomen uživanja); prirodni pojavi, ki so po¬ gojeni po posebnostih kraja, v katerem je od¬ delek (npr. zgodnji znaki pomladi, veter, poplave ipd.) Spoznavanj e družbe novo leto, novoletna jel¬ ka; (leto kot časovna enota; priprava na praznovanje in praznovanje); sifikacije, kar je na stopnji, ko otroci prehajajo v šolsko ob¬ dobje, že potrebno. seznaniti jih želimo z odvis¬ nostjo med temperaturo, svet¬ lobo, vlago in rastjo cvetlic, z imeni nekaterih lončnic; vzbujamo veselo pričakovanje izprememb na vejicah in ob tem vzpodbujamo k večkrat- mune in natančnemu opazo¬ vanju; Prav je, da vzgojiteljica v vzgojnem načrtu najde tudi možnost posredovati otrokom vsebino, ki je pogojena po zna¬ čilnostih kraja, v katerem ži¬ vijo in ki je morda že vzbudila njihov interes (npr. poplave otroci na podeželju ob svojih starših spremljajo s posebno prizadetostjo) ipd. osvojijo naj si pojem južno Izbira sadežev naj ustreza oko- sadje; nauče naj se ga pravilno liščinam! poimenovati in sadje ustrezno Južno sadje otroci ne le v me- uživati; stih, ampak tudi v podeželskih gl. tudi opombe! krajih kar pogosto srečujejo. Ogledujejo si ga v izložbah zelenjavnih trgovin in marsi¬ kdaj ga tudi uživajo. Mnogi ne vedo, kako se posamezni sa¬ deži imenujejo, kako naj jih jedo, nekaterih (limone!) pa se morda celo branijo. Ker rastejo mnoge vrste juž¬ nega sadja v deželah, ki jih poznajo otroci le bežno, ali pa sploh ne, je ob tej temi možno vzgojni smoter razširiti v na¬ slednjem smislu: vzgoja otrok k mednarodnemu razumeva¬ nju; ta vzgojni smoter zasluži posebno pozornost. spoznajo naj osnove o časovni Novoletno praznovanje pomeni enoti — letu (vplivamo na otrokom svojevrsten doživljaj, predstavo o trajanju enega le- vzgojiteljici pa številne mož- ta, vplivamo na veselo priča- nosti za vsestransko oblikova- kovanje vstopa v šolo); nje otrok ob pripravah na pra- pospešujemo pozornost do dru- znovanje in ob praznovanju gih ljudi; spoznajo naj vese- samem, lje, ki ga doživi tisti, ki obda¬ ruje druge; gojimo estetski okus; utrjujemo vsebino nekaterih zgodb, pesmi ipd. 24 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje pesnik Fr. Prešeren; razni drugi dogodki (npr. športni in drugi, ki so morda aktualni samo v posameznih krajih ter taki, ki jih narekuje ko¬ ledar, npr. pustovanje) Spoznavanje oko¬ lice in orientaci¬ ja v njej Spoznavanje živ¬ ljenja in dejav¬ nosti ljudi nedeljski doživljaji otrok; pismo, pošta (kaj, zakaj, kako pišemo pismo — oblika, naslov, znamka, kje kupimo pismo in oblikujemo osnove pojma »pesnik, spomenik« (glede na okoliščine se odločimo za eno od obeh možnosti); spoznajo naj ime pesnika; vzbujamo čustvo ponosa in spoštovanja do velikega ustvar¬ jalca; zadovoljujemo interes otrok za šport (v mnogih primerih ga vzbuja oz. pospešuje gledanje televizije), dopolnjujemo infor¬ macije, ki jih dobe slučajno, vzbujamo spoštovanje do res¬ ničnih športnikov; utrjevanje v smislu smotrov, navedenih ob tej skupini tem v I. tromesečju; gl. smotre, navedene ob isti te¬ mi v I. tromeseč. Glede na starostno stopnjo otrok ni potrebno, niti ni smi¬ selno, to temo vsebinsko obre- menjavati; poudarek naj bo na doživetju, na vzbujanju čustev (gl. smoter!). Zato je potrebno izbrati ustrezno metodo reali¬ zacije te teme (npr. otroci ob Prešernovem spomeniku, ali ob njegovi sliki izvedo najpotreb¬ nejše), z lastno aktivnostjo (npr. krasitev spomenika, spo¬ minski album s slikami in otroškimi risbami) pa naj izra¬ zijo svoja doživetja. Tema o zimskih športih in z njimi povezanih tekmovanjih je pomembna, zlasti v krajih z razvito zimsko športno tra¬ dicijo pa tudi drugod, kjer danes zlasti televizija otrokom približa in vzbudi zanimanje za športne dogodke, ki jih ne morejo neposredno opazovati, to pa vpliva na željo otrok, da bi o njih že več izvedeli, pa tudi željo, da bi se o njih raz- govarjali. Tema pustovanje, Kurent ne sodi v prvi vrsti na področje intelektualne vzgoje, razen v primerih, ko vzgojiteljica ob priložnosti pustovanja pojasni tudi nekaj zanimivosti o ku- rentovanju kot ljudskem obi¬ čaju. Ta dodatek pa je potre¬ ben le v krajih z izrazito tra¬ dicijo kurentovanja (v Prek¬ murju), v ostalih pa le prilož¬ nostno zadovoljimo morebitni interes otrok, ki ga je vzbudila televizijska oddaja, slika ipd. Glede na pomembnost in zna¬ čaj teme ji je treba zagotoviti dovolj možnosti utrjevanja. Gl. pripombe k tej temi v na¬ črtu za I. tromesečje! posredujemo osnovne informa- Tema je za otroke dokaj pri- cije o sestavljanju in odpoši- vlačna, vzpodbuja jih k ustvar- ljanju pisma ter o vlogi in po- jalni igri in k raznim dejav- slovanju pošte, vplivamo na nostim za izdelavo v tej igri 25 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje znamko, kako ga odpoš¬ ljemo), pošta, poštar; sporazumevanje po tele¬ fonu (osnovna funkcija, uporaba, telefonske go¬ vorilnice) ; vozila (nekatera prevoz¬ na sredstva — izbira za- visi od okoliščin — npr. kolo, motorno kodo, av¬ tomobil, vlak, letalo, ladja; kako vozila delu¬ jejo, kdo jih upravlja; previdnost v vozilih in na cesti); prehrana v zimskem času (človek potrebuje več hrane, s čim se primer¬ no hranimo pozimi; upo¬ raba ozimnice, ekono¬ mična razdelitev živil — sadje! — sveža, zelenja¬ va in sadje v zimski prehrani ter ostala živi¬ la, ki zagotovijo ustrez¬ no prehrano); obleka in obutev, pri¬ merna za zimski čas (se¬ stavni deli zimske oble¬ ke; izdelovanje obleke — šivilja oz. krojač — sred¬ stva, potrebna razen osnovno samostojnost otrok pri sestavi in odpremi pisma, bo¬ gatimo jim besedni zaklad z izrazi, ki jih ob tej priložnosti uporabimo; gl. tudi opombe! uvajamo otroke, da se bodo postopno naučili samostojno pravilno in kulturno uporab¬ ljali telefon; dopolnimo oziroma uredimo nekatera spoznanja, zlasti o delu ljudi, ki vozila upravlja¬ jo, posredujemo jim preproste informacije o pogonskih sred¬ stvih: elektrika, bencin ipd., vzpodbujamo jih k opazovanju in primerjanju raznih vrst vo¬ zil; oblikujemo oz. dopolnimo njihove pojme ter izraze, kot npr. šofer, pilot, strojevodja, kapitan, sprevodnik ipd.; spo¬ znajo naj pomen in odgovor¬ nost dela ljudi, da jih bodo spoštovali in se v vozilih vlju¬ dno vedli, spoznajo naj pogoje varnega prometa in še posebej, kaj lahko sami k temu prispe¬ vajo; posredujemo osnovne informa¬ cije o kalorični vrednosti živil, o vlogi hrane v borbi proti mrazu in bolenjem; (ni dovolj, da hrana človeka samo nasiti, potreben je tudi ustrezen sestav); navajamo otroke k uživanju hrane, ki je morda manj pri¬ ljubljena, a zdrava; opozorjeni naj bodo na odvis¬ nost človeka od izprememb v naravi in njegovo sposobnost prilagajanja različnim okoli¬ ščinam v skrbi za ugodnejše življenjske pogoje; potrebnih sredstev, kar še obo¬ gati vzgojno vrednost te teme ne le na področju intelektual¬ ne vzgoje, ampak tudi ostalih vzgojnih področij. Čeprav se bo v okviru individualnih de¬ javnosti, izbranih po željah otrok, pojavljala verjetno med vsem letom, je zimski čas do¬ kaj ugodna priložnost, da ji posvetimo nekaj več pozornosti (npr. pismo dedku Mrazu, bol¬ nemu tovarišu ipd.). Tema je v starejši skupini do¬ kaj pomembna predvsem kot izhodišče za nadaljnje razvija¬ nje privajenosti uporabe tele¬ fona. Nadaljujemo in utrjujemo otrokom zelo priljubljeno, hkrati pa zelo pomembno te¬ mo, planirano že v I. trome¬ sečju. Tema je pomembna ne le za intelektualno, ampak tudi za telesno' vzgojo, aktualna je v vseh letnih časih, vsak letni čas pa ji daje posebno vsebino. Obleka, način oblačenja je za otroke zanimiva in pomembna tema (tudi pomembna vzpod¬ buda za številne igre, likovne dejavnosti). Tudi s krojaško dejavnostjo se pogosto sreču¬ jejo. 26 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje osnovnega materiala pri izdelavi obleke); obutev, primerna za bi¬ vanje v sobi in na pro¬ stem; primerna obutev za mraz in za vlago; čiščenje in vzdrževanje obutve); čiščenje snega na ploč¬ nikih, pluženje cest; prometni predpisi; obolenja, zdravljenje; knjižnica; kako smo preživeli praz¬ nike (npr. novoletne), kako smo pustovali (če pade pust v to obdobje); posebne dejavnosti ljudi v kraju, v katerem je oddelek oz. nepredvide¬ ne dejavnosti; pridobijo oz. utrdijo naj si ne¬ katere nove izraze; poglobijo naj spoznanja o pro¬ cesu nastajanja obleke; vplivamo tudi na skrben od¬ nos do obleke; pridobijo oz. utrdijo naj si ustrezna spoznanja in oboga¬ tijo besedni zaklad; vplivamo na zdrav način obuvanja, pri¬ meren letnemu času in vreme¬ nu; vplivamo na skrbno vzdrže¬ vanje obutve; seznanijo naj se z delom lju¬ di, ki tudi prispevajo k varne¬ mu prometu in gibanju na ce¬ stah in pločnikih; vzbujamo v njih delavoljnost (tudi sami naj pri čiščenju sne¬ ga pomagajo!); vedo naj, da sneg prinaša veselje in težave; Zaradi obširnosti teme ne sme¬ mo obremenjevati s podrob¬ nostmi npr. o vrsti materiala za zimsko obleko, o načinih pridobivanja, o načinih prido¬ bivanja usnja ipd. gl. smotre ob ustreznih temah Utrjevanje, po potrebi pa tudi v načrtu za I. tromesečje; vsebinsko dopolnjevanje že v I. tromesečju izvedenih tem! vplivamo na sproščeno, samo¬ stojno pripovedovanje, utrju¬ jemo predstave o časovnem za¬ poredju dogodkov, vplivamo na spominske sposobnosti (ob¬ navljanje); pospešujemo čustvo povezano¬ sti ob skupnih doživljajih (no¬ voletno praznovanje v ustano¬ vi) in interes otrok za posa¬ meznike (praznovanje otrok po domovih); Daši bodo otroci že po lastni pobudi posebno po novem letu radi priložnostno pripovedovali svoja doživetja v preživelih praznikih, moramo poskrbeti tudi za skupinsko usmerjeno zaposlitev te vrste. smotri zavise sicer od vsako¬ kratne vsebine, na splošno pa lahko rečemo, npr.: vzbujamo zanimanje oz. zadovoljujemo interes za delo staršev oz. dru¬ gih znanih ljudi; vzbujamo spoštovanje do vseh vrst dela, čustvo pripadnosti določeni skupini ljudi; vzpod¬ bujamo k opazovanju oz. izko¬ riščanju ostalih možnosti, da se seznanijo z raznimi vrstami dela (npr. otroci vprašajo oče¬ ta ali mater); V načrtu je treba dati tudi možnost vključevanja tem, ki so aktualne samo v določenih okoliščinah (npr. v nekaterih krajih), oz. nastopijo nepred¬ videne, dasi so pomembne in vzbudijo interes otrok (npr. gradnja novega mostu, ceste ipd., delo ljudi, tipično za do¬ ločena naselja [npr. rudarska, kmečka]). 27 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje utrjevanje vsebine, ki to zahteva; Razvijanje govo- r a Utrjevanje mate¬ matičnih in dru¬ gih predstav z didaktičnimi igrami Primeri didaktičnih iger: Razen pri tistih temah, pri ka¬ terih smo nujnost utrjevanja že predvideli in jim namenili v načrtu za to potreben pro¬ stor, lahko pričakujemo, da se bodo v različnih skupinah po¬ kazale še posebne potrebe po utrjevanju določenih tem, ki pa ne bodo v vseh oddelkih enake. Vzgojetljica sama mora te teme poiskati in jih utrje¬ vati. Glej vzgojni načrt za področje razvijanja govora za I. trome¬ sečje; smernice za izbiro vse¬ bine in vzgojnih smotrov ve¬ ljajo tudi za II. tromesečje! Vsebino tem določi vzgojitelji¬ ca glede na okoliščine (npr. glede na to, katere predstave je potrebno še posebej utrje¬ vati, s katerimi matematičnimi pojmi so se otroci srečali ipd.). Kot primer navajamo nekaj iger in ustreznih vzgojnih smo¬ trov. centralne slike, utrjujemo spoznanja o značil- lotto, nostih zime; besedne in druge ugan¬ ke; igra z vsebino, ki ustre- vplivamo na sposobnost hitre za smotru; reakcije in utrjujemo znanje o prometnih znakih in predpi¬ sih; »Kaj kdo dela?« bogatimo besedni zaklad z gla¬ goli; »Pokaži, povej, kaj je utrjujemo spoznanja o geome- takšne oblike!« (Izhaja- trijskih in življenjskih oblikah, mo iz osnovnih geome- vplivamo na sposobnost pred- trijskih oblik: kroga, tri- stavljanja, primerjanja, utrju- kotnika, štirikotnika, s jemo besedni zaklad; katerimi otroci primer¬ jajo življenjske oblike, npr. okno, hišo, razne sadeže, zelenjavo, lahko tudi najprej izbirajo ustrezne slike, nato pa samo poimenujejo pred¬ met) ; 28 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje sestavljanke predmetov, živali iz delov v okviru tekmovanja — najprej individualno, nato sku¬ pinsko; »Kje je skrita določena količina predmetov?« (naziv igre prilagodimo določenim pogojem izva¬ janja igre), kombiniramo z igro »Kje je več?« vsebina igre naj ustreza smotru; »Nekaj je v stavku na¬ robe« (v pripovedovanje vpletamo napačne zveze, ostalo v skladu s smo¬ trom); po pripovedovanju naj otroci ugotovijo število napak (ne sme jih biti več kot 3); S poz n a v an j e prirode pomlad, prvi pomladni dan (topleje je, sneg in led se topita, sonce bolj pogosto in dalj časa sije, trava zeleni); 1. pomladni dan določa koledar, ne vreme: letni časi — pregled in primerjava; utrjujemo predstave, vplivamo na hitro odločanje in ravnanje, pospešujemo sposobnost ure¬ jene dejavnosti posamično in v skupini; razvijamo predstavo količine, oblikujemo pojme: mnogo, ma¬ lo, več, manj); vplivamo na sposobnost pri¬ merjanja, na sposobnost razli¬ kovanja dimenzije (veliko, majhno) od količine (mnogo, malo); razvijamo sposobnost razliko¬ vanja in pravilnega poimeno¬ vanja 4 stopenj temperature: vroče, toplo, hladno, mrzlo; pospešujemo namerno pozor¬ nost; utrjujemo predstavo količine v obsegu do 3; vzbujamo čustvo smešnega; Vzgojiteljica si po nakazanih smotrih in vsebini sama določ¬ neje oblikuje naloge in pravila igre! Opomba v zvezi z ustvarjalni¬ mi igrami v načrtu za I. tro¬ mesečje velja tudi za II. tro¬ mesečje! III. tromesečje vzpodbujamo k opazovanju v Temo izvedemo in utrjujemo naravi; posredujemo spoznanja po možnosti na prostem, odvisnosti med raznimi pojavi: sneg se topi, vode naraščajo ipd.; spoznajo naj, da so neka¬ tere spremembe nebistvene in ne vplivajo na spremembo let¬ nega časa (npr. včasih zapade sneg tudi po koledarski pomla¬ di); Temi letni časi je potrebno v vzgojnem načrtu poiskati ustrezno mesto in s tem pre¬ prečiti, da bi se ponovila v teku leta. Razumljivo je, da vzgojiteljice otrokom najlažje 29 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje pojasnijo značilnosti letnih ča¬ sov ob primerjavi z značilnost¬ mi drugih. Ker pa se želimo izogniti ponavljanju tem in preobremenjevanju načrta, je najbolj smiselno vključiti temo letni časi v III. tromesečje ob pojasnjevanju značilnosti po¬ mladi v primerjavi z značil¬ nostmi drugih letnih časov (je¬ sen in zima sta zdaj otrokom že dokaj znana). vreme spomladi in kako se spomladi oblačimo in obuvamo; nestalno aprilsko vreme, pomladansko deževje; toplo čez dan, zjutraj in zvečer hladno; nevarnost prehladov, kako to pre¬ prečiti s primemo oble¬ ko in obutvijo; vzpodbujamo k opazovanju; posredujemo oziroma utrjuje¬ mo ustrezne izraze; vplivamo na zdravo oblačenje; sami naj skrbijo za dežnike in primemo obutev (skupni spre¬ hodi zahtevajo, da so otroci primerno opremljeni!); Spremembe vremena naj ugo¬ tavljajo na vremenskem ko¬ ledarju, priložnostno pa tudi likovno izražajo. spomladanske cvetlice; 6—7 najbolj znanih vrst: kako jih imenujemo, barva, oblika cvetov, li¬ stov, vonj, kje rastejo; klasifikacija cvetlic v travniške, vrtne, gozdne, lončnice; nekaj imen vrtnih cvetlic in lončnic; utrdijo oz. dopolnijo naj spo¬ znanja o cvetlicah ter si osvo¬ jijo imena zanje; vzpodbujamo k opazovanju cvetlic v rasti, kar naj jih od¬ vrača, da bi jih preveč trgali; uvajati v klasifikacijo po vid¬ nih zunanjih znakih; posredovati nekaj imen otro¬ kom le po videzu znanih cvet¬ lic; vzbuditi interes za gojitev cvetlic in jih za to tudi uspo¬ sabljati; gozdne živali spomladi; (zunanje spremembe na živalih, spremembe v načinu življenja, mladi¬ či); klasifikacija živali v gozdne in domače; utrditi pojem gozdne živali ter imena zanje; vzpodbuditi otroke k opazova¬ nju; vplivati na ustrezen odnos do živali; razvijati osnovne sposobnosti klasifikacije; ptice spomladi (selilke se vračajo; vse ptice gnezdijo, skrb za mladiče; korist ptic za človeka; zanimivosti iz njih življenja); spoznajo naj najbolj vidne raz¬ like med pticami in naj jih znajo pravilno poimenovati; vzpodbujamo jih k opazovanju in vzbujamo interes za ptice; vedo naj, kako in kje ptice na¬ pravijo gnezda, kako izvalijo mladiče in jih hranijo; spozna¬ jo naj koristnost nekaterih ptic; 30 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje čebele (čebelnjak, čebele kot jih opazujemo na pomlad¬ nem cvetju, zanimivosti iz življenja čebel); mravlje, metulji žabe mravlje, mravljišče, me¬ tulji, žabe; žabe, razvoj mladih žab; kokoši, piščanci; drevje (spremembe spo¬ mladi na sadnem drev¬ ju), (brstenje, prvi poganjki, cvetje, listi, prvi plodo¬ vi), drevesa v gozdu (ozelenijo in cvetejo); (cvetovi nekaterih gozd¬ nih dreves npr. kostanj); seme, sadika; zelenjava, ki raste spo¬ mladi (poimenujemo ne¬ kaj vrst, pomen za pre¬ hrano); živali, ki se v pomlad¬ nem času pojavljajo v kraju, kjer je oddelek; razlikujejo naj čebelo od po- podobnih žuželk; spoznajo naj osnove opraševanja in oploje¬ vanja cvetlic in način pridobi¬ vanja medu; zvedo naj, kdaj je čebela nevarna, kako se brani; vzpodbujamo k vztrajnemu opazovanju mravljišča, odvra¬ čamo od uničevanja mravljišča in mravelj; mravlja kot primer pridnosti in vztrajnosti; vzpod¬ bujamo k opazovanju in pri¬ merjanju raznih vrst metuljev; spoznajo naj stopnje v razvoju žabe; utrdijo naj si nekatera spozna¬ nja o živalih, ki jih večkrat vi¬ dijo in jih dopolnijo z novimi; vzbujamo interes za mlade ži¬ vali, vplivamo na previdno ravnanje z njimi; opozarjamo na razvoj in izpremembe v na¬ ravi; vplivamo na natančno, več¬ kratno opazovanje sprememb na drevju; spoznajo naj razli¬ ke med nekaterimi vrstami sadnega drevja; vzpodbujamo tudi k samostoj¬ nemu opazovanju po lastni po¬ budi in na sposobnost opazo¬ vano tudi drugim posredovati; posredujemo natančnejša spo¬ znanja o razmnoževanju rast¬ lin; vplivamo na zdrav način pre¬ hrane; utrjujemo oz. posredujemo ne¬ kaj novih izrazov; zadovoljujemo interes otrok za živali, ki jih srečujejo v svojem okolju, vzpodbujamo jih k opa¬ zovanju; Navedene živali (čebele, mrav¬ lje, metulje itd.) otroci pogosto srečujejo, nekatere morda go¬ jijo tudi doma, zato je prav, če o teh posredujemo tudi ne¬ kaj podrobnosti (npr. zanimi¬ vosti o načinu življenja, hra¬ njenja, razmnoževanja itd.). Za posredovanje tovrstnih spo¬ znanj moramo izkoristiti pred¬ vsem sprehode, zlasti tiste, ki so organizirani s ciljem opa¬ zovanja sprememb v naravi. Zaradi pomembnosti smotra uvajati otroke v razvojno gle¬ danje na predmete in pojave, je prav seznaniti jih tudi z razvojem rastlin. Teme te skupine, ki so samo lokalno ali v posebnih pogojih zanimive in pomembne, so npr.: škorci, štorklje (gnezda!), 31 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje razni prirodni pojavi, značilni za kraj, kjer je oddelek, oz. nepredvide¬ ni pojavi; utrjevanje vsebine, ki to zahteva; spoznavanj e d r už b e dan žensk (dejavnosti žene v okviru družine in v javnosti, vloga žene v osvobodilni borbi (nekaj o življenju žene, po ka¬ teri se imenuje npr. otroška ustanova, šola ipd., ki jo otroci po ime¬ nu poznajo); 1. maj (delo kot častna obvez¬ nost; različni načini de¬ la; delo, ki ga opravlja¬ jo otroci); 25. maj — dan mladosti, rojstni dan predsednika Tita (naloge predsednika Tita v naši domovini, za¬ nimivosti iz njegovega življenja, njegov odnos do mladih); športne prireditve v spomladanskem času oz. ob prehodu zime v po¬ mlad; poglabljamo oz. dopolnjujemo nekatera spoznanja; zadovoljimo otrokov interes, vzpodbujamo k opazovanju; širimo spoznanja otrok zlasti o dejavnosti žene izven družine; utrjujemo in dopolnjujemo spoznanja o nekaterih vrstah dela; vplivamo na ustrezen čustven odnos do matere in do drugih žena, vplivamo tudi na čustvo ljubezni do domovine; širimo spoznanja otrok o raz¬ nih vrstah dela, da so razne vrste dela med seboj poveza¬ ne; opozorjeni naj bodo tudi na umsko delo in na odnos med umskim in telesnim delom; vplivamo na to, da bodo delo spoštovali; vzbujamo ustrezna čustva do predsednika, utrjujemo in do¬ polnjujemo nekatera spozna¬ nja in izraze; pospeševati čustvo veselja ob prazniku; vplivamo na osnovna spozna¬ nja o vlogi športa za razvoj posameznika, o vlogi medna¬ rodnih tekmovanj, o tem, kak¬ šen naj bo športnik (pogum, vztrajnost, športno prenašanje zmag in porazov); vplivamo na čustvo domovinske ljubezni, ponosa; živali v živalskem vrtu; itd. Interesom otrok za takšno in podobno vsebino je možno ustreči tudi priložnostno opa¬ zovanje v naravi, odgovori na vprašanja posameznikov ipd.) Teme te skupine so npr.: nara¬ ščanje voda, poplave, pozni pomladanski sneg ipd. Op.: Smoter zavisi od vsebine, ki jo izberemo. Treba je paziti, da posreduje¬ mo otrokom vsebino na razum¬ ljiv način; zlasti je priporočlji¬ vo dejavnosti žena ilustrirati ob konkretnih primerih, ki so otrokom blizu (npr. upravnica ustanove, zdravnica v zdrav, domu, ki ga otroci obiskujejo), dejavnosti žena med osvobo¬ dilno borbo pa ob zelo ilustra¬ tivnih opisih posameznih do¬ godkov; Realizacija te teme je nava¬ dno uvod v praznovanje; v tej povezavi je tudi učinkovita in prispeva k realizaciji za¬ stavljenih smotrov. Temo vsebinsko jasneje dolo¬ čimo glede na okoliščine (npr. skoki v Planici, večje prire¬ ditve, ki jim otroci sledijo po televiziji). 32 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje Spoznavanje živ¬ ljenja in dejav¬ nosti ljudi delo spomladi na deželi in v mestu (delo na vr¬ tovih in na polju, čišče¬ nje parkov ipd.); vzpodbujamo k opazovanju in zadovoljujemo ter pospešujemo interes otrok; vzbujamo čustva veselja ob prebujanju narave in zadovolj¬ stva ob delu v naravi; cvetličarna oz. gojenje vplivamo na to, da se bodo cvetlic; cvetja veselili pa tudi pazili nanj; vzbujamo estetska ču¬ stva; posredujemo spoznanja o tem, kje lahko kupijo cvetje, kako pri tem ravnajo; čiščenje stanovanja; seznaniti jih z nekaterimi de¬ lovnimi postopki, vlogo, in upo¬ rabo sredstev za čiščenje; vplivamo na snažnost, veselje do dela; pospešujemo povezanost otrok v skupini; dejavnosti ljudi, ki so Glej načrt za II. tromesečje! značilne za kraj, kjer je oddelek, oz. nepredvide¬ ne dejavnosti; prometni predpisi za Utrjevanje v smislu smotrov, pešce; zastavljenih pri istoimenski temi v I. tromesečju. Glej na¬ črt za I. tromesečje! doživljaji otrok med Glej načrt za II. tromesečje! prazniki; (prvomajski prazniki, dan mladosti idr.); razni doživljaji otrok Glej načrt za I. tromesečje! (tudi nedeljski doživlja¬ ji); utrjevanje vsebine, ki to zahteva; Temo je priporočljivo izvesti ob neposrednem opazovanju ali vsaj ob ponavljanju vtisov opazovanja, po možnosti z ilu¬ stracijo (slika, peskovnik ipd.). V podrobnosti se spuščamo glede na okoliščine (če imajo otroci izkušnje glede na oko¬ lje, v katerem živijo). Delno lahko smoter dosežemo tudi z lastno aktivnostjo otrok (npr. urejanja gredice, dvori¬ šča ipd.). Kjer okoliščine omogočajo ogled cvetličarne, naj bo pri izvedbi teme poudarek pred¬ vsem na prodaji cvetja, kjer pa te možnosti ni, na gojenju cvetja pri vrtnarju ali tudi samo na vrtovih. Če naj delo otrok poteka v skladu s smotrom, ki ga naj med drugim ima: v osnovi se¬ znaniti otroke z delovnim pro¬ cesom, je nujno v okviru pri¬ prav na delo, ki ga bodo oprav¬ ljali sami, seznaniti jih s tem, kako ga opravljajo drugi. Temo lahko vključimo kot uvod v urejanje igralnice (npr. v okviru priprav na praznik 1. maja) kot aktiven prispevek otrok k prazničnemu vzdušju. Gl. načrt za II. tromesečje! Gl. načrt za I. tromesečje! Op. Smoter zavisi od vsebine. 3 Vzgojni program 33 Vsebina Smotri Opombe, navodila za izvajanje Spoznavanje oko¬ lice in orientaci¬ ja v njej (vključno spoznavanje poti v šolo) Razvijanje g o v o - r a Utrjevanje mate¬ matičnih in dru¬ gih predstav z di¬ daktičnimi igra- m i Primeri didaktičnih iger: tombola za utrjevanje predstav o pomladnem cvetju in za razvijanje predstav o količini v ob¬ segu do 5; »Vse gozdne živali na jaso, vse domače živali v hlev, zelenjava v lo¬ nec, vrtne cvetlice na gredo... »Kaj je enako visoko, nizko, široko, dolgo, kratko... uganke (osebe, živali) pospeševati samostojno orien¬ tacijo v okolici; spoznajo in pravilno naj po¬ imenujejo ceste, ulice, naselja, po katerih se gibljejo, zlasti tista, ki vodijo v šolo; Glej vzgojni načrt za I. tro¬ mesečje; iste smernice za iz¬ biro vsebine in vzgojnih smot¬ rov veljajo tudi za III. tro¬ mesečje. Vsebino tem določi vzgojite¬ ljica glede na okoliščine, zla¬ sti glede na to, katere pred¬ stave še posebej zahtevajo utrjevanje. Kot primer navajamo nekaj iger in ustreznih vzgojnih smo¬ trov. smoter je delno razviden iz vsebine; vplivamo tudi na to, da se otroci znajo podrediti pravilom iger (ustrezno prenašati zmago in poraz); utrjujemo in kontroliramo spo¬ sobnost klasifikacije pojmov; gozdne, domače živali, zelenja¬ va, vrtne, travniške ... cvetlice itd.; razvijamo predstave o dimen¬ zijah: dolgo, kratko, visoko, nizko... navajamo otroke na pravilno uporabo izrazov za velikosti; uvajamo jih v primerjanje, od- mišljanje; razvijamo osnovno sposobnost razlikovanja bistvenega od manj bistvenega; razvijamo hitro mišljenje. 34 Telesno zdravstvena, estetska, moralno-delovna ter družbena vzgoja Naš program priprave otrok na šolo je torej zastavljen tako, da naj bi pospeševal vsestranski razvoj otrok. V raziskavi, s katero smo ta program pre¬ izkušali, smo, kot smo že omenili, namenili največ pozornosti področju intelek¬ tualne vzgoje, pa ne zato, ker bi pripisovali temu področju večjo važnost kot drugim, ampak zato, ker postavlja v vzgojni praksi priprave na šolo največ odprtih vprašanj in zato tudi neenotnih rešitev. Zato je program intelektualne vzgoje, ki ga v tem priročniku navajamo, relativno najbolj izdelan: vanj smo po rezultatih preizkusa vključili le toliko tem in takšne, ki jih je možno reali¬ zirati v različnih okoliščinah, v kakršnih delujejo vzgojno varstvene ustanove v naši republiki. Ob preizkusu programa intelektualne vzgoje pa nismo zanemarili ostalih vzgojnih področij, ki naj prispevajo k vsestranskemu oblikovanju otrok in s tem k celostni pripravi na šolo. Zato smo tudi za ostala vzgojna področja ob sodelovanju strokovnjakov z vzgojiteljske šole v Ljubljani izdelali programe, ki naj bi usmerjali telesno-zdravstveno, estetsko in moralno-delovno ter družbeno vzgojo otrok, starih od 6 do 7 let. Ti programi pa so bili za razliko od programa intelektualne vzgoje v raziskavi preizkušeni le z vidika, kako se prilagajajo programu intelektualne vzgoje, ne pa glede na obseg in vrsto tem, ki jih vsebu¬ jejo. Preizkus je pokazal, da ti programi smiselno dopolnjujejo izvajanje pro¬ grama intelektualne vzgoje, ni pa jih v večji meri preciziral. Zato so še v fazi osnutkov; navajamo jih kot primere izdelave podrobnih načrtov, ki vsebujejo razčlenjene vzgojne smotre, možni pa so seveda tudi drugačni načini. Primer¬ nost enih ali drugih bi morale še potrditi nadaljnje raziskave o vsebini in smotrih vzgojnega dela na posameznih področjih ali pa vsaj skrbno zbiranje izkušenj vzgojne prakse. Pri morebitni uporabi teh programov v praksi je potrebno upoštevati še naslednja pojasnila: 1. Pri programiranju vzgojnega dela ni dovolj, da vzgojiteljica računa le z lastnimi vplivi, s katerimi prispeva k oblikovanju otroka, ampak mora upošte¬ vati tudi druge, vsaj vplive, ki jih je otrok deležen doma, v družini. Področja, pri katerih prispeva, ali naj vsaj bi prispevala družinska vzgoja pomemben delež, so zlasti področja zdravstvene vzgoje z oblikovanjem higienskih privaje¬ nosti in navad pa tudi področje moralno delovne vzgoje. Prav je, če vzgojiteljica pri planiranju vzgojnega dela na teh področjih predvidi tudi delež staršev in jih k sodelovanju pri realizaciji zastavljenih smotrov tudi vzpodbuja. V naš osnutek so vključene tudi tovrstne naloge. 2. Vsebino in smotre vzgojnega dela v času enega delovnega leta, to je 9 mesecev (3 poletni meseci odpadejo, ker je vzgojno delo v poletnih mesecih zaradi posebnih okoliščin v tem času treba programirati drugače), smo razdelili v 3 tromesečja, kar približno sovpada s tremi letnimi časi: I. tromesečje: sep¬ tember, oktober, november — jesenski čas, II. tromesečje: december, januar, februar — zimski čas, III. tromesečje: marec, april, maj — pomlad. Ta princip razdelitve se je kot najbolj racionalen izkazal pri načrtovanju intelek¬ tualne vzgoje (zagotavlja postopnost in kontinuiteto, preprečuje ponavljanje istih tem, zagotavlja prilagajanje vsebine vzgojnih dejavnosti stanju in izpre- membam v prirodi ter s tem otrokov interes zanje itd.), manj pa na ostalih 3 ’ 35 področjih,* (npr. na področju moralno delovne, zdravstvene vzgoje), kjer je postopnost manj jasna, kjer je treba mnoge vzgojne smotre zastaviti takrat, ko začnemo delati v skupini in si prizadevati uresničevati jih ne samo v enem, ampak v več tromesečjih, večkrat kar v vsem delovnem letu. Zato bi se lahko zgodilo, da bi jih prenašali iz programa enega tromesečja v program drugega in morda še v naslednjega. V predlaganih programih smo se temu izognili s tem, da se sklicujemo na že navedeno a še ne povsem realizirano vsebino in smotre, ki jih pa ne po¬ navljamo. 3. Tudi principa izdelave načrta v tem smislu, da najprej določimo smoter, nato pa poiščemo vsebino, ki bi omogočila realizacijo smotra, nismo mogli do¬ sledno izvesti na vseh področjih, ker je na nekaterih razmejitev med vsebino, smotri pa tudi metodo jasnejša (npr. intelektualna vzgoja), pri drugih (npr. moralno delovna, družbena, zdravstvena) pa mnogo manj. Tako je npr. vsebina, ki naj prispeva k realizaciji nekaterih smotrov moralne vzgoje, že vključena na področju intelektualne vzgoje (npr. zgodbe, pravljice), ali: smotri zdravstvene in delovne vzgoje so mnogokrat vključeni v vsebinsko zelo nediferencirane de¬ javnosti, ki pa so dokaj številne in ne bi bilo smiselno vseh navajati, ali: mnogi smotri zdravstvene vzgoje (vključno oblikovanje higienskih privajenosti in na¬ vad) pa tudi moralne in družbene vzgoje morajo, če naj bodo dovolj konkretni, nakazovati že vsebino, ki bi jo bilo neracionalno ponovno navajati. V takih in podobnih primerih smo se omejili samo na navajanje smotrov, podatke o vsebini v levem stolpcu pa smo navedli ali samo okvirno, ali pa smo jih nadomestili z opombami in opozorili, ponekod pa tudi z okvirnimi metodič¬ nimi napotki. 4. Področja moralne, delovne in družbene vzgoje smo zaradi prepletanja vzgojnih prizadevanj na teh področjih v vzgojni praksi strnili. Telesna vzgoja vsebina I. tromesečje smoter Opomba: Vsebino zaposlitev za ures¬ ničevanje smotrov telesne vzgoje pred¬ stavljajo raznovrstne razgibalne vaje in igre v okviru vadbenih ur, jutranje¬ ga razgibavanja ter sprehodov; po¬ drobnejša vsebma je razvidna iz smot¬ rov. Vaje za oblikovanje osnovnih forma¬ cij Vaje v skupini: Otroke usposabljamo za samostojno oblikovanje: gruče, kolone po eden in po dva, kroga, vrste; * Planiranje vzgojnega dela za vsak mesec posebej (do nedavnega v vzgojni praksi močno uveljavljeno) pa je zaradi navedenih pomislekov še manj ustrezno. 36 Vsebina Smoter vaje za temeljne stoje; vaje v hoji in teku; vaje med zaprekami; gibanje iz prostora v prostor in gibanje po stopnicah; gibanje v večjem prostoru; gibanje v različnih okoliščinah (gl. smoter); hoja za vzdrževanje ravnotežja; hoja po vzpetini navzgor in navzdol; navajamo na obrat, rastop; pridobijo naj si občutek za gibanje v določeni smeri, za gibanje v prostoru, navajamo na hitro reakcijo in gibanje tudi v skupini; pri gibanju v skupini naj se orientirajo v nakazano smer; pazijo naj na medsebojno oddaljenost, ki naj jim omogoča neovirano gibanje v skupini; navajamo otroke, da bodo ravno stali, s prsti malo narazen, da bodo imeli noge ravne, vendar napete v kolenih, hrbet raven in glavo pokončno; hodijo in tečejo naj mehko, tiho, naj se ne prerivajo, se ne zaletavajo; nava¬ jamo jih, da se bodo znali drug dru¬ gemu umikati; usposabljamo jih na hitro ustavljanje v primerni razdalji; usposabljamo jih v previdni hoji med zaprekami; navajamo jih, da se bodo znali umikati na ozkem prostoru; vplivali bomo na to, da bodo znali hitro priti iz enega v drug prostor; usposabljamo za varno hojo po stop¬ nicah; usposabljamo za gibanje tudi v večjem prostoru in preprečujemo »strah pred prostorom«; usposabljamo za hojo z vzdrževanjem in tudi izpreminjanjem smeri in hitro¬ sti gibanja (sledenje in vzdrževanje smeri tudi z zaprtimi očmi); usposab¬ ljamo za hojo z dolgimi in kratkimi koraki; usposabljamo za vzdrževanje ravno¬ težja tudi pri hoji po prstih, pri prena¬ šanju na glavi, ramah lahkih bremen, ali pri hoji na višini nekaj centime¬ trov; znajo naj hoditi navzgor in navzdol in vzpetini prilagajati hitrost hoje; 37 Vsebina Smoter 38 Vsebina Smoter zahtevajo več kot čas enega trome¬ sečja. Zato bomo pazili nanje tudi v II. in III. tromesečju, v načrtu telesne vzgoje pa si bomo zastavili tudi nove. Razen omenjenih smotrov, ki jim na¬ menjamo v obdobju I. tromesečja pri telesni vzgoji 6—7 letnih otrok posebno pozornost, vključujemo v sestav vad¬ benih ur, vsakodnevnega jutranjega razgibanja in sprehodov tudi tiste, ki smo jih začeli uresničevati ob podob¬ nih priložnostih že v prejšnjih obdob¬ jih in služijo vsestranskemu razgiba- nju otrokovega telesa. V tem načrtu navedeni smotri so razvidni iz vaj, ki jih navaja Joža Trdina v svoji knjigi »Telesna vzgoja predšolskega otroka«. izleti, sprehodi; Navajamo na ekonomično potrošnjo sil, na vztrajno doseganje ciljev, na prilagajanje hitrosti gibanja oddalje¬ nosti cilja. II. tromesečje Opomba: Smotre, ki smo si jih za področje telesne vzgoje zastavili v I. tro¬ mesečju, zlasti smotre v zvezi z razvijanjem spretnosti v hoji, z vzdrževanjem ravnotežja, z gibanjem v prostoru, s hitro reakcijo, z gibanjem posamič in v skupini, z orientacijo v nakazano smer, z vzdrževanjem primerne oddalje¬ nosti pri gibanju itd. — glej načrt telesne vzgoje za I. tromesečje — še nadalje uresničujemo tudi v obdobju II. tromesečja, vendar z novo vsebino, z novimi variantami razgibalnih vaj in iger (glej knjigo Joža Trdina »Telesna vzgoja predšolskega otroka«), V II. tromesečju pa poleg omenjenih smotrov in vsebine dodajamo v načrtu še naslednje: vaje za skok (ob ugodnih pogojih na prostem, sicer v telovadnici ah v po¬ dobnem primernem prostoru); vaje v skakljanju; usposabljamo za skoke naslednjih vrst: sonožno v dvoje, v dvoje s prekinitvijo, poskoke v dvoje v razkoračno stojo ipd.; usposabljamo za skakljanje v krogu (v določeni smeri) po dveh in po eni nogi; 39 Vsebina Smoter skoki v globino; preskoki (vrv in podobne ovire); prijemanje predmetov (npr. krp, ka¬ menčkov) s prsti na nogah (izvesti je možno kot zabavno ali tekmovalno igro); uprizarjanje hoje po snegu; sprehodi po snegu, po zaledenelih tleh; sprehodi, hoja po razmočenih tleh v dežju ali snegu; otroci na prostem oblikujejo sneg; hoja po celem snegu; zimski športi; usposabljamo za mehak in tiho izveden skok v globino iz opore, iz čepenja, iz stoje, s pomočjo in brez ipd.; utrjujemo preskoke z mehkim dosko¬ kom naprej in nazaj, sonožno, v stran enonožno, sem in tja sonožno, s po¬ mikom naprej in podobno; krepitev nog in nožnih prstov; razvijamo, utrjujemo potrebne gibe za varno hojo po gladkih tleh, po snegu; utrjujemo potrebne spretnosti za hojo v težjih okoliščinah, razvijamo pre¬ vidnost; usposabljamo jih, da prilagajajo način hoje okoliščinam; razvijamo navado, da pri hoji skrbe za snažno obutev in obleko; navajamo na varno hojo z dežnikom oziroma pelerino; razvijamo spretnosti rok pri obliko¬ vanju sneženih kep in drugih oblik iz snega raznih velikosti; vplivamo, da se otroci z razgibavanjem na prostem ogrejejo; razvijamo spretnosti meta¬ nja, ciljanja iz različnih oddaljenosti; vplivamo na previdnost pri zadevanju cilja; posredujemo radostna doživetja v zimski prirodi in vzbujamo ustrezen odnos do prirode; navajamo na ekonomično potrošnjo sil pri hoji in na vztrajno doseganje ciljev tudi v težjih okoliščinah; razvijamo spretnosti sankanja, smuča¬ nja, drsanja, na ustrezno telesno držo, razvijamo pogum, pa tudi previdnost in discipliniranost in obzirnost do dru¬ gih. 40 Vsebina Smoter III. tromesečje v načrtu za II. tromesečje, ki velja tudi za III. tromesečje! Glej opombo sprehodi, vadbene ure na prostem; tekmovanje v teku, ustavljanje na dani znak (npr. gibalna igra avtomo¬ bili vozijo v koloni); štafetni tek; sprehodi, izleti (tudi s starši); orientacijski pohod; hoja v gostem prometu; vadbene ure, razne igre (po možnosti na prostem); priprava sredstev in prostora (npr. za telovadbo pa tudi za dramatizacijo, igre ipd.); igre (npr. zabavne); pridobijo naj si sposobnost orientacije v različne smeri pri gibanju na pro¬ stem; razvijamo sposobnosti, da se hitro ustavijo, hitro menjajo smer gibanja, da s pravočasnim ustavljanjem vzdr¬ žujejo potrebno razdaljo pri hoji ali teku v skupini in se ne zaletavajo drug v drugega; razvijamo sposobnost v teku nositi lažji predmet, sposobnost hitro steči, se hitro ustaviti in hitro predati pred¬ met drugemu; ekonomična potrošnja energije (npr. pri dolgotrajni hoji, pri zahtevnejši hoji, npr. navkreber in navzdol); usklajeno gibanje pri hoji v parih; orientacija v prirodi (na travniku, v gozdu ipd.) s pomočjo dogovorjenih znakov, vzdrževanje določene smeri gi¬ banja; hitro, spretno umikanje oviram (peš¬ cem; spretnost metanja z eno roko v različ¬ nih smereh; plezanje na drevo; kotaljenje po travi; razvijamo sposobnost usklajenega pre¬ našanja primernih bremen (po 2 ali več otrok skupaj); razvijamo spretnost pri prenašanju te¬ kočin, razvijamo sposobnost hitrega podajanja predmetov (paziti, da pri tem predmet ne pade na tla) in to v vrsti, v krogu, v različnih smereh (nad glavo, med nogami ipd.). 41 Vsebina Smoter Zdravstvena vzgoja I. tromesečje Opomba: Podrobna vsebina nalog, ki si jih v tem obdobju zastavljamo v skr¬ bi za otrokovo zdravje, je razvidna iz razčlenjenih smotrov. Določajo jo zla¬ sti naslednje okoliščine: jesenski letni čas, otroci so na novo (oziroma po krajšem pa tudi daljšem presledku) v ustanovi in v večini primerov v novi starostni skupini, zdravstveno stanje in izkušnje otrok, posebne okoliščine posameznih usta¬ nov, kot npr. higienski pogoji, klima in vreme; Otroke utrjujemo, ker želimo doseči odpornost proti vremenskim izpre- membam in menjavanju temperature; vplivamo na njihovo samostojnost v skrbi za zdravje predvsem v nasled¬ njem: da se bodo oblekli, kadar jim bo hladno in obratno (kadar se gibljejo, naj se slečejo, vroči naj se oblečejo), da se bodo v mrazu gibali, da vroči ne bodo pili mrzlih tekočin, da ne bodo pili vode po uživanju sadja, da ne bodo jedli neočiščene zelenjave in sadja, da ne bodo sedeli na golih tleh, da bodo previdni pri nabiranju in uživanju gozdnih in drugih plodov (gobe, ja¬ gode, kostanj ipd.), da bodo previdni na cesti (glej tudi smotre intelektualne vzgoje), da se ne bodo bali mrzle vode in zraka, da se ne bodo prehitro toplo oblačili. Higienske privajenosti in navade Vsebina in s tem tudi smotri razvija¬ nja higienskih privajenosti in navad zavisi v veliki meri od tega, kateri in v kakšni meri so bili že doslej realizi¬ rani. Ker v to področje posega tudi družinska vzgoja (ali vsaj naj bi), ki hkrati s prizadevanji v vzgojno var¬ stveni ustanovi navaja otroka na snago in zdrav način življenja, naj vzgojite¬ ljica v vzgojnem načrtu predvidi vse naloge, tiste, ki jih realizira samo ali pretežno v ustanovi in tiste, ki si jih prizadevajo razviti otroku starši doma, vzgojno varstvena ustanova pa pri razvijanju navad in privajenosti sode¬ luje. Če je potrebno, seznanjamo, sicer pre¬ pričujemo in navajamo na naslednje: temeljito brisanje čevljev pred vsto¬ pom v stavbo, sezuvanje vrhnje obutve in obuvanje copat pred vstopom v igralnico, redno umivanje zob, uporaba prtička pri jedi, jedi naj hitro pojedo, dokler so še tople in naj jih dobro prežvečijo, čiščenje rok (nohtov!) z milom in ščet¬ ko, skrb, da so nohti postriženi, snaga na WC, čiščenje po uporabi WC, pri kihanju ali kašljanju naj si pokri¬ jejo nos oziroma usta z robcem. Opomba: Smotri oblikovanja privaje¬ nosti in navad zahtevajo daljši čas, zato ne morejo biti doseženi v razdob- 42 Vsebina Smoter ju enega samega tromesečja, ampak se jih je treba zavedati pri načrtovanju vzgojnega dela tudi v naslednjih ob¬ dobjih. II. tromesečje Opomba: Podrobna vsebina nalog je razvidna iz smotrov. Pod »vsebina« samo opozarjamo na priložnosti za rea¬ lizacijo smotrov. Vsebino in smotre tudi v tem obdobju določajo podobni činitelji, kot so omenjeni v načrtu za I. tromesečje. Smotre iz tega obdobja, ki zahtevajo za realizacijo več kot čas 3 mesecev in torej niso bili v celoti izvedeni v I. tromesečju, je potrebno upoštevati tudi v naslednjem obdobju. Dodajamo: dnevne priložnosti sprehodi in podobne priložnosti; zgodbe o bolnih otrocih, razgovori, opazovanje; dnevne priložnosti, zlasti dnevi po no¬ voletnem praznovanju; sprehodi in podobne priložnosti (tudi v družini); dnevne priložnosti; dnevne priložnosti; Otroke navajamo, da sezujejo obutev iz gume takoj, ko pridejo na suho; navajamo, da popijejo, kadar je po¬ trebno, primerno vroč čaj; vplivamo na pripravljenost otrok, da pijejo zdravilne čaje, uživajo ribje olje ipd.; preprečujemo, da bi grizli bonbone, da bi si s slaščicami kvarili tek, ali si pre¬ obremenjevali želodec; preprečujemo lizanje snega ali ledu; preprečujemo, da bi v toplejših zim¬ skih dneh (odjuga) prehitro odlagali zimsko obleko; navajamo jih, da v zakurjenem pro¬ storu odlože obleko, ki jim ni po¬ trebna, da si preobujejo mokre čevlje, oziroma nogavice. Prizadevamo si, da bi v tej osnovni skrbi zase postajali samostojni; 43 Vsebina Smoter obiski pri zobozdravniku (vodi jih vzgojiteljica pa tudi starši), razne zgodbe s ponazoritvami; dnevne priložnosti, zgodbe; sprehodi; spoznajo naj, da je zdravljenje zob koristno, preprečujemo strah pred zo¬ bozdravnikom; navajamo na pravilno podajanje ostrih predmetov (nož, škarje) in na previd¬ no ravnanje z njimi; navajamo na pravilno hojo ob robu ceste na pravilni strani (glede na oko¬ liščine) ; Higienske privajenosti in navade Opomba: Nadaljujemo z oblikovanjem tistih privajenosti in navad, ki jih predlaga načrt za I. tromesečje, jih pa še nismo mogli v celoti oblikovati. Dodajamo: dnevne priložnosti, naloge dežurnih; dnevne priložnosti v ustanovi in doma v družini; razgovori; dnevne priložnosti (v družini in v usta¬ novi), zgodbe, razgovori; opazovanje, zgodbe; dnevne priložnosti (opazovanja); razviti potrebo in navado večkrat pre¬ zračiti prostor, zlasti v času, ko pro¬ store ogrevamo; navajamo otroke na umivanje s hlad¬ no vodo, vplivamo na navado rednega kopanja, pospešujemo snažnost in utr¬ jujemo organizem; preprečujemo oziroma odpravljamo odpor do umivanja in striženja las; preprečujemo odmetavanje pomaranč¬ nih olupkov in podobnih odpadkov po tleh; navajamo na uporabo stalnega mesta za odlaganje mokre obleke, obutve, dežnikov ipd. III. tromesečje Opomba: Glej tudi načrt za I. in II. tromesečje. sprehodi v skupini, s starši; vplivamo, da ne sedajo na gola tla, da se prehitro ne slečejo, če jim je vroče, da so pozorni na sneg, ki pada s streh; 44 Vsebina Smoter vsakodnevne priložnosti, vplivanje na skupino otrok hkrati ali samo na po¬ sameznike. vplivamo na to, da se prilagajajo hi¬ tremu menjavanju temperature čez dan s tem, da se primerno oblačijo in z gibanjem, da ne sedijo na prepihu, da uživajo surovo zelenjavo in priprav¬ ljeno hrano, ki je bogata vitaminov, da so previdni na cesti v gostem pro¬ metu; da na odprti cesti dobro pogledajo in ocenijo oddaljenost in hitrost gibanja prometnih sredstev. Higienske privajenosti in navade Vsebina je razvidna iz smotrov; vpli¬ vamo po potrebi na celo skupino hkra¬ ti ali pa samo na posameznike; nujno je, da skladno vplivajo na otroke vzgo¬ jiteljice in starši. vplivati, da si otroci redno preoblačijo perilo, da ne grizejo nohtov, da ne nosijo umazanih rok k obrazu ali celo v usta, da kruha in druge hrane ne polagajo kamorkoli, ampak na primeren pro¬ stor, da si pri delu zaščitijo obleko s predpasnikom in na primeren način tudi lase, da na WC hodi vsak sam in za seboj zapre vrata, da ne pijejo vsi iz istega kozarca. Estetska vzgoja Glasbena vzgoja I. tromesečje Poslušanje glasbe: primerne radijske oddaje (ca. 2-krat mesečno) posnetki primernih pesmi na ploščah ali magnetofonskem traku (uporabimo pri glasbenih zaposlitvah in prilož¬ nostno, npr. ob praznovanju, v pre¬ sledkih med zaposlitvami ipd.); pesmi, ki jih zapoje vzgojiteljica (pri glasbenih zaposlitvah in priložnostno); razvijamo zanimanje za glasbo; se tru¬ dimo, da bi otroci glasbo vzljubili, jo razumeli in doživeli vsebino in raz¬ položenje pesmi; usposabljamo za poslušanje vokalne glasbe in vzbujamo interese zanjo ter željo, da bi peli tudi sami; 45 Vsebina Smoter petje: 2 novi pesmi mesečno, izbira naj ustre¬ za okoliščinam: letnemu času, prazni¬ kom, razpoloženju, ki ga med otroki vzbujajo druge dejavnosti (npr. sreča¬ nja na sprehodih, igre ipd.); slušne didaktične igre (vsebina je raz¬ vidna iz smotra); mali instrumenti. razumejo in začutijo naj vsebino in razpoloženje pesmi in poskusijo to s petjem tudi sami izraziti; vplivamo na jasno izgovarjavo glasov in na pri- rodno jakost petja; vplivamo tudi na razvoj individualnih lastnosti otroko¬ vega glasu; pospešujemo veselje do petja; razvijamo sposobnost razlikovanja ja¬ kosti in višine tonov; razvijamo ob¬ čutek za ritem; spoznajo naj imena vseh instrumentov, ki so v ustanovi in so namenjeni upo¬ rabi otrok, zvedo naj, kako naj jih uporabljajo, razvijamo jim potrebne spretnosti in privajenosti za ravnanje z malimi instrumenti. II. tromesečje poslušanje glasbe: primerne radijske oddaje (ca. 2 meseč¬ no); poslušanje pesmi, ki jih ob raznih pri¬ ložnostih zapoje vzgojiteljica; glasbeni program ob novem letu — otroci poslušajo; otroci poslušajo pesmi, ki jih sami po¬ jejo s pomočjo posnetkov na magneto¬ fonskem traku (op.: če nimamo magne¬ tofona, otroci direktno pojejo, vodimo v smislu zastavljenega smotra); poslušanje primerne narodne glasbe; poslušanje preprostih kompozicij resne glasbe; vzbujamo zanimanje za glasbo, pospe¬ šujemo doživetja ob vsebini glasbe; usposabljamo jih za poslušanje vokal¬ ne glasbe in vzbujamo interes zanjo in željo, da bi peli tudi sami; z glasbo prispevamo k prazničnemu razpoloženju; oblikujemo dovolj visoko intonacijo z lastno kontrolo, pospešujemo kritič¬ nost in samokritičnost; vzbujamo zanimanje za to vrsto glasbe, vplivamo na domovinska čustva; vzbujamo zanimanje za prave umetni¬ ne, odvračamo od pretiranega zanima¬ nja za popevke; vplivamo na to, da bodo te vrste glasbo radi poslušali ne le v ustanovi, ampak tudi doma; 46 Vsebina Smoter petje: 2 novi pesmi mesečno, izbira naj ustre¬ za okoliščinam (glej navodila v načrtu za I. tromesečje!); glasbeni program ob novem letu — otroci izvajajo sami; ustrezne pesmi, igre; instrumenti. usmerjamo jih tudi k različnim nači¬ nom poslušanja glasbe, tudi takim, ki prispevajo k večji sprostitvi (npr. v temi, miže ipd.). Glej smoter v načrtu za I. tromesečje; navajamo otroke, da bodo peli posa¬ mezno in tudi skupno; opogumiti želimo otroke za petje pred poslušalci, jih vzpodbuditi h kvalitetni izvedbi (pojejo naj primerno glasno), navajamo jih na petje posamič in v zboru; razvijamo jim občutek za ritem, spo¬ sobnost, da ritmični element oddvojijo in samostojno izvajajo, vplivamo na sposobnost prepoznavanja pesmi po ritmu; navajamo na tehniko igranja z različ¬ nimi instrumenti; razvijamo jim sposobnost, da nanje udarjajo ritem pesmi, usposabljamo jih, da sami izbirajo instrumente za ilustracijo (npr. gibanja različnih ži¬ vali), uvajamo jih v samostojno izbiro instrumentov za spremljavo. III. tromesečje poslušanje glasbe (posnetki kompozi¬ cij na gramofonskih ploščah); pesmi, ki jih pojejo otroci drugih na¬ rodov (posnetki na ploščah ali traku); poslušanje pesmi, posnetih na traku, otroci pojejo sami; otroci pojejo — obnavljajo že znane pesmi; Otroci naj dojamejo vsebino in si fan¬ tazijsko predstavljajo dogodek; vplivanje na odnos do narodne glasbe in domovinska čustva, zanimanje za glasbo; kritičnost do lastne izvedbe oziroma izvedbe drugega; razvijati želimo sposobnost otrok, da samostojno intonirajo ton, ga primer¬ jajo s kontrolnim in morebiti popra¬ vijo; 47 Vsebina Smoter poslušanje znanih pesmi v okoliščinah, ki jih zahteva smoter; poslušanje in petje novih pesmi; instrumenti (lahko so izdelani prepro¬ sto). prepoznavajo naj pesem po melodiji nekaj taktov (sprva začetnih, nato taktov v sredini in nato na zaključku); razvijanje sposobnosti zapomnitve in obnavljanja melodije in besedila k me¬ lodiji; vplivati na razpoloženje, ki naj ustreza priložnosti (pomlad, praznik žena, Ti¬ tov rojstni dan); spoznajo naj imena vseh instrumentov, ki jih imajo v ustanovi, vedo naj, kako jih uporabljajo in naj si razvijejo tudi potrebne sposobnosti oziroma privaje¬ nosti — udarjajo naj ritem ob pesmih, z instrumenti naj ponazarjajo gibe ži¬ vali; usposobiti jih želimo, da bodo instru¬ mente tudi samostojno izbirali za ustrezno spremljavo. Likovna vzgoja Opomba: Vsebino in smotre likovne vzgoje v starejši skupini je potrebno prilagoditi nivoju skupine. Hitreje bo vzgojiteljica uresničevala vzgojni načrt, če je njena skupina sestavljena iz otrok, ki so že pred vstopom v starejšo skupino eno ali več let prej obiskovali ustanovo, kjer so bili deležni tudi likovne vzgoje, počasneje pa v skupini novincev, s katerimi bo morala šele pričeti s sistematično likovno vzgojo. Podrobno (mesečno, tedensko in dnevno) načrtovanje svojega dela bo mo¬ rala prilagoditi konkretni situaciji. Pri uresničevanju načrta likovne vzgoje mora vzgojiteljica upoštevati zlasti naslednje: 1. da mora otrokov likovni razvoj izhajati iz njegovega doživetja, ki ga je potrebno vzbuditi in ohraniti med likovno dejavnostjo; 2. da sta uspeh in s tem realizacija smotra odvisna od naslednjih pogojev: a) od izbire ustrezne metode in metodične izvedbe likovne zaposlitve. Zato more vzgojiteljica uspešno uporabljati predloženi načrt le, če dobro pozna tudi metodiko likovne vzgoje. Zlasti se mora zavedati pomena in odnosa med obema osnovnima metodama likovnega oblikovanja otroka: med metodo inspiracije in metodo svobodnega likovnega izraza; b) ob usklajevanju metod in tehnik z vsebino in smotri likovne vzgoje; c) od izbire in priprave sredstev za likovno izražanje; 3. da je potrebno smotre likovne vzgoje uresničevati v različnih življenjskih situacijah (ne le pri tako imenovanih likovnih zaposlitvah, ampak tudi na sprehodih, pri opazovanju prirode, raznih objektov v okolju ipd.); 48 Vsebina Smoter 4. da uspešnost likovne vzgoje ne zavisi od količine tehnik, s katerimi se¬ znanjamo otroke, ampak predvsem od vsebine in metod, s katerimi vzbudimo otroku posebno doživetje, ga ohranjujemo in otroka vodimo v smeri zastavlje¬ nega smotra. I. tromesečje Opomba: Zaradi vzgojne vrednosti in velikega zanimanja otrok za likovno ■ponazoritev motivov iz vsebine prav¬ ljic, zgodb in podobnih virov, se te vrste likovnih dejavnosti v vzgojnem načrtu pojavljajo v različnih obdobjih, potrebno pestrost pa jim zagotavljajo ustrezne metode in primerne tehnike; likovno vzgojo imamo 1—2-krat teden¬ sko in jo usklajamo z drugimi dejav¬ nostmi, zlasti s posredovanjem prav¬ ljic, zgodb, pesmi, opazovanjem ipd.; risanje in slikanje v novih tehnikah (likovna upodobitev preprostih moti¬ vov, ki jim mora ustrezati tudi tehni¬ ka) — 1-krat mesečno; potrebno pa je tudi utrjevati otrokom že znane teh¬ nike; »tekstilni vzorci« — risanje likovnih elementov v povezavi z ustvarjalno ali didaktično igro; otroci rišejo, nato ugibajo, kaj je na risbi: dogodek iz življenja, prizor iz zgodbe, pravljice, lutkovni prizor ipd. (izvedemo kot didaktično igro); izdelki iz divjega kostanja, repe, ko¬ renja in podobnega prirodnega mate¬ riala z uporabo noža (likovne izdelke določa vsebina intelektualne vzgoje); Pospešujemo otrokovo ustvarjalnost, vplivamo na likovno izražanje doživete vsebine, na sposobnost spominskega in fantazijskega predstavljanja, spodbu¬ jamo otroka k originalnosti, prepreču¬ jemo posnemanje, vplivamo na vztra¬ janje pri zamisli; razvijamo spretnost likovnega izraža¬ nja z različnimi sredstvi, navajamo otroka na usklajevanje vsebine s teh¬ niko (vsake vsebine ne more izraziti v katerokoli tehniko); posredujemo ali utrjujemo likovne ele¬ mente: ritem (ponavljanje), smer, od¬ nos oblik, velikosti, teksture, črte; po¬ spešujemo tudi snažnost, natančnost in urejenost likovnega izraza, posredno uvajamo v elemente velikih tiskanih črk in v nekatere pojme, kot sta: raz¬ dalja, enakomerno ipd., ter v odnose v prostoru, kot so npr.: nad, pod, poleg, pred, za ipd.; razvijamo domiselnost, vplivamo na sposobnost spominskega in fantazijske¬ ga predstavljanja; vplivamo na samo¬ stojnost in sproščenost jezikovnega iz¬ ražanja; razvijamo spretnost pri uporabi pre¬ prostega orodja (noža), ki pa mora biti skrbno pripravljeno, da ni otroku ne¬ varno, da po prepogostih nesrečah ne 4 Vzgojni program 49 Vsebina Smoter izgubi poguma in samozaupanja; raz¬ vijamo pa tudi previdnost, navajamo na pozornost pri uporabi noža; pospe¬ šujemo domiselnost; z izbiro ustrez¬ nega materiala uvajamo otroka v estetsko kombinacijo materiala; gubanje (titovke, denarnice ipd.) razvijamo natančnost, vplivamo na spoznanje, da je od truda, vloženega v izdelavo, odvisna tudi uporabnost iz¬ delka. II. tromesečje Op.: Splošne smernice, nakazane v načrtu likovne vzgoje za I. tromesečje, veljajo tudi v tem obdobju; potrebno je tudi nadaljevati z uresničevanjem tistih smotrov, ki so bili zastavljeni v načrtu I. tromesečja in zahtevajo za realizacijo daljši čas. uvajanje novih tehnik risanja, slika¬ nja in oblikovanja — po navodilih za I. tromesečje; izkoriščamo priprave in doživetja ob novoletnem praznovanju: kolektivna izdelava plakata za novoletno priredi¬ tev, ki v slikah napoveduje vsebino programa; izdelava voščilnic (individualno po za¬ misli posameznikov); izdelki za obdaritev ob novem letu (naravni, odpadni material); vsebino predlaga vzgojiteljica ali otroci; dekoracija igralnice in ostalih prosto¬ rov ob novem letu (po zamisli vzgoji¬ teljice, ki lahko upošteva predloge otrok, ki jih lahko uskladi z lastno za¬ mislijo); otroci lahko tudi sodelujejo pri izvedbi dekoracije; Glej smoter v načrtu za I. tromesečje; pospešujemo sposobnost vključevanja v kolektivno dejavnost, podrejanje de¬ javnosti posameznikov začetnemu do¬ govoru vseh o vsebini izdelka; vplivamo na domiselnost in pospešu¬ jemo originalnost (naslovnika voščil¬ nice bo razveselil predvsem svojstven izdelek), vplivamo tudi na skrbno (snažno) izdelavo; vplivamo na skrbnost in vztrajnost pri izdelavi (otroke motiviramo: darilo mora biti skrbno izdelano, prav je, da se še bolj potrudijo), spoznajo naj, da lahko tudi s skromnimi sredstvi na¬ pravimo lep izdelek; pospešujemo razvoj čuta za lepo (skladje vsebine, barv, materiala, eno¬ stavnost) ; 50 Vsebina Smoter okraski za novoletno jelko (uporabimo različni material, tehnike, delno po predlogu vzgojiteljice, delno po zamisli otrok); kolektivno slikovno pismo otrokom v neko drugo otroško ustanovo; pustna dekoracija, pustne maske; risanje na temelju opazovanja in ustreznega doživetja (zlasti v zvezi s prazniki in skupnimi doživetji); razgovori ob risbah otrok (izvedemo kot didaktično igro: kdo ve, kaj je hotel narisati). navajamo otroke, da vidijo in sami izdelajo lepe (ne kičaste) izdelke, vpli¬ vamo na vztrajnost, spretnost, domi¬ selnost, originalnost; Op.: Ostali smotri zavise od izbire teh¬ nik in materiala za izdelke; razvijamo sposobnost besednega izra¬ žanja in tudi likovnega izražanja po predhodnem skupnem dogovoru; glej smoter ob novoletni dekoraciji; vzbujamo radostno razpoloženje, vpli¬ vamo na domiselnost, razvijamo čut za smešno; vzbujamo ustvarjalnost na temelju doživetja; vplivamo na jasnost besednega izra¬ žanja, vzpodbujamo k uporabi različ¬ nih besednih vrst (tudi glagolov, pri¬ devnikov, prislovov itd.), otroke moti¬ viramo za pestro likovno izražanje na temelju raznovrstnih doživetij. III. tromesečje Glej tudi načrt za II. tromesečje! voščilnice ob 8. marcu (vsebina voščil¬ nic, ki jo likovno izrazijo, naj bo v skladu s priložnostjo); darila za 8. marec; izdelava plakata z vabilom za prazno¬ vanje 8. marca (izdelek naj bo kolek¬ tiven, vzgojiteljica naj prevzame vse¬ binsko in tehnično vodstvo); Nekateri smotri zastavljeni ob podob¬ nih priložnostih v II. tromesečju, zah¬ tevajo za realizacijo dalj časa, zato se jih zavedamo tudi v III. tromesečju. vplivamo na aktivni izraz čustev do mater in drugih žena; razvijamo ročne spretnosti (odvisno od izbire tehnike) in pospešujemo domi¬ selnost; usposabljamo jih za vključevanje v kolektivno dejavnost, navajamo jih k domiselnemu likovnemu izrazu neke vsebine, ki ustreza priložnosti; 4 ’ 51 Vsebina Smoter dekoracija igralnice ob praznovanju pomladi; opazovanje pomladnega cvetja; izdelovanje šopkov za dekoracijo; risanje in slikanje z različnim materia¬ lom (ki mora ustrezati vsebini); striženje in iztrgovanje; plakat in drugi kolektivni izdelki (tr- ganka oz. striženka ter lepljenka); izdelovanje zmaja (kolektiven izdelek, težje naloge prevzame vzgojiteljica, lažje otroci); skupno izdelovanje mlinčka; izdelovanje in izbiranje likovnih izdel¬ kov, ki bodo razstavljeni ob zaključku rednega dela v skupini. navajamo otroke, da se sami naučijo izpolnjevati prostor in ploskev, uvaja¬ mo jih v izdelovanje dekorativnih ele¬ mentov in jih razporejati tako, da de¬ korativno učinkujejo; pozorni naj bodo na skladnost barv in lepoto oblik pomladnega cvetja; z vzgledom jih navajamo na skladno kombiniranje cvetlic v šopku in prila¬ gajanje šopka vazi in vzpodbujamo njihovo fantazijo; poleg smotrov, ki so ob podobnih pri¬ ložnostih v načrtu že postavljeni (zlasti ustvarjalnost, sposobnost likovnega iz¬ raza doživetja, spretnost itd.), jih se¬ znanjamo tudi s tem, da moremo z raznovrstnim materialom različno iz¬ raziti vsebino; razvijamo jim potrebne spretnosti in jih navajamo, da bodo znali eno ali drugo tehniko uporabljati ob ustrezni vsebini (kdaj izdelek zahteva natančno striženje, kdaj lahko iztrgajo ipd.); utrjujemo sposobnost vključevanja v kolektivno dejavnost in usklajevanje likovnih prispevkov posameznikov li¬ kovni zamisli skupinskega izdelka; navajamo jih, da si tudi sami izdelajo sredstva, ki jih potrebujejo v igri, ki pa morajo biti dovolj trpežna, zato skrbno izdelana; uvajamo jih v razumevanje odnosa med trpežnostjo in estetskim videzom izdelka: raztrgano in umazano je grdo; razvijamo oz. utrjujemo spretnost upo¬ rabe orodja, posredujemo jim prijetno doživetje v naravi; otroci naj vedo, da bodo pokazali le to, kar so sami izdelali in da ni po¬ šteno, če se bi postavljali z izdelki odraslih ali drugih otrok. 52 Gibalno ritmična vzgoja Vsebina in smotri gibalno ritmične vzgoje za starejšo predšolsko skupino so hkrati povzetek in končni rezultat celotne ritmično gibalne vzgoje v pred¬ šolskem obdobju. Hitrost napredovanja in možnosti uporabe posameznih oblik gibalnega izraza v starejši skupini so zato odvisne od stopnje, ki so jo na pod¬ ročju gibalno ritmične vzgoje dosegli otroci v nižjih skupinah, če so vanje bili vključeni. Zato mora vzgojiteljica kot na vseh vzgojnih področjih tudi pri gibalno ritmični vzgoji svoje delo prilagajati konkretni situaciji. Tej bo prilago¬ dila podrobno (mesečno, tedensko, dnevno) načrtovanje svojega dela. Pri delu na področju gibalno ritmične vzgoje na predšolski stopnji se mora vzgojiteljica zavedati, 1. da mora v prvi vrsti izhajati iz otrokovega doživetja, ki se mu mora marsikdaj prilagoditi tudi postopnost izvajanja vsebine in uresničevanja vzgoj¬ nih smotrov; 2. da zato tudi ne more razvijati in tehnično izpopolnjevati posameznih gibov izolirano enega od drugega, ampak oblikuje gibalne izraze kompleksno na temelju doživetja, ki ga npr. vzbudijo motivi iz življenja, pravljic, pesmi in iz podobnih virov. Z izbiro ustreznih, dovolj raznolikih motivov bo vzgojiteljica izpopolnjevala različne gibalne izraze; 3. da je ob upoštevanju zgoraj navedenih metodičnih načel treba postopno napredovati po naslednjih smernicah: — najprej je potrebno razviti otroku čut za ritem, pozornost in hitro gibalno reakcijo, nato pa stopnjujemo zahtevnost s smotrom vedno bolj zavestnega izpo¬ polnjevanja gibov (ne da bi pri tem zanemarili otrokovo spontanost, ki jo zago¬ tavlja njegovo doživetje ob ustrezni vsebini); — največkrat je primerno začeti z razpoloženjskimi pesmimi, nato pa pre¬ hajamo k tematskim pesmim in tudi drugim oblikam, ki jih je možno uporabiti za gibalno izražanje (resnične zgodbe, pravljice ipd.) pri katerih naj bo otrok pozoren na tekst, ki si ga mora tudi zapomniti, se ob tekstu gibalno izražati in potruditi tudi za estetsko izvajanje gibov; — mnogokrat je najprimerneje začeti z ritmično govorjenim besedilom (ob katerem izpopolnjujemo gibalne elemente ob uprizarjanju pojavov v prirodi, živalskih gibov, otroci gibalno ilustrirajo posamezne motive iz pravljic, zgodb, pesmi), nato preidemo k zapeti pesmi (poje vzgojiteljica, otroci, primerna je tudi spremljava z instrumenti), končno pa h gibalnim ilustracijam pravljic, pripo¬ vedk (tudi ob petju, glasbeni improvizaciji ali spremljavi); 4. glede na nujnost povezave vzgojnih področij, ki jo je treba upoštevati tudi pri načrtovanju celotnega vzgojnega dela, mora vzgojiteljica pri izbiri vse¬ bine na vseh vzgojnih področjih, zlasti pa na področju glasbene vzgoje, jezikovne vzgoje, telesne vzgoje, upoštevati razen ostalih tudi smotre gibalno ritmične vzgoje in jim prilagoditi izbiro pesmi, zgodb, pravljic, opazovanj in podobnih priložnosti za gibalno izražanje. 53 Vsebina Smoter Globalni načrt moralno ritmične vzgoje (uresničujemo ga v obdobju I., II. in III. tromesečja) rajalne in gibalne igre ob ritmično govorjenem besedilu, uprizarjanje po¬ javov v prirodi, živalskih gibov, gibal¬ ne ilustracije posameznih motivov iz pravljic, pripovedk, povesti, pesmi; rajalne in plesne igre ob zapeti pesmi (poje vzgojiteljica, otroci, spremljava tudi z instrumenti); gibalne ilustracije vsebine pravljic, pripovedk (tudi ob petju, glasbeni im¬ provizaciji ali glasbeni spremljavi); Op.: Gibalne elemente iz načrta za gibalno ritmično vzgojo vključujemo tudi v dnevno telovadbo. razvijamo občutek za ritem, pozornost in hitro reakcijo z gibi na znak, pred¬ vsem: udarci z nogo na znak, skoki (naprej, nazaj, vstran), na znak obsta¬ nejo, na znak pokleknejo, na znak se vržejo na tla; razvijamo gibalne elemente in vpliva¬ mo, da bi se otrok postopno pričel zavedati svojega telesa; razvijamo gibanje z vsem telesom na¬ enkrat, gibanje s posameznimi udi; razvijamo sposobnost, da otrok z gibi tudi nekaj izrazi, vplivamo na sposob¬ nost zavestnega izpopolnjevanja gibov (tudi estetske izvedbe) na osnovi do¬ živetja; uvajamo nekaj najvažnejših gibalnih elementov, ki jih bodisi na novo obli¬ kujemo (če so otroci v ustanovi novin¬ ci, oz. niso bili še vključeni v gibalno ritmično vzg.), v nasprotnem primeru pa jih utrjujemo in izpopolnjujemo; gibanje glave: naprej, nazaj, vstran, naokrog; gibanje rame: se dviga, spušča, stisne, razširi, kroži; gibanje rok: nihajo naprej, nazaj, na¬ vzdol, navzgor, krožijo iz rame, ko¬ molcev, zapestij; gibanje prstov: posamezni, vsi hkrati navzgor, navzdol, vstran, naokrog, se krčijo, stegujejo, so mehki, napeti; gibanje nog: nihajo v kolku naprej, nazaj, v kolenu naprej, nazaj, v gležnju navzgor, navzdol, vstran, naokrog, gibanje prstov: upogibamo, krčimo, dvigamo, razširjamo, gibanje zgornjega telesa: upogibamo navzdol (glava niha, roke prosto iz vratu in ram), 54 Vsebina Smoter stoja: zravnano s stegnjenimi koleni z upognjenimi koleni, v počepu, na prstih; hoja: naravna (navadna), nizko z upog¬ njenimi koleni, nizko po prstih, hoja ob glasbeni spremljavi: glasba v menjajočem tempu: čim hitrejša hoja, lahkotna hoja, prožna hoja, obvladovanje ravnotežja, pravilna razdelitev telesne teže, hoja ob glasbeni spremljavi: glasba v enakem tempu, menjajoča se moč: tiho (pri pianu), glasno (pri torte), naraščajoče, upadajoče, hoja ob glasbi v različnih taktih, hoja ob glasbi izmenoma staccato in legato, ploskanje, trkanje ob glasbi v različ¬ nih taktih. Gibalno ritmična vzgoja za posamezna tromesečja I. tromesečje primerne pesmi z izrazitim ritmom — udarjajo ritem; primerne pesmi z vsebino o živalih; ritmična izvedba nekaterih deklamacij. razvijamo občutek za ritem, sposob¬ nost uprizoriti gibe raznovrstnih ži¬ vali (s celim telesom) — izraziti z gibi vsebino in doživetje ob njej); usposabljati, da bi znali gibalnemu iz¬ razu dodati še mimiko. Op.: ritmične zaposlitve naj se izvedejo približno 2-krat mesečno (1-krat ob¬ delava nove pesmi, zgodbe, pravlji¬ ce..., enkrat obnavljanje), ritmična vzgoja naj bo tudi priložnostno (pri¬ prava na praznovanje in praznovanje samo, v presledkih med zaposlitvami, pri telesni vzgoji naj bodo vključeni tudi elementi ritmične vzgoje, izkori¬ stijo naj se ustrezna čustvena stanja otrok na sprehodih ob srečanjih z ži¬ valmi, rastlinami, ki jih lahko uprizo¬ rijo z gibi ipd.); 55 Vsebina Smoter II. in III. tromesečje Gl. opombo v zvezi s številom ritmič¬ nih zaposlitev in vključevanjem v dru¬ ge zaposlitve v načrtu za I. tromesečje! vključevanje elementov gibalno-rit- mične vzgoje v program, ki ga izvajajo otroci ob praznovanju novega leta; dneva žena, dneva mladosti ipd. upri¬ zarjanje motivov, ki jih nudi dogaja¬ nje v prirodi v zimskem in spomladan¬ skem času.' Gl. načrt gibalno ritmične vzgoje za obdobje I., II. in III. tromesečje in na¬ vodila za izvajanje! Smotri gibalno ritmične vzgoje za ob¬ dobje II. tromesečja so razvidni iz glo¬ balnega načrta za celotno obdobje vzgojnega dela od septembra do ju¬ nija. Zaradi posebnosti gibalno rit¬ mične vzgoje in tesne povezanosti tega vzgojnega področja z ostalimi, zlasti z glasbeno, jezikovno in telesno vzgojo, je prepuščena natančnejša konkreti¬ zacija vzgojnih smotrov za posamezna obdobja, torej tudi za to obdobje, vzgojiteljicam, ki se zanje odločijo glede na pogoje, v katerih izvajajo ce¬ lotni vzgojni načrt. Moralna, delovna, družbena vzgoja I. tromesečje vsebina zavisi od vsebine zgodb, slik, diafilmov, ki jih uporabljamo za ures¬ ničevanje smotrov z različnimi meto¬ dami: s pripovedovanjem, z razgovori, z opazovanjem, na sprehodih, z lutkov¬ nimi, gledališkimi predstavami itd. Podrobna vsebina je razvidna iz raz¬ členjenih smotrov. Smotre moralne vzgoje redkeje ures¬ ničujemo s posebnimi v ta namen dolo¬ čenimi zaposlitvami, kot s celotnim vzgojnim delom (tudi v presledkih med zaposlitvami, pri zadovoljevanju higi¬ enskih potreb, pri hranjenju, na spre¬ hodih ipd.). Zato se z moralno vzgojo srečujemo manj pri določanju vsebine, kot pri zastavljanju smotrov. Op.: Pri zastavljanju smotrov moralne vzgoje upoštevamo zlasti naslednje okoliščine: ali so otroci prvič (po dalj¬ šem presledku v času počitnic, brez presledka ipd.) v ustanovi, ali je sku¬ pina otrok še neoblikovana (upošteva¬ mo stopnjo socialne prilagojenosti po¬ sameznikov), koliko časa so otroci že obiskovali ustanovo, kakšni smotri so bili zastavljeni in uresničeni v starost¬ no nižjih skupinah, priložnosti, ki jih omogoča letni čas (bivanje na prostem, v zaprtem prostoru), število otrok v skupini itd. Pri realizaciji in tudi pri zastavljanju smotrov moralne vzgoje zlasti (še v večji meri kot pri intelek¬ tualni) sodeluje tudi družina, potrebno je poskrbeti za skladno in neprekinje¬ no vzgojno vplivanje. Zato je obseg zastavljenih smotrov večji, če upošteva 56 Vsebina Smoter Večkrat tedensko domače obveznosti (3—4-krat) (primeri: izdelati risbo, do¬ končati izdelek, naročilo, sporočilo staršem, prinesti, poiskati, nabrati pri- rodni ali odpadni material, vprašanje staršem, opazovanje na sprehodu ipd.); priporočilo in redna kontrola, če pri¬ hajajo otroci pravočasno na skupne zaposlitve v ustanovo (predhoden do¬ govor s starši za sodelovanje); praznovanje rojstnih dni otrok in vzgo¬ jiteljice (po sistemu, ki okoliščinam najbolj ustreza: vsak mesec, sproti ipd.); ostale praznične priložnosti dnevne priložnosti; obiski v trgovini; obveznosti, ki se jih zaveda in jih je prevzela družina. Op.: v načrtu niso izčrpani vsi možni smotri, ki jih imamo ob nakazanih pri¬ ložnostih; vsaka vzgojiteljica jih do¬ polnjuje glede na svoje možnosti in potrebe; uvajanje v izpolnjevanje obveznosti, čut dolžnosti, namerna zapomnitev, ob¬ navljanje in druge intelektualne spo¬ sobnosti (zavise od značaja naloge), zadovoljstvo ob dobro izvršeni nalogi; uvajanje v točnost (upoštevamo ome¬ jene možnosti predšolskega otroka), navajanje na dobro izrabo časa, pre¬ prečevanje postajanja na poti v usta¬ novo, vplivanje na večjo varnost v pro¬ metu; vplivanje na medsebojno pozornost in vljudnost, na razvijanje navad in pri¬ vajenosti kulturnega vedenja ob praz¬ ničnih priložnostih (kako čestitamo, iz¬ ročimo darilo), razvijanje domiselno¬ sti, estetskega okusa pri pripravi daril, vnašanje pestrosti v življenje otrok v ustanovi, uvajanje v predstavo časov¬ ne odmaknjenosti dogodkov; smoter zavisi delno od vrste praznika (dan mrtvih, dan republike — smotri so razčlenjeni že pri intelektualni vzgo¬ ji), ostale smotre glej v zgornjem od¬ stavku! navajamo jih, da pazijo na svojo oble¬ ko, obutev, na lastnino drugih otrok, na predmete, ki jih skupno uporablja¬ mo, navajamo jih na redoljubnost; navajamo jih na kulturno vedenje v trgovini: pozdravimo, počakamo, pro¬ simo, se zahvalimo; 57 Vsebina Smoter glej vsebino intelektualne vzgoje! prazniki v novembru; opravljanje delovnih nalog ob raznih priložnostih; opravljanje delovnih obveznosti tudi v družini (po dogovoru s starši); kulturne privajenosti in navade (ob stikih z ljudmi); kulturne privajenosti in navade pri jedi. razvijamo pozitiven čustven odnos do članov ožje družine in drugih sorodni¬ kov ter do ostalih ljudi; uvajamo jih v čustven odnos do kraja, v katerem živijo; vplivamo na čustvo hvaležnosti in spoštovanja do umrlih, zlasti do ljudi, ki so umrli v borbi za svobodno do¬ movino ; spoznajo naj korist dela in začutijo veselje ob dobro opravljenem delu; zvedo naj, da mora posameznik pri delu pomagati tudi drugim oziroma za druge opraviti delo samostojno; uva¬ jamo jih v vztrajno izvrševanje delov¬ nih nalog, ki se ponavljajo oz. nada¬ ljujejo; spoznajo naj in se naj navajajo, da ne prekinjajo tistega, ki govori, ampak govorijo eden za drugim, (glej tudi smotre jezikovne vzgoje!) zvedo naj (oz. si utrdijo spoznanje) in se nava¬ jajo na to, da svoje pravice uveljavlja¬ jo kulturno, da medsebojno ne obra¬ čunavajo, da ne tožijo, naj pa opozo¬ rijo na nepravilnosti in napake brez škodoželjnosti, navajamo jih, da tudi z vedenjem (po- zdravljenjem, z ustreznim nagovorom »■vi«, »tovarišica« — prosim, hvala ipd.) pokažejo spoštovanje do starejših (vzgojiteljev, staršev in drugih ljudi), da jim tudi pomagajo (odstopijo sedež, pomagajo nesti, odprejo vrata ipd.), navajamo jih tudi na pozornost in vljudnost v medsebojnih odnosih: po¬ zdravljajo naj se, ko pridejo in ko odidejo, na cesti; poznajo naj imena in priimke drugih otrok v skupini in naj se kličejo po imenih; pomagajo naj si in naj to, kar imajo, delijo z drugimi; navajamo jih, da uporabljajo celoten pribor (tudi nož), jedo naj z zaprtimi usti in s polnimi ne govorijo. 58 Vsebina Smoter II. tromesečje zavisi od vsebine zgodb, slik, diafilmov, Glej načrt I! ki jih uporabljamo za uresničevanje smotrov z različnimi metodami: s pri¬ povedovanjem, z razgovori, z opazova¬ njem na sprehodu, z lutkovnimi pred¬ stavami, gledališkimi predstavami itd. Glej tudi ostale pripombe v načrtu I. domače obveznosti (glej načrt za I. tromesečje!); pravočasno prihajanje v ustanovo (glej načrt I.); praznovanje rojstnih dni otrok (glej načrt I.) ; Op.: Ker moremo smotre moralne vzgoje uresničiti le v daljšem obdobju, ne pričakujemo, da so tisti, ki so bili zastavljeni v obdobju I. tromesečja, že izve¬ deni, ampak si jih zastavljamo tudi pri nadaljnjem delu. V obdobju II. tromesečja dodajamo: pomoč snažilki v ustanovi in staršem doma pri delu v zvezi z ogrevanjem; pomoč oziroma prevzemanje samostoj¬ nih obveznosti pri čiščenju snega; sami naj operejo brisače (in prtičke), vplivamo, da bodo to storili tudi doma; prazniki: priprava novoletnih daril, voščilnic, obdarovanje; vabilo otrokom iz druge ustanove — program, pogostitev; razvijamo jim delovne navade in de¬ lavoljnost tudi ob delu, ki zahteva precej vztrajnosti (naloge naj se po¬ navljajo iz dneva v dan); razvijamo delavoljnost, pri gibanju na svežem zraku se otroci tudi telesno krepijo; razvijamo samostojnost, vplivamo na to, da bodo pazili na brisače; pospešujemo pozornost do ljudi, posre¬ dujemo zadovoljstvo ob veselju drugih; razvijamo gostoljubnost, uvajamo v obveznosti in kulturno vedenje gosti¬ telja; 59 Vsebina Smoter odziv na vabilo iz drugega vrtca; pogostitev staršev ob novem letu; obdarovanje otrok ob novem letu (raz¬ govori o željah otrok za obdarovanje); sprehodi in podobne priložnosti; dnevne priložnosti, zgodbe z ustrezno vsebino; razna srečanja z ljudmi; priložnostni stiki s tujimi ali manj znanimi ljudmi; tekmovalne igre in druge oblike tek¬ movanj ; razne priložnosti v življenju, zgodbe. uvajamo v kulturne navade na obisku; razvijamo gostoljubnost, uvajamo v dolžnosti ter vedenje gostitelja, budi¬ mo pozornost in ljubezen do staršev ter aktivno izražanje hvaležnosti; razvijamo skromnost, zadovoljstvo z malim; preprečujemo drsanje po cestah in pločnikih, vplivamo na obzirnost do drugih, zlasti starejših in slabotnih ljudi (če komu drsi, naj mu tudi po¬ magajo); razvijamo tovariške medsebojne od¬ nose, zlasti pripravljenost pomagati: starejši in večji otroci naj pa posebej pomagajo mlajšim in šibkejšim, ti pa naj pomoč vljudno sprejmejo in se zanjo zahvalijo; navajamo jih, da kadar z nekom go¬ vorijo, mirno stojijo, ali sedijo, ga gle¬ dajo v oči, ne segajo v besedo; navajamo jih, da so tudi s tujimi ljud¬ mi primerno sproščeni, jim odgovar¬ jajo, so z njimi vljudni, vendar ne pre¬ tirano zaupljivi; navajamo jih na poštenost in pravič¬ nost pri tekmovanju, na pravilno pre¬ našanje poraza in zmage; uvajamo jih v poštenost v odnosu do najdene lastnine in jih navajamo na skrben odnos do izposojenega. 60 Vsebina Smoter III. tromesečje dan žena — praznovanje, obdarovanje, izdelovanje čestitk, pogostitev; pripovedovanje o življenju žene, po kateri se imenuje ustanova; prebujanje narave in udejstvovanje otrok spomladi; praznovanje rojstnega dne predsednika Tita; priprave za 1. maj, praznovanje; otroci opravljajo razne delovne naloge v prostoru in na prostem; domenek o delu, ki so ga in ki ga bodo opravljali doma; prvoaprilske potegavščine; trganje cvetlic na sprehodih; na sprehodih, vsakodnevne priložnosti; opazovanje živali ob raznih priložno¬ stih; vzbuditi čustvo ljubezni in hvaležnosti do mater, vrednotenje žene, ki dela za skupnost in tudi za družino; ustrezen odnos do žen, ki so se po¬ sebno odlikovale; veselijo naj se pomladi in življenja; vedo naj, da moramo v življenju tudi preko neprijetnega, če naj nas veseli prijetno; čustvo ljubezni in hvaležnosti do pred¬ sednika Tita; otrokom želimo razviti osnove pravil¬ nega vrednotenja dela in delovnih lju¬ di; razviti želimo nekatere delovne nava¬ de in privajenosti; vedo naj, da s prevzemanjem delovnih obveznosti v družini pokažejo staršem, da so jim hvaležni in da jih imajo radi, delovne obveznosti je treba opra¬ viti brez opozorila; če se šalimo, ne smemo užaliti, neumna šala je sramotna; šala naj bo domisel¬ na, le tako vzbuja smeh; navajamo jih, da cvetlic, ki jih na¬ trgajo, ne zavržejo, ampak poskrbijo zanje in se jih tudi v vazi razveselijo; natrgamo jih le toliko, kolikor jih po¬ trebujemo za določeno vazo; živali (mravlje, metulji ipd.) ne uniču¬ jemo; uničujemo samo tiste, ki so škodljive (mrčes, podgane), vendar jih ne mučimo; želimo doseči, da se otroci ne bodo bali znanih živali in da ne bodo kri¬ čali pred neznanimi, ampak se jim umikali; 61 Vsebina Smoter prepričevanje z zgodbo, navajanje ob otroci naj ne zamenjujejo resničnega vsakodnevnih priložnostih. z neresničnim, zlasti naj ne lažejo, od¬ krito naj priznajo svojo krivdo, tudi če jim je zato neprijetno. Kulturne navade in privajenosti prizor z lutko, navajanje, kontrola; vsakodnevne priložnosti, delo s sku¬ pino in posamezniki; na prireditvah (npr. v gledališču), raz¬ govori kot priprava na te obiske; skupni prevozi, prevozi s starši ali dru¬ ge priložnosti; kosilo, malica v ustanovi, obroki, ki jih dobijo doma; vsakodnevne priložnosti, opozarjanje na sprehode s starši. Otroci naj se tudi na cesti medsebojno pozdravljajo; otroke želimo navaditi, da pravilno pozdravijo: pogledajo v oči, glasno pozdravijo, da rok ne po¬ dajajo prvi; navadijo naj se, da potrkajo, preden vstopijo, in tudi naj vedo, zakaj je ne¬ pričakovan vstop neprijeten; vedo naj in se navadijo, kako naj se vedejo v javnih prostorih: tiho go¬ vorijo, ne tekajo, se ne prerivajo in upoštevajo druga pravila vedenja; vedo naj in se navadijo na vedenje v javnih prevoznih sredstvih; navadijo naj se, da jedo z zaprtimi usti in ne govorijo s polnimi; če gredo s starejšim človekom, naj hodijo na njegovi levi strani. Program neposredne (intenzivne) priprave na šolo Program neposredne priprave na šolo je izdelan z upoštevanjem naših in tujih izkušenj o delu z otroki v predšolskih ustanovah, zlasti o vzgojnem delu v oddelkih otrok zadnjega predšolskega letnika in z upoštevanjem izkušenj in mnenj naših učiteljev elementarnih razredov o tem, kako pripravljen naj otrok vstopi v šolo. Načrt je zastavljen tako, da je njegova uporaba smiselna le v povezavi z načrtom posredne priprave, ki naj zagotovi vsestransko oblikovanje otrok v 9 mesecih zadnjega predšolskega leta, načrt neposredne priprave pa naj ta pro¬ ces zaključi z intenzivno pripravo na šolo. K pripravi otrok na šolo ne prispeva samo vsebina načrta neposredne pri¬ prave na šolo, ampak tudi okoliščine, v katerih se izvaja, in zahteve, ki naj bi jih otroci spoznali in upoštevali. 62 Ko se odločamo, katere zahteve bi v tem smislu otrokom postavili, se zave¬ damo, da ne smemo v nobenem pogledu prehitevati: s pripravo na šolo ne sme¬ mo ustvariti atmosfere, ki bi bila docela šolska; v otrocih ne smemo vzbuditi prepričanja, da so pravzaprav že v šoli, ampak da se nanjo le pripravljajo. Zahteve, ki bi jih v okviru neposredne priprave na šolo postavljali, ne bi smele zavirati sproščenega dela v otroški ustanovi; zato ne bi smele neugodno vplivati na počutje otrok, ampak ga pospeševati, vzbujati v njih ponos, da že zmorejo zadovoljiti težje zahteve in željo, da bi z vstopom v šolo še bolj lahko pokazali, kaj zmorejo. Z nekaterimi teh zahtev se otroci srečujejo že pri izvajanju načrta posredne priprave: razlika je v tem, da so zdaj postavljene tako, da se jih bolj zavedajo in se trudijo, da bi jih izpolnjevali. Nekatere zahteve pa so nove, značilne samo za izvajanje načrta neposredne priprave na šolo: da bi ohranili njihovo učin¬ kovitost in otrok ne bi obremenjevali, jih postavimo samo takrat, ko izvajamo načrt neposredne priprave na šolo. Te zahteve so zlasti naslednje: Otroci naj bi prihajali v ustanovo redno in pravočasno. Vzgojiteljica naj to zahtevo pojasni staršem otrok, utemelji njen namen in jih vzpodbuja, da otrokom omogočijo redno in pravočasno prihajanje in jih na to tudi navajajo. Vzgojiteljica pa naj bi otroke, ki bi zamudili, na pravočasno prihajnje opozar¬ jala, jih povprašala o vzrokih zamud in jih hkrati navajal, da bi, kadar bi prišli prepozno, ali sploh ne bi prišli k zaposlitvam, sami, brez opozorila, pojas¬ nili vzrok, ali se opravičili. Ob vstopu v igralnico naj bi vsak otrok primerno glasno pozdravil ne samo vzgojiteljico, ampak tudi druge otroke. Včasih, toda le ob primernih priložnostih, naj bi otroci tudi skrbno pozdravili, se zahvalili, prosili in podobno. Vzgojiteljico naj otroci nagovarjajo s tovarišico; ustrezno naj nagovarjajo in pozdravljajo tudi druge vzgojiteljice (na šoli tudi učiteljice) in vse ljudi. Otroci naj nekaj potrebščin, ki jih vsak dan potrebujejo za risanje in podob¬ ne dejavnosti, prinašajo v ustanovo in odnašajo domov v mapi, vrečki ali majhni torbi (pravo, šolsko torbico, naj otrok dobi oziroma uporablja kot posebno pri¬ vlačnost šele ob vstopu v šolo). .Otroke navajajmo, da imajo svoje potrebščine v redu in da jih znajo hitro in tiho poiskati. Otroke bi uvajali v izpolnjevanje domačih obveznosti raznih vrst, zlasti tistih, ki jih vzpodbujajo k opazovanju, k zapomnitvi in obnavljanju, ki jih pa ne obremenjujejo dalj časa. Otroci naj prihajajo v ustanovo čisti, primerno oblečeni in obuti. Vsak otrok naj ima svoje stalno mesto; po možnosti naj so razmeščeni pri mizah, ki so podobne klopem, in to po 2 in 2, tako, kot določi vzgojiteljica. Otrok naj bi torej svoje mesto zamenjal le z dovoljenjem ali na zahtevo vzgojiteljice. S to zahtevo želimo doseči predvsem to, da bi se otroci postopno navadili na to, da drug drugega poslušajo, tudi tedaj, če se ne vidijo, in da se brez potrebe ne obračajo, kakor to zahteva red v šoli. Sodelovanje pri skupnih zaposlitvah naj bo obvezno. Otroci naj vztrajajo pri njih do konca; med zaposlitvijo lahko zapustijo prostor le, če jim to dovoli vzgojiteljica. Govorijo naj le takrat, kadar dobijo dovoljenje. Ker je način dviganja rok v rabi v šoli, je najbolj priporočljivo, da ga uvajamo tudi v obdobju priprave na šolo. Kadar bi ta zahteva ovirala sproščenost otrok, npr. pri razgovorih, se 63 lahko vzgojiteljica dogovori z otroki za drug način; možno ga je določiti tudi s pravili, kadar izvajamo zaposlitev v obliki igre. Ko otroci govorijo, naj vsta¬ nejo. Vzgojiteljica naj nadalje preverja rezultate, ki jih dosežejo otroci, jih opisno ocenjuje (nikakor pa ne s šolskimi ocenami), medsebojno primerja in tudi opozarja na pomanjkljivosti. Zaposlitve, ki jih predvideva načrt neposredne priprave, je treba organizirati tako, da bodo otroci vedeli, čemu obiskujejo »malo šolo« in da se bodo pričeli zavedati različnih dejavnosti, da bodo npr. vedeli, kdaj se igrajo, kdaj pa pre¬ kinejo igro in pričnejo z drugo dejavnostjo. Posebno je treba tudi upoštevati metodična načela predšolske vzgoje, zlasti načelo interesa, aktivnosti in nazornosti: z izbiro privlačne metode je treba otroke aktivirati, da bi čimbolj spontano sodelovali, z izbiro ustreznih ponazoril pa jim je treba vzbujati jasne predstave. Izkušnje ob preizkušanju načrta neposredne priprave otrok na šolo so po¬ kazale naslednje: Otroku je treba postaviti ne le zanimive, ampak tudi zahtevne naloge, ob katerih lahko preizkuša svoje sile, ne smemo pa zahtevati preveč, pa tudi ne premalo. Naloge, ki ga intelektualno aktivirajo, mu moramo posredovati po dvojni poti: v okviru iger, pa tudi kot samostojne obveznosti, ki naj jih izvrši ne glede na to, ali so mu všeč ali ne. V začetku priprave na šolo je težišče na nalogah, ki jih vključujejo igre, v zaključku pa na nalogah druge vrste. V okvir teh nalog sodijo tudi »domače obveznosti«, ki naj bodo čimbolj organsko povezane z vsemi zaposlitvami. Ob nalogah moramo otrokove dosežke tudi že oceniti po lestvici in na način, ki tej starostni stopnji ustreza. Opozoriti ga moramo na uspehe, ki jih je dosegel, pa tudi na pomanjkljivosti; navajamo ga na samostojno, vztrajno in natančno izpolnjevanje nalog v mejah, ki jih dopušča starostna stopnja. Nekatere naloge v okviru priprave na šolo (posredne in neposredne) naj rešuje otrok ob aktivnostih, ki so primerne za otroka v predšolski dobi, so pa zanj še vedno privlačne. To so zlasti: risanje, modeliranje, oblikovanje prirod- nega materiala ipd. Mnogo pozornosti moramo nameniti zlasti pospeševanju sposobnosti ustnega izražanja; ne zadovoljimo se s tem, da otrok situacijo, npr. odnose v prostoru, različne velikosti, oblike, množice, barve idr. pozna, težimo za tem, da jo zna ustrezno tudi z besedami izraziti. Razen vsebine in smotrov je treba skrbno izbrati oz. izdelati metode nepo¬ sredne priprave, ki naj omogočijo, da bo vsebina dobro osvojena in smotri reali¬ zirani, da pa bodo imeli otroci tudi interes za zaposlitve (ta naj prispeva tudi k emocionalni pripravi na šolo); ustrezno naj bo tudi trajanje zaposlitev. Pri izvajanju načrta neposredne priprave so otroci vključeni načeloma le enkrat: v zadnjem predšolskem letu. Tam, kjer so v tako imenovane starejše oddelke vključeni tudi mlajši, 5-letni otroci, ni priporočljivo izvajati načrta neposredne priprave s celo skupino hkrati, ampak se moramo odločiti za občasno delitev skupine in za deljeno delo s starejšimi in mlajšimi otroki. Ena izmed možnih rešitev je ta, da se skupina ne deli v rednem delovnem času ustanove, to je v dopoldanskem času, ampak v popoldanskem; otroci, ki so že vpisani v šolo, oziroma otroci v starosti med 6.—7. letom, se popoldne 64 zberejo k zaposlitvi za izvajanje načrta neposredne priprave na šolo, drugi otroci pa odidejo domov, ali se zaposlijo po želji pod vodstvom druge vzgojiteljice. Z neposredno pripravo na šolo začnemo, če je le mogoče, takrat, ko so otroci, ki se je bodo udeleževali, že vpisani v šolo; to naj bi jih vzpodbudilo k sponta¬ nemu sodelovanju. Vsebina načrta neposredne priprave, zajeta v 30 zaposlitvah, je razporejena tako, da je možno načrt izvesti v času približno treh mesecev, če izvajamo za¬ poslitev trikrat tedensko. V času treh mesecev moramo nalogam neposredne priprave prilagoditi tudi razdelitev ostalih dejavnosti v dnevu, tako imajo otroci v tem času 3-krat teden¬ sko, to je vsak drugi dan, po 2 zaposlitvi dnevno: eno za izvajanje načrta po¬ sredne priprave, drugo pa za izvajanje načrta neposredne priprave, 3-krat tedensko pa samo po 1 skupno zaposlitev dnevno, to je zaposlitev za izvajanje načrta posredne priprave. Zaposlitve za izvajanje načrta neposredne priprave naj bi se glede na tra¬ janje prilagodile trajanju šolske ure; vzgojiteljica naj bi zanje vsakokrat porabila približno 45 minut. Ta čas je primeren glede na namen in naloge priprave in tudi glede na to, da je to povprečen čas trajanja zaposlitve v otroških ustanovah. Ta zahteva ni pretirana, saj je vsaka zaposlitev, ki naj bi v celoti trajala 45 minut, sestavljena iz najmanj treh različnih vsebinskih delov, ki otroku omogočajo raznovrstne dejavnosti. Pri izvajanju programa neposredne priprave je treba zagotoviti vsem otro¬ kom možnosti, da sledijo. Zato pa je potrebno, da vzgojiteljica večkrat preverja, kako sledijo posamezni otroci, da tistim, ki imajo težave, individualno pomaga, da pa poskrbi tudi za tiste, ki so zaradi bolezni oz. zaradi drugih vzrokov pri nekaterih zaposlitvah izostali in tako izgubili stik s programom, da zagotovi utrjevanje tem, ki so otrokom težje ipd. Takšnim in podobnim nalogam vzgojiteljica najlaže zadosti, če veže program neposredne priprave na program posredne priprave. Dokaj pičle možnosti indi¬ vidualnih kontaktov med izvajanjem programa neposredne priprave povečajo številnejše možnosti, ki jih v ta namen nudi program posredne priprave (med drugim na sprehodih, pri zaposlitvah po želji ipd.). Smernice v zvezi z izdelavo metod izvajanja zaposlitev načrta neposredne priprave za šolo: Metode izvajanja zaposlitev neposredne priprave (isto velja pa tudi za posredno pripravo) naj v čim večji meri otroke aktivirajo; vsi otroci naj bodo ves čas trajanja zaposlitve čimbolj enakomerno aktivni, vzgojiteljica naj ima z vsemi dober kontakt, ta naj ji omogoči tudi individualen pristop. Zelo pomembno je, da s ponazarjanjem posredujemo otrokom jasne pred¬ stave; ponazorila naj se menjavajo ne le po vsebini, ampak tudi po tehniki izde¬ lave, da bodo otroke znova pritegnila in jim omogočila spontano sodelovanje; priporočljivo je ponazarjanje večkrat povezati z aktivnostjo otrok (npr. neka¬ tera preprosta ponazoria (npr. paličice, trakove ipd. za primerjanje množic, dolžin itd., aplikacijo za flanelograf ipd.) lahko otroci izdelajo sami. Otroci naj se kdaj pa kdaj sprostijo tudi s smehom; dobrodošlo osvežitev jim pripravimo tudi, če jim z metodo izvajanja zaposlitev vzbudimo presenečenje, začudenje ipd. Potrebno je poskrbeti tudi za to, da bodo otroci vsebino, ki jim jo posre¬ dujejo posamezne zaposlitve, tudi utrjevali; potrebno pa je tudi poiskati take metode, da za vsebino ne bodo izgubili zanimanja. 5 Vzgojni program 65 Smotri in vsebina programa neposredne priprave na šolo ter opombe oziroma smernice za izvajanje 1. zaposlitev Smoter: a) Preverimo in utrjujemo osnovne podatke, ki jih poznajo otroci o sebi (ime, priimek, bivališče), vplivamo na odnos otrok do vzgojiteljice in na to, da jo ustrezno poimenujejo. b) Vplivamo na samostojnost otrok v prometu in pospešujemo njihovo var¬ nost ob prihodu v ustanovo in ob odhodu iz nje. c) Preverjamo, posredujemo oziroma utrjujemo znanje otrok o prostorih, kjer se zbirajo (čemu služijo, kako jih poimenujemo), vplivamo na samostojno orientacijo v stavbi, utrjujemo pojme: zgoraj, spodaj, znotraj, zunaj, levo, desno, blizu, daleč, v, nad, pod, med, za, pred ipd. Vsebina: a) Ime, priimek, bivališče otrok, kako se imenuje vzgojiteljica, kako naj jo otroci kličejo. b) Osnovna prometna pravila (predvsem tista, ki veljajo za pešce). c) Orientacija v poslopju, nazivi in namen posameznih prostorov, odnosi v prostoru (glej smoter). Opombe: a) Otrokom je treba pojasniti, zakaj je važno, da poznajo podatke o sebi, priporočljivo je utemeljiti njihovo povezanost s prehodom v šolo. Način predstavljanja otrok naj bo čimbolj priroden (npr. vključeno v igro Povej kdo si in kje stanuješ). b) Izvedemo lahko kot razgovor, vmes pripoveduje vzgojiteljica in pona¬ zarja križišče in prometne znake. c) Zaposlitev z ogledom prostorov izvedemo v tistih oddelkih, v katerih otroci stavbe še ne poznajo dobro; kjer pa jo že dobro poznajo, jo lahko she¬ matsko ponazorimo in ugotavljamo lego posameznih prostorov in prostorske odnose ter utrjujemo poimenovanje prostorov. 2. zaposlitev Smoter: a) Seznanimo otroke s tem, kar morajo vedeti o »mali šoli«, vzbujamo zanjo interes in vplivamo na ustrezno vedenje pri izvajanju programa »male šole«. b) Seznanimo otroke s posameznimi šolskimi potrebščinami in s predmeti, ki jih bodo uporabljali v »mali šoli«; oblikujemo pojem šolske potrebščine; seznanimo jih z načinom uporabe svinčnika in s tem, kako naj pri risanju sedijo. c) Seznanimo jih z zvezkom in z njegovimi sestavinami: list, stran (prva in druga), črta, vrsta ipd. Vsebina: a) Kaj bodo otroci delali v »mali šoli« in kako se naj v njej vedejo. b) Predmeti, ki jih bodo potrebovali v šoli in tisti, ki jih bodo potrebovali v »mali šoli«; uporabnost in način uporabe svinčnika. c) Natančnejši ogled zvezka. 66 Opombe: a) Zaposlitev lahko izvedemo s pripovedovanjem vzgojiteljice, na zaključku pa s postavljanjem vprašanj otrokom povzamemo in tudi preverimo, ali so vsebino pripovedovanja dojeli. b) Izvedemo lahko kot didaktično igro. Zanjo potrebujemo npr. večjo sliko, ki ponazarja razne predmete, med njimi igrače, šolske potrebščine. Otroci v skladu s pravili igre iščejo in klasificirajo predmete, ki po nekem znaku (upo¬ rabnosti) spadajo skupaj, med drugimi klasificirajo predmete, ki jih uporabljajo pri igri in posebej s posebnim poudarkom šolske potrebščine. c) Otroke lahko najprej opozorimo, v čem je prednost zvezka (listi se držijo skupaj, ne moremo jih zmešati, ali izgubiti). Nato si zvezek skupaj ogledamo (priporočljivo je, če ima vsak otrok pred seboj svoj zvezek) v smislu smotra. 3. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo pojem levo in desno (leva in desna roka) ter levo in desno smer v prostoru, odvisno od opazovalčevega mesta. b) Razvijamo spretnost v risanju vodoravnih črt, oblikujemo pojem vodo¬ ravno; navajamo otroke, da pri risanju znajo upoštevati enakomerno razdaljo, da pravilno držijo svinčnik in se tudi sami pravilno držijo. c) Bogatimo besedni zaklad z glagoli, ki izražajo razne vrste gibanja ter vplivamo na namerno pozornost. Vsebina: a) Leva in desna roka, predmeti na naši levi in na naši desni strani. b) Risanje predmetov z dolgimi vodoravnimi črtami (npr. cesta, železniška proga, mirna gladina vode) in poimenovanje teh črt. c) Kako izražamo razne vrste gibanja ljudi, živali, vozil itd. Opombe: a) Primer izvedbe zaposlitve: Vzgojiteljica ponazori (nariše, pritrdi na steno) na levo in na desno stran po eno figuro (npr. otroka). Opozori otroke na to, v kateri roki je pri risanju držala kredo, v razgovoru nato otroci ugotavljajo, kaj delajo z desno roko, a če je potrebno, jih vzgojiteljica še opozori, zakaj je bolje, da uporabljajo desno roko. Nato vzgojiteljica glede na svoj položaj, ki ga z obračanjem spreminja, ugotavlja levo oz. desno lego obeh figur. Isto lahko utrjuje tudi s tem, da se posamezni otroci postavijo in tudi obračajo pred tablo (oz. steno). b) Priporočljivo je, da najprej opozorimo otroke na predmete z dolgimi vodoravnimi črtami, po možnosti jih tudi neposredno opazujemo (npr. pogled na dolgo ravno cesto skozi okno ipd.). Povemo, da te črte imenujemo vodoravne, ker so tako ravne, kot je ravna mirna gladina vode. Otroci naj vodoravne črte tudi z gibi ponazarjajo, nato pa jih rišejo v zvezke (brez črt). c) Izvedemo lahko kot didaktično igro, v kateri otroci v vlogah npr. avto¬ mobilov, konj, ptičev, raznih športnikov ipd. iščejo glagole, s katerimi označijo svoj način gibanja. 5 ' 67 4. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo in preverjamo, kako otroci uporabljajo desno in levo roko, kako se orientirajo na levi in na desni strani tudi ob izpreminjanju položaja opazovalca. b) Utrjujemo pojem vodoravno in spretnost v risanju vodoravnih črt; uva¬ jamo v upoštevanje enakomernih presledkov med črtami in v vlečenje črt od leve proti desni. c) Utrjevanje prometnih pravil za pešce, odnosov v prostoru in ustreznih izrazov: levo, desno, spredaj, zadaj, naprej, nazaj ipd.; navajanje otrok na organizirano sodelovanje v razgovoru. Vsebina: a) Otroci se v prostoru gibljejo v različne smeri, zlasti v levo in desno. b) Risanje dolgih vodoravnih črt v skladu s smotrom. c) Otroci opisujejo svojo pot od doma v ustanovo in nazaj. Opombe: a) Izvedemo lahko tudi kot didaktično gibalno igro, v kateri »miličnik« usmerja promet, pri tem se obrača za 90°, ostali otroci pa se v vlogah pešcev prilagajajo miličnikovim smernicam. Vlogo miličnika večkrat menjamo. Vlogam pešcev lahko dodamo tudi vloge raznih vozil, ki se vozijo po cesti, ki je označena s puščicami, ki nakazujejo levo in desno smer. Važno je, da zaposlitev izvedemo v dovolj velikem prostoru, da se otroci lahko sproščeno gibljejo. b) Vodoravne črte lahko otroci vlečejo v zvezke brez črt; tako nastale črte, ki so širše od tistih, ki jih imajo začrtane v zvezku, nam lahko služijo pri na¬ daljnjem risanju (na to lahko otroke tudi opozorimo in jih s tem vzpodbudimo, da pazijo, da bodo črte ravne in presledki med njimi enakomerni). c) Izvedemo lahko kot razgovor s ponazarjanjem nekaterih situacij. 5. zaposlitev Smoter: a) Otroke spomnimo na to, kako naj se v »mali šoli« vedejo, kako naj so¬ delujejo; opozorimo jih na pravilnosti in nepravilnosti, kot so jih pokazale dosedanje izkušnje; vzbujamo v njih željo, da bi z ustreznim vedenjem in pri¬ zadevanji v »mali šoli« dokazali, da so že zreli za vstop v šolo. b) Razvijamo spretnosti v risanju navpičnih črt, oblikujemo pojem nav¬ pično; vplivamo na ustrezno uporabo svinčnika pri risanju in na pravilno držo telesa. c) Utrjujemo pojme o odnosih predmetov v prostoru ne glede na opazo¬ valčevo mesto. Vsebina: a) Z vedenjem in sodelovanjem v »mali šoli« naj otroci pokažejo, če so že zreli za vstop v šolo (razgovor in uvedba tekmovanja). b) Risanje predmetov z dolgimi navpičnimi črtami (visoka drevesa, drogovi, visoka ograja ipd.) in poimenovanje teh črt. c) Opazovanje in ugotavljanje lege in prostorskih odnosov raznih predmetov v okolju. 68 Opombe: a) Primer izvedbe: Na panoju naredimo tekmovalno tabelo (v sredini pa¬ noja je slika šolskega poslopja, do njega pa vodi toliko poti, kolikor je otrok. Vse poti so enako dolge. Na začetku vsake je znak, ki predstavlja enega izmed otrok.) Znake bomo premikali proti šoli glede na vedenje in prizadevanje otrok. Ostalo izvedemo v skladu s smotrom. b) Izvedemo lahko podobno kot zaposlitev 3 b z ustreznimi spremembami. c) Priporočljivo je razne odnose v prostoru vključiti v zgodbo, poskrbeti za zadostno in privlačno ponazoritev ter za aktivnost vseh otrok. 6. zaposlitev Smoter : a) Vzpodbujamo otroke, da se izražajo v kratkih stavkih, zaključek stavka naj bo z intonacijo nakazan, med dvema stavkoma naj bo kratek časovni pre¬ sledek; navajamo otroke, da znajo eden drugega poslušati. b) Posredujemo pojme o velikosti in bogatimo besedni zaklad pridevnikov: visok, nizek, dolg, kratek, širok, ozek. c) Utrjujemo pojme navpičen in razvijamo spretnost v risanju navpičnih črt v obeh smereh: navzgor in navzdol. Vsebina: a) Kaj smo delali včeraj popoldne? b) Velikostni pojmi (gl. smoter). c) Risanje navpičnih črt navzdol in navzgor. Opombe: a) Treba je izbrati tako metodo, ki bo omogočala enakomerno aktivnost vseh otrok in jih bo sprostila tako, da bodo vsi sodelovali. Primer: Vzgojiteljica najprej sama opiše svoj doživljaj v kratkem stavku (npr. Včeraj popoldne sem odšla na Grad in tam nabrala šopek trobentic.) Na podoben način naj povedo tudi otroci, njihovo pozornost pri poslušanju pa vzgojiteljica pritegne z opozo¬ rilom, naj ne ponavljajo istega doživljaja, ki ga je že kdo drug pred njimi povedal, ampak naj poiščejo nekaj drugega. b) Vključimo lahko vsebino v zgodbo in si pomagamo s ponazorili. Potrebno je utrjevati. c) Glej opombe k zaposlitvi 4 b, ki lahko usmerjajo tudi pri izvedbi te za¬ poslitve. Otroci naj vlečejo navpične črte v obe smeri (navzgor in navzdol), pri izpremembi smeri pa naj uporabijo svinčnik drugačne barve. 7. zaposlitev Smoter: a) Posredujemo, utrjujemo oz. urejujemo pojme o velikosti oz. o stopnje¬ vanju velikosti ter pridevnike, s katerimi velikosti oz. stopnjevanje označujemo. b) Utrjujemo pojme, navedene pod a), razvijamo sposobnost spominskega obnavljanja in organiziranega vključevanja v razgovor (eden govori za drugim, drug drugega poslušajo, da lahko smiselno nadaljujejo). c) Razvijamo spretnost v risanju poševnih črt, posredujemo pojem in izraz »poševen«, razvijamo sposobnost orientacije v desno pri risanju in jih navajamo, da izkoristijo prostor. 69 Vsebina: a) Dolg, širok, visok, stopnjevanje v 3 stopnjah, primerjanje dimenzij. b) Obnavljanje zgodbe pod a), obnavljajo otroci. c) Risanje predmetov s poševnimi črtami. Opombe: a) Če je predlagani obseg pojmov za otroke prezahteven, ga zmanjšamo, v tej zaposlitvi izpadle pojme pa vključimo v podobno 8. zaposlitev. Z izbiro metode je treba vse otroke enakomerno aktivirati, tudi če je sku¬ pina večja. Vsebino je priporočljivo posredovati v okviru zgodbe s ponazoritvijo in jo vezati na predhodno domačo obveznost (opazovanje predmetov v okolju). b) Ker je zaposlitev vezana na zaposlitev 7 a, veljajo zanjo iste pripombe. c) Primer izvedbe: Ob risbi hiše (vzgojiteljica jo nariše na tablo) usmerimo pozornost otrok na streho. Otroci obnovijo pojma: vodoravno, navpično in osvo¬ jijo pojem poševno. Kateri predmeti so si še podobni? Otroci jih nakažejo z gibi rok, nato pa narišejo v zvezke. Vzgojiteljica vzpodbuja otroke k domiselnosti. Tudi domača obveznost (opazovanje poševnih predmetov) lahko prispeva k utrjevanju. 8. zaposlitev Smoter: a) Utrjujmo in poglabljajmo osnovne časovne pojme: danes, včeraj, jutri, zdaj, prej, potem in bogatimo besedni zaklad otrok z ustreznimi časovnimi pri¬ slovi; vplivamo na jasno, natančno izgovarjavo besed, ki jih pogosto površno izgovarjajo (npr. potem, jutri ipd.). b) Utrjujemo predstave in pojme o velikosti, razvijamo sposobnost primer¬ janja velikosti ter vplivamo na namerno pozornost. c) Utrjujemo pojme: vodoravno, navpično, poševno, vplivamo na sposobnost primerjanja dolžin. Vsebina: a) Obnavljamo vsebino dogodka, ki smo ga doživeli z vsemi otroki v skupini (npr. izlet ali obisk) s poudarkom na trajanju in zaporednosti dogodkov. b) Ugotavljamo, imenujemo in primerjamo velikost predmetov v okolju, ki ga lahko neposredno opazujemo. c) Polagamo paličice raznih dolžin v vodoravni, navpični in poševni legi. Opombe: a) Uporabiti je treba metodo, ki bo zagotovila enakomerne aktivnost vseh otrok in interes za zaposlitev. Ena izmed možnosti je izvesti jo kot igro s pravili, ki naj zagotavlja realizacijo vsebine v skladu z zastavljenimi smotri. b) Poskrbeti je treba, da rešujejo posamezni otroci različne naloge. Važno je zagotoviti primerno okolje za opazovanje (različni predmeti, ki se razlikujejo po velikosti). Primer izvedbe: c) Otrokom vzbudimo predstave o predmetih, ki jih lahko ponazorijo s pali¬ čicami. Opozarjamo jih, kdaj je potrebno izbirati dolge, kdaj kratke paličice, kako jih lahko sestavimo, kdaj morajo biti dolžine enake, kdaj so lahko raz¬ lične. Posamezniki naj svoje izdelke tudi opišejo. 70 9. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo odnose na ploskvi in ustrezne krajevne prislove. b) Razvijamo sposobnosti organiziranega sodelovanja pri razgovoru (eden govori z drugim, drug drugega poslušajo), utrjujemo življenjsko važno vsebino, prispevamo k varnosti otrok v prometu. c) Utrjujemo spretnost v risanju poševnih črt raznih naklonov, pospešujemo orientacijo v desno, vplivamo na vztrajnost pri risanju v vrsti in navajamo otroke, da ne rišejo preko črte. Vsebina: a) Orientacija na ploskvi: na levi, v sredi, na desni, poleg, eno pod drugim, eno poleg drugega. b) Kaj storimo zjutraj, pot v »malo šolo«. c) Risanje kratkih poševnih črt z različnimi nakloni v črtan zvezek v vrsto med dvema črtama. Opombe: a) Zaposlitev je možno izvesti kot tekmovalno igro: »Kdo bo položil pravo sliko?« (Vsak otrok dobi iz papirja izrezane figure, npr. hiše, dreves, živali, ljudi, ipd. in večji kos praznega papirja. Nato vzgojiteljica opozori otroke na naloge in pravila igre. Naloge v igri naj bodo takšne, da otroci po nareku polagajo figure v različne odnose v prostoru (gl. smoter). Ko je »narek« končan in je vzgojiteljica preverila pravilnost izvršenih nalog in sodelovanje v skladu s pravili igre, torej izid igre, lahko dobijo otroci še nalogo figure nalepiti na podlogo, lahko pa to dobijo kot domačo obveznost (zato pa si morajo zapomniti, kako so figure ležale). b) Poskrbeti je treba za metodo, ki bo zagotavljala aktivnost vseh otrok in preprečiti ponavljanje iste vsebine. To lahko dosežemo na ta način, da vsak otrok pove en sam stavek, vsak naslednji pa skuša povedati nekaj novega, vendar vsebinsko povezano z dose¬ danjimi prispevki. c) Za risanje črt z različnimi nakloni oz. v različnih smereh lahko uporabimo svinčnike različnih barv. 10. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo predstave o prostorskih odnosih na ploskvi in navajamo otroke, da jih znajo opisati. b) Utrjujemo pojem: velik, majhen, za razliko od pojma visok, nizek. c) Utrjujemo spretnost v polaganju in risanju vodoravnih črt raznih dolžin, vplivamo na sposobnost primerjanja in urejanja predmetov po dolžini, na to, da puščajo enakomerne, večje in manjše presledke, da polagajo oziroma rišejo črte eno pod drugo; vplivamo na pravilno držo telesa in svinčnika pri risanju. Vsebina: a) Otroci pod vodstvom vzgojiteljice v skladu s smotrom opisujejo izdelek (gl. zaposlitev 9 a). 71 b) Velikostni pojmi: velik, majhen, visok, nizek. c) Polaganje paličic 3 različnih dolžin eno pod drugo v smislu stopnjevanja dolžin, nato risanje po istem principu. Opombe: a) Ob preverjanju, kako so izpolnili domačo obveznost, otroci v skladu s smotrom opisujejo svoje izdelke. b) Potrebno je poskrbeti za privlačen okvir zaposlitve in za zadostno pona¬ zoritev. Primer: hiša je velika, v njej so visoki zidovi, visoke omare, dolgi hod¬ niki, široke postelje (izvedemo lahko ob modelu). c) Nalogo lahko otrokom olajšamo s tem, da paličice glede na dolžino raz¬ lično obarvamo. 11. zaposlitev Smoter: a) Razvijamo posluh za stavek, navajamo otroke na slušno razlikovanje dolgih in kratkih stavkov ter na to, da se bodo izražali v kratkih stavkih. b) Utrjujemo spretnost v polaganju in risanju navpičnih črt treh dolžin, navajamo jih na risanje v enakomernih presledkih, utrjujemo pojme: kratek, krajši, najkrajši, dolg, daljši, najdaljši. c) Utrjujemo orientacijo v levo in desno v odnosu do sebe in do objektov izven sebe. Vsebina: a) Vzgojiteljica in otroci pripovedujejo svoje doživljaje. b) Polaganje paličic 3 različnih dolžin v navpični smeri v smislu stopnje¬ vanja dolžin, nato risanje po istem principu. c) Otroci se gibljejo v prostoru v levo in desno smer, na levo in na desno stran raznih predmetov. Opombe: a) Zaposlitev lahko izvedemo npr. takole: Najprej vzgojiteljica v kratkih stavkih, s padanjem glasu na zaključku stavka, z jasno nakazanimi presledki med dvema stavkoma opiše neki doživljaj iz svojega življenja, npr. iz otroških let. Nato isto ponovi, stavke pa ponazarja s črtami na tabli. Zaključek stavka posebej ponazori s piko. Nato pripovedujejo otroci, vsak po en stavek, tudi njihove stavke ponazarjamo s črtami na tabli. Ko je stavek zaključen, narišemo piko. Ponazarjanje zelo dolgih stavkov, za katere celo na tabli zmanjka prostora, lahko otroci doživijo kot smešno, zato pa jih tem bolj prepričljivo usmerja k uporabi kratkih stavkov. b) Gl. zaposlitev 10 c z razliko, da so črte navpične. c) Ker je zaposlitev vezana na izvajanje nekaterih prejšnjih zaposlitev s podobno vsebino in smotri, je važno preveriti, če so bili vsi otroci pri prejšnjih prisotni, če ne, pa zmanjšati zahtevnost nalog. Zaposlitev je zaradi večje privlačnosti priporočljivo izvesti kot igro (npr. tekmovalno), treba pa je izdelati še pravila. 72 12. zaposlitev Smoter: a) Posredujemo pojme: predmet, slika predmeta, beseda. b) Utrjujemo spretnost risanja črt v vodoravni, navpični in poševni legi ter razvijamo domiselnost ob poljubni sestavi vzorca iz teh črt. c) Posredujemo pojme: kup, pest, šopek in s tem uvajamo v pojem množice. Vsebina: a) Predmet, slika o istem predmetu, beseda za ta predmet. b) Risanje predmetov oz. vzorcev z vodoravnimi, navpičnimi in poševnimi črtami s pomočjo zarisanih točk v enakomernih presledkih ca. 1 cm. c) Opazovanje in poimenovanje raznih istovrstnih množic v kupu, šopku, pesti. Opombe: a) Zaposlitev je možno izvesti npr. po naslednji metodi: Vzgojiteljica pokaže otrokom nekaj predmetov in se z njimi pogovori o njihovih lastnostih, zlasti tistih, ki jih označujejo kot predmete. Med predmeti je lahko tudi cvetlica, na katero posebej usmerimo pozornost otrok tako, da jo primejo tudi v roko, jo povonjajo, otipajo cvet in liste ipd. Predmet tudi poimenujejo. Nato cvetlico skrijemo, namesto nje pa pokažemo otrokom sliko iste cvetlice. Pogovorimo se o lastnostih cvetlice na sliki in jih primerjamo z lastnostmi prave cvetlice (ne diši, z njo ne moremo narediti šopka, ne moremo je vzeti v roko itd.). Skrijemo tudi sliko cvetlice. Nadaljujemo pogovor o cvetlici. Zdaj ni niti prave cvetlice niti slike cvetlice, o njej se samo pogovarjamo. Ko rečemo cvetlica, mislimo na pravo cvetlico. b) Važno je izbrati metodo, ki bo zagotavljala zadostno samostojnost otrok in jih vzpodbujala k domiselnosti. Prav je tudi opozoriti jih, da so jim zarisane točke v pomoč pri vlečenju črt, jih pa pri ustvarjalnosti ne smejo ovirati. c) Za uspešno izvedbo zaposlitve je zlasti važno, da imajo otroci dovolj prostora na mizah oz. klopeh, ker se lahko pri tej zaposlitvi tudi gibljejo v skladu z nalogo; priporočljivo je tudi, da je zaposlitev vezana na domačo obvez¬ nost (nekaj potrebnih predmetov naj prinesejo otroci sami od doma). 13. zaposlitev Smoter: a) Razvijamo osnovno sposobnost slušne diferenciacije glasov, zvokov in sposobnost obnavljanja zvokov. b) Uvajamo pojme: mnogo, malo, utrjujemo sposobnost razlikovanja veli¬ kosti od množine (malo predmetov, velik kup in obratno), uvajamo jih v razli¬ kovanja istovrstnih in raznovrstnih množin. c) Utrjujemo spretnost risanja vodoravnih, navpičnih in poševnih črt in jih vadimo, da ne rišejo preko črte. Vsebina: a) Poslušanje zvokov (npr. živalski glasovi, zvoki v prometu ipd.) in ponav¬ ljanje teh. b) Opazovanje, grupiranje, poimenovanje množin v skupinah (istovrstni in raznovrstni predmeti — gl. smoter). 73 c) Risanje vzorcev s kombinacijo vodoravnih, poševnih in navpičnih kratkih črt med dvema črtama). Opombe: a) Vzgojiteljica lahko zvoke reproducira sama, priporočljivo pa je, da upo¬ rabi dobre posnetke na plošči ali magnetofonskem traku. b) Zahtevnost nalog je potrebno prilagajati stopnji razvitosti otrok in nji¬ hovi izkušenosti. Sredstva, ki jih pri zaposlitvi uporabljamo, naj bodo privlačna; tistim, ki smo jih pri podobnih zaposlitvah že uporabili, dodamo še nekaj novih predmetov, otroci jih lahko tudi prinesejo zdoma, poiščejo, naberejo na spre¬ hodu ipd. c) Otroke lahko spomnimo na vzorce, ki so jih risali s pomočjo zarisanih točk; podobne in še mnoge drugačne risbe lahko izdelajo tudi brez točk, oziroma si jih samo predstavljajo zato, da bodo črte ravne. 14. zaposlitev Smoter: a) Razvijamo sposobnost slušne diferenciacije glasov v posameznih besedah in iskanja besed, ki se začnejo z določenimi glasovi. b) Uvajamo pojem: oglat, utrjujemo primerjanje velikosti in razvijamo spretnost v risanju oglatih predmetov. c) Razvijamo namerno pozornost, spominske sposobnosti ter utrjujemo zna¬ nje, ki so si ga otroci pridobili doslej (npr. o odnosih v prostoru, velikosti ipd.). Vsebina: a) Otroci poslušajo posamezne besede, ugotavljajo, kako se prično in iščejo druge besede, ki se enako pričenjajo. b) Opazovanje in risanje oglatih predmetov v 2 velikostih. c) Otroci izvršujejo naloge. Opombe: a) Zaposlitev je možno izvesti npr. tako, da vzgojiteljica za uvod pove zgodbo in s tem uvede otroke v naloge, ki jih bo v skladu s smotrom zastavljala. b) Otroke lahko spomnimo na hišo, ki jo večkrat rišejo; kako stojijo zidovi hiše, kako okna; hiša ima ogle, je oglata (če se zadenemo v vogal, nas zaboli); kateri predmeti so še podobni. Predmete, ki so jih otroci ugotovili, narišejo, vsakega v začetek ene vrste, nato pa še poleg po en istovrstni predmet, ki pa naj bo večji ali pa manjši. Razliko v velikosti lahko poudarimo tudi z različnimi barvami. c) Zaposlitev je priporočljivo izvesti kot didaktično igro, ki lahko poteka npr. takole: otroci v skladu s pravili igre vlečejo listke, na katerih so napisane po 3 naloge, ki naj bi jih izvršil vsak otrok. Vzgojiteljica mu jih počasi prebere (vse tri hkrati). Npr.: Stopi k oknu, poglej skozi okno in povej, kakšno vreme je. Otrok izvrši naloge, ostali kontrolirajo natančnost izvršitve. Za izvedbo igre naj vzgojiteljica sama izdela pravila. 74 15. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo slušno diferenciacijo glasov. b) Razvijmo pojme: vrsta, krog, enako. c) Uvajamo pojem okrogel, zaokrožen; primerjanje okroglih in oglatih predmetov. Vsebina: a) Otroci ugotavljajo začetne glasove v svojih imenih. b) Urejanje množin predmetov v vrsto, krog. c) Opazovanje okroglih, zaokroženih predmetov v okolju. Opombe: a) Zaposlitev lahko izvedemo kot igro, ki daje otrokom tudi možnost gi¬ banja v prostoru. Potek igre je lahko npr. tak: Z znaki opremimo v prostoru mesta, kjer naj se v skupine zberejo otroci, katerih imena se enako začenjajo. Zahtevnost naloge lahko stopnjujemo, če določimo tudi mesta za imena z začet¬ nicami, za katere vemo, da jih nima nihče od otrok v skupini. Igro opremimo s pravili. b) Reševanje nalog popestrimo z različnimi, domiselno izbranimi sredstvi in z različnimi načini reševanja nalog. c) Zahtevnost naloge lahko stopnjujemo npr. s tem, da otroci opazovane zaokrožene predmete tudi narišejo, dalje s tem, da iščejo vedno nove, še ne omenjene predmete ipd. 16. zaposlitev Smoter: a) Razvijamo osnovno sposobnost sinteze glasov v zloge in kratke besede. b) Razvijamo spretnost v vlečenju krožnih črt. c) Utrjujemo pojme o oblikah: oglat, zaokrožen, vplivamo na sposobnost odmišljanja barve od oblike, utrjujemo orientacijo na levi in na desni strani ploskve. Vsebina: a) Iz 2—4 glasov tvorijo otroci zloge oziroma kratke besede. b) Risanje predmetov okroglih oblik. c) Polaganje okroglih in oglatih, različno obarvanih predmetov v različnih prostorskih odnosih na ploskvi. Opombe: a) Najprimerneje je izvesti zaposlitev kot igro, v kateri predstavljajo otroci posamezne glasove, ki si jih morajo zapomniti (to jim olajšamo s tem, če pred¬ stavljajo glasove, s katerimi se začenjajo njihova imena). Nato jih postavimo v pare oziroma v skupine po 3 ali 4 tako, da bodo z glasovi, ki jih predstavljajo, izgovorili zloge oz. besede, kot npr. na, ma, ima, da, mama, nana, je in podobne kratke besede, sestavljene iz lahko izgovorljivih soglasnikov in samoglasnikov, ne pa iz težjih soglasniških skupin (npr. lj, rj, mn ipd.). b) Priporočljivo je vezati zaposlitev na domačo obveznost, pri kateri so otroci opazovali predmete okroglih oblik. 75 Vzpodbujajmo jih k domiselnosti in k temu, da rišejo predmete dovolj velike. c) Izvedemo lahko kot didaktično igro z naslednjim potekom: Otrokom raz¬ delimo iz raznobarvnega papirja izrezane okrogle in oglate ploskve (kroge, elipse, kvadrate, trikotnike, nepravilne mnogokotnike) in jim damo nalogo, da položijo vse oglate oblike na eno stran papirja (npr. na levo), vse okrogle pa na drugo (npr. na desno). Barva jih pri tem naj ne moti. Izdelati je treba še pravila igre. 17. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo spretnost v vlečenju krožnih črt; opozorimo otroke na to, da so predmeti enakih oblik lahko različno veliki. b) Primerjamo istovrstne množine, uvajamo v pojme: manj in več, utrju¬ jemo pojem enako. c) Razvijamo predstave o resnični velikosti predmetov ne glede na njihovo velikost na sliki. Vsebina: a) Risanje istovrstnih okroglih predmetov različnih velikosti. b) Razdruževanje večjih množin na manjše. c) Kaj je v resnici večje? Opombe: a) Zaposlitev je možno izvesti tako, da otroci po lastni izbiri rišejo okrogle predmete, vendar tistega, za katerega se vsak odloči, v različnih velikostih. Na zaključku lahko vsak poišče največjega in najmanjšega in ju posebej obarva. b) Otroci lahko npr. razporejajo cvetlice, sadeže, igrače, tako da iz večje množine napravijo več manjših, odvzemajo, dodajajo in pri tem poimenujejo: več (cvetlic), manj (sadežev) ipd., enako (cvetlic v obeh vazah) ipd. c) Uporabljamo slike, ki predstavljajo po dva predmeta (živali, osebe) ena¬ kih velikosti, v resnici pa različnih (npr. žebelj, kladivo; otrok, odrasel mož ipd.). Naloga otrok je, da v skladu s pravili igre, ki jih je potrebno še izdelati, poiščejo tisti predmet (osebo, žival) v paru, ki je v resnici večji. 18. zaposlitev Smoter: a) Primerjamo in razvrščamo kroge po velikosti, utrjujemo odnose na ploskvi: poleg, nad, pod, na levi, na desni, utrjujemo barve. b) Posredujemo oziroma utrjujemo spoznanje, da sestavljajo množino posa¬ mezni predmeti (istovrstni in raznovrstni). c) Utrjujemo oglate in zaokrožene oblike, razvijamo spretnost oblikovanja žice. Vsebina: a) Polaganje krogov treh velikosti, razvrščanje od leve proti desni, od več¬ jega proti manjšemu, eden poleg drugega, eden pod drugim, barvanje krogov 76 (z isto barvo glede na neki skupen znak, npr. ista velikost, isti odnos v prostoru ali pd.). b) Razdruževanje množin na elemente. c) Oblikovanje oglatih in zaokroženih oblik predmetov v žico. Opombe: a) Zaposlitev lahko izvedemo tako, da dobijo vsi otroci iz papirja izrezane neobarvane kroge treh velikosti, nato pa po nareku izvršujejo naloge v smislu »Položite na levo stran zgoraj največji krog, poleg njega v isto vrsto nekoliko manjšega. .. pod največji krog še enega, ki je enako velik...« Končno lahko kroge nalepijo na podlago in enako obarvajo glede na velikost ali glede na lego v prostoru. Lahko pa to opravijo kot domačo obveznost. b) Uprabimo lahko vrečke bonbonov, košare jabolk, kostanjev ipd. (Važno je, da je predmetov toliko, kot je otrok). Pokažemo jih otrokom in jih opozorimo posebej na to, da jih je mnogo. Vprašamo se: »Ali jih bo za vse?« Nato jih razdelimo, vsak dobi po en bonbon (jabolko, kostanj). Nato isto ponovimo tako, da zmešamo raznovrstne predmete (lešnike, orehe) in jih razdelimo tako, da dobijo posamezni otroci ali lešnik ali oreh. c) Za uspešno izvedbo zaposlitve je važno tudi, da imamo dovolj žice, da lahko otroci izdelajo tudi več oblik predmetov, če to želijo, in jim že izgotov¬ ljenih ni potrebno sproti podirati. 19. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo pojme: več, manj, posredujemo spoznanje o naraščanju mno¬ žine. b) Utrjujemo časovne pojme in termine: zjutraj, dopoldne, popoldne, opol¬ dne, zvečer. c) Utrjujemo pojme o oblikah (krog), o legi (vodoravno, navpično), utrju¬ jemo orientacijo v desno pri risanju, v upoštevanje črte pri risanju, v risanje kratkih črt enakih dolžin. Vsebina: a) Združevanje elementov in manjših množin v večje množine. b) Kako smo preživeli včerajšnji dan? c) Risanje vzorcev s ponavljajočimi se motivi (npr. krog, navpična črta, krog, vodoravna črta ipd.) v vrste med črtami. Opombe: a) Primer izvedbe: Vsak otrok ima po eno cvetlico (lahko jo kot domačo obveznost prinesejo s seboj, utrgajo na skupnem sprehodu ipd.); prinašajo jih drug za drugim vzgojiteljici, ki počasi ob sodelovanju vseh otrok sestavlja iz njih šopek ter otroke sproti opozarja na spremembe (cvetlic je vedno več). [Podobno lahko ponovimo še z drugimi predmeti (knjigami)]. Nato po dva ali trije otroci najprej sestavijo majhne šopke, iz njih pa vzgojiteljica sestavi večji šopek. Priporočljivo je, da ima sestavljanje šopka tudi praktičen namen, npr. darilo za obolelega otroka, otroka, ki praznuje tisti dan rojstni dan itd. b) Izvedemo kot razgovor, ki ga vzgojiteljica usmerja z vprašanji v smislu smotra (časovni pojmi). V prvem delu razgovora naj obnavljajo skupne doživ- 77 ljaje (v ustanovi), v drugem delu pa doživljaje posameznikov v družinskem krogu. c) Pred risanjem naj obnovijo potrebne elemente. 20. zaposlitev Smoter: a) Posredujemo oziroma utrjujemo pojme: vse, nič, manj, več. b) Utrjujemo razlikovanje 3 odtenkov osnovnih barv (rdeča, zelena, modra) in vplivamo na sposobnost razvrščanja po odtenku. c) Utrjujemo predstave o velikosti predmetov in izraze zanje ter stopnje¬ vanje velikosti; utrjujemo tudi razlikovanje predmeta od slike predmeta. Vsebina: a) Dodajanje in odvzemanje elementov v množini. b) Razvrščanje ploskev po barvnih odtenkih. c) Razvrščanje predmetov na slikah v skupinah po tri glede na naravno velikost. Opombe: a) Zaposlitev lahko izvedemo npr. takole: Pripovedujemo zgodbo in njeno vsebino ponazarjamo na flanelografu. (Vsebina zgodbe je lahko naslednja ali po¬ dobna: Jablano z jabolki je otresel veter, na tleh so vsa jabolka, na drevesu jih ni nič ostalo; 2 otroka jih hitita pobirat po tleh, vsak v svojo košaro, eden je hitrejši, pobral jih je več, drugi, ki je počasnejši, pa manj; pobrala sta vsa jabolka, na tleh jih ni nič, na jablani prav tako nič, vsa jabolka so v košari). b) Zaposlitev je možno izvesti kot didaktično igro, v kateri otroci v skladu s pravili igre polagajo in nato še lepijo kvadratne ploskve papirja, obarvanega v 3 odtenkih rdeče, modre in zelene barve. (Opomba: Če je naloga za otroke premalo zahtevna, lahko dodamo še eno ah dve barvi, če je preveč, pa se ome¬ jimo samo na dve barvi.) Igro lahko izvedemo tudi kot »tombolo«. c) Tudi to zaposlitev je priporočljivo izvesti kot igro (primerjaj zaposlitev 17 c). Zanjo je potrebno izdelati slike, ki predstavljajo po 3 predmete, ki so na sliki enako veliki (lahko pa tudi večji ali manjši, vendar razmerja v velikosti ne smejo ustrezati resničnim razmerjem, ker je prav naloga otrok, da to sami ugotovijo). 21. zaposlitev Smoter: a) Razvijamo sposobnost primerjanja in urejanja množin glede na več in manj ter pojem nekaj. b) Bogatimo aktivni besedni zaklad otrok s samostalniki, ki označujejo de¬ javnosti ljudi in njihove poklice ter pasivni besedni zaklad z glagoli in pridev¬ niki, ki jih otroci sami redko ali sploh ne uporabljajo. c) Razvijamo ročne spretnosti za oblikovanje enakomerno debelih svaljkov (npr. gline) ter utrjujemo oglate in zaokrožene oblike. Vsebina: a) Urejanja množine istovrstnih in raznovrstnih predmetov in sestavljanje novih množin po določenem kriteriju ter primerjanje teh množin. 78 b) Kako imenujemo ljudi, ki opravljajo opisano delo. c) Gnetenje gline (ali podobnega materiala) v svaljke in oblikovanje raznih oblik, nato pa otroci določajo, katere so oglate, katere zaokrožene. Opombe: a) Primer izvedbe te zaposlitve: Vzgojiteljica pripoveduje in sproti na flanelografu ponazarja naslednjo zgodbo: Mama je prinesla s trga košarico sadja: v njej je nekaj pomaranč, nekaj banan, nekaj limon in nekaj jabolk. (Pojem »nekaj« pojasnimo: ni bilo dobro videti, koliko, nekaj pač.) Otroci so sadje uredili, položili v kupe, potem pa so lahko videli, katerega sadja je bilo v košari več, katerega manj. Zaposlitev lahko nadaljujemo tako, da otroci urejajo, razvrščajo v smislu sestavljenega smotra še druge predmete (npr. barvnike po barvi ali dolžini ipd.). b) Izvesti je možno kot didaktično igro in zanjo še izdelati pravila, naloge pa so razvidne iz smotra in vsebine zaposlitve. c) Pred začetkom zaposlitve je potrebno vzbuditi otrokom predstave oglatih in zaokroženih predmetov, ki jih poznajo, z vodstvom samim pa jih vzpodbujati k domiselnosti, odvračati od posnemanja ter paziti, da že izoblikovane predmete ohranijo do zaključka zaposlitve in jim nato določajo obliko. 22. zaposlitev Smoter: a) Uvajanje v primerjanje množin brez štetja. b) Vzpodbujamo k opazovanju, k primerjanju predmetov po obliki in legi, utrjujemo pojme: enak, drugačen. c) Vplivamo na organizirano sodelovanje v razgovoru, utrjujemo znanje o zahtevah varnega gibanja v prometu. Vsebina: a) Primerjamo dve množini istovrstnih predmetov z urejanjem v dve vrsti. b) Katera dva predmeta na sliki sta enaka (po obliki, po legi)? c) Razgovor o tem, kako hodimo po cesti, prečkamo križišče, o prometnih znakih, miličniku ipd. Opombe: a) Primer izvedbe zaposlitve: Imamo dve skupini istovrstnih predmetov (npr. svinčnikov, lahko pa so v dveh barvah), v eni skupini jih je lahko 5, v drugi 6. Kje jih je več? Ali bi to lahko ugotovili tudi, če ne bi šteli. Svinčnike polagamo v vrsti, vsako skupino v svojo vrsto, svinčnike natančno enega pod drugega. Različno dolgi vrsti nam pokažeta, kje jih je več (pomagamo si lahko tudi s tem, v kateri škatli je svinčnikov prej zmanjkalo). Nadaljujemo s primerjanjem še drugih predmetov, če je otrokom naloga lahka, lahko množine povečamo. Poskrbimo, da bodo v čim večji meri aktivni vsi otroci. b) Za izvedbo zaposlitve potrebujemo večjo sliko, na kateri so pomešani predmeti, ki se razlikujejo med seboj po obliki in legi, so pa med njimi tudi enaki. Izvedemo lahko kot igro, zanjo je potrebno še izdelati pravila. Naloge v igri pa so: otroci si naj sliko dobro ogledajo, ugotovijo, katere predmete predstavlja, nato pa iščejo enake in različne predmete. Sprva naj iščejo popol¬ noma enake predmete (po obliki in po legi), nato pa lahko zanemarimo lego. 79 Pravila igre naj zagotovijo aktivnost vseh otrok in organiziran potek. c) Vsebino je treba prilagoditi situaciji (v manjših krajih ni semafora, križišča, niti miličnika, ki usmerja promet, so pa prometni znaki, zahteva po hoji na levi strani ceste ipd.). 23. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo pojme o množinah, uvajamo v spremembo množine z doda¬ janjem in odvzemanjem. b) Utrjujemo pojem okrogle oblike ter spretnost v risanju majhnih krogov in lokov; utrjujemo sposobnost risanja od leve proti desni, jih navajamo na risanje v vrsto, razvijamo pa tudi njihovo domiselnost. c) Utrjujemo prostorske pojme: zgoraj, spodaj, levo, desno, v, nad, pod, pred, za. Vsebina: a) Primerjanje 3 različnih množin z urejanjem v vrste, pridruževanje in odvzemanje ter ponovno primerjanje. b) Risanje vzorcev s krožnimi črtami in loki — motiv se ponavlja. c) Opisovanje slike glede na prostorske odnose predmetov, ki so na njej. Opombe: a) Zaposlitev lahko izvedemo npr. tako, da nadaljujemo v smislu zgodbe iz zaposlitve 21 a. Mama je prinesla s trga sadje. Vsako vrsto sadja na flanelo- grafu razporedimo v posebno vrsto, sadeži so eden pod drugim, zaradi različne množine posameznih vrst sadja so vrste različno dolge (npr. 5 jabolk, 4 hruške, 3 pomaranče ipd.). Primerjamo, katerega sadja je največ, katerega najmanj. Nato sadeže po 1 odvzemamo in dodajamo in ugotavljamo spremembe. b) Otroke lahko opozorimo na nezaključene strani v njihovih zvezkih. Kako bi lahko zvezke olepšali, pa tudi označili, čigav je zvezek. Ker znajo risati kroge, pa tudi polovico krogov, lahko naredijo tokrat vzorčke iz takih črt. Tru¬ dijo naj se, da bo vsak narisal drugače (razlike so lahko v številu zaporednih krogov in lokov, pa tudi v legi lokov ipd.). c) Za zaposlitev potrebujemo sliko, na kateri morajo biti jasno pokazani prostorski odnosi, ki naj jih otroci ugotavljajo. Izvedemo lahko tudi kot igro. 24. zaposlitev Smoter: a) Otroke uvajamo v štetje (v obsegu do 5, če pa je naloga premalo za¬ htevna, lahko obseg tudi povečamo). b) Utrjujemo sposobnost slušne diferenciacije glasov. Navajamo na orga¬ nizirano sodelovanje v skupini. c) Razvijamo spretnost v risanju valovitih črt z različno višino valov, na¬ vajamo na risanje v vrsti brez črte. Vsebina: a) Ugotavljanje množin (manjšega obsega) s štetjem. b) Kdo pozna besedo, ki se prične z...? (naveden je prvi zlog). c) Risanje valovitih črt v brezčrten zvezek. 80 Opombe: a) Naloge štetja je možno vključiti v okvir zgodbe (npr.: otroci nabirajo gobe ali podobne sadeže; vsi ne naberejo enake množine. Doma ugotavljajo, koliko je vsak nabral) in ponazoriti na flanelografu ali podobnem ponazorilu. b) Priporočljivo je izvesti kot didaktično igro. (Otroci vlečejo iz vrečke listke, na njih so napisani začetni zlogi [pe-, ko-, ri- ipd.], ki jih vzgojiteljica vsakemu prebere, otroci pa tako, kot določajo pravila igre, naštevajo besede, ki se tako začenjajo. Vsi otroci ugotavljajo pravilnost orgovorov, lahko jih tudi vzpodbudimo, da povedo še druge možnosti.) c) V uvodu te zaposlitve je potrebno otroke opozoriti na valovite črte ob primerih (npr. kakšno je morje, kadar zapiha veter, z jakostjo vetra so tudi valovi višji in nižji). Otroci valovite črte ponazarjajo najprej z gibi rok, nato pa jih rišejo sprva na tablo, nato v svoje zvezke. 25. zaposlitev Smoter: a) Uvajamo v sestavljanje števila 3 iz treh enot (1 + 1 + 1) in iz dveh (2 + 1), posredujemo spoznanje, da število označuje celo skupino predmetov in ne samo zadnji predmet. b) Razvijamo sposobnosti obnavljanja ter uvajamo v prepoznavanje vsebin pravljic, zgodb, pesmi po značilnih odlomkih oz. ilustracijah. c) Utrjujemo oblike, risanje v desno, v vrsti, vplivamo na prepoznavanje in obnavljanje znakov (simbolov). Vsebina: a) Sestavljanje števila 3 iz treh, oziroma dveh enot. b) Iz katere pravljice, zgodbe, pesmi je ta slika, ta oseba, žival, verz ipd.? c) Iskanje (prepoznavanje) in risanje znakov (simbolov). Opombe: a) Izvedemo lahko na naslednji način: Otroci sestavljajo skupine po 3. V ta namen začrtamo na tla kroge, za vsako skupino po tri enega. Otroke kličemo po imenih in stopajo v krog eden za drugim, dokler niso v krogu trije. Sproti ugotavljamo številčno stanje otrok v krogu. Nato lahko odidejo otroci na svoja mesta, zatem pa sestavljanje skupin ponovimo, vendar tokrat postavljamo nekoliko zahtevnejše naloge: ne kličemo otrok po imenih, ampak jih najprej spomnimo na to, v katerih krogih so bili prej skupaj (npr. pri oknu, pri omari, v sredini igralnice, v kotu ipd.), nato pa jih pozivamo: eden naj gre v krog pri oknu, še eden v krog pri oknu (ugotovimo skupno z otroki, koliko jih je)... eden v krog pri omari, še eden v krog pri oknu (koliko jih je zdaj ipd.) Večkrat uporabimo izraz »vseh skupaj«. b) Za izvedbo zaposlitve naj vzgojiteljica pripravi po nekaj značilnih ilu¬ stracij, odlomkov, verzov, imen ipd. iz pravljic, zgodb, pesmi, ki jih otroci dobro poznajo. Nato pa v okviru igre, za katero mora še izdelati pravila, otroci po ilustra¬ ciji, odlomku, verzu, imenu ugotavljajo, iz katere pravljice, zgodbe, pesmi je. Če ne vedo naslova, naj pravljico, pesem... opišejo. 6 Vzgojni program 81 c) Primer izvedbe: Potrebujemo kartončke (velikost ca. 10 cm X 10 cm), na njih pa znake (narisane črno belo) kot npr. kvadrat z včrtanim krogom in piko v sredini kroga, kvadrat z dvema včrtanima krogoma, krog z včrtanim kvadratom in diagonalo v kvadratu ali podobno. Iste znake narišemo vsakemu otroku v zvezek in sicer na začetek vrste po en zrak. Nato pa postavljamo otrokom naloge, da naj poiščejo v zvezku in narišejo celo vrsto istih znakov, kot je znak, ki jim ga pokažemo na kartončku. 26. zaposlitev Smoter: a) Uvajamo v število do 5, prispevamo k spoznanju, da sestavljajo večje količine manjše, da isto večjo količino lahko na različne načine sestavimo, iz večjih in manjših enot. b) Vplivamo na namerno pozornost in na obnavljanje ter na razumevanje smiselnih zvez in razvijamo sposobnost organiziranega sodelovanja v skupini. c) Utrjujemo oblike in prostorske odnose, vplivamo na sposobnost abstrak¬ cije barve od oblike. Vsebina: a) Sestavljanje števila 5 iz večjih in manjših enot (iz elementov po 1, iz skupin 2 in 3, 4 in 1). b) Razvrščanje slik, ki ilustrirajo pravljico, po smiselnem zaporedju, obnav¬ ljanje vsebine pravljice v kratkih stavkih. c) Polaganje in lepljenje raznih oblik raznih barv v zarisane oblike dru¬ gačnih barv — opisovanje prostorskih odnosov med njimi. Opombe: a) Zaposlitev lahko izvedemo na podoben način kot zaposlitev 25 a. b) Potrebujemo ilustracije neke otrokom znane pravljice (ilustracij naj bo toliko, da pride na 2 otroka po ena slika). Izvedemo lahko igro z naslednjim potekom: Otroci so razdeljeni na pare. Najprej vse ilustracije po zaporedju, ki ustreza vsebini pravljice, pritrdimo na dobro vidno mesto, pustimo, da si jih otroci dobro ogledajo in za tem na kratko obnovimo vsebino pravljice. Nato slike pomešamo in vsak par otrok (pare smo določili že prej) dobi po 1 sliko, si jo ogleda in se domeni, kaj in kdo jo bo opisal, ko bo prišel na vrsto. Vzgojiteljica pove prvi stavek za obnovo pravljice in vpraša, kdo ima naslikano to, kar je povedala. Otroci obnovijo ustrezen odlomek in sliko obesijo. Sledi naslednji odlomek, otroci sodelujejo na enak način in naprej po istem zapo¬ redju, dokler ni obnovljena cela pravljica in ponazorjena s slikami. Ce je po¬ trebno, pomaga vzgojiteljica z vprašanji. c) Otrokom narišemo na liste (ali v brezčrtne zvezke) oblike kot npr.: krog, kvadrat, pravokotnik in jih različno obarvamo. Razen tega izdelamo iz primernega papirja izrezane enake oblike, vendar v drugačnih barvah, ki jih otroci polagajo na zarisane oblike. Vzgojiteljica jih vodi z uporabo izrazov poleg, pod, nad itd. (v smislu smotra zaposlitve). 82 27. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo štetje do 5, uvajamo v abstrakcijo števila od oblike. b) Utrjujemo besedni zaklad samostalnikov, uvajamo v razvrščanje pred¬ metov po določenem znaku (material, uporabnost, način gibanja ipd.), utrju¬ jemo število 3. c) Utrjujemo predstave o odnosih v prostoru, razvijamo sposobnost uskla¬ jevanja zaznave z motoriko. Vsebina: a) Določanje količine predmetov v obsegu do 5 (razvrščeni v številčne slike) s štetjem in risanje enake količine predmetov. b) Naštej 3 predmete, ki so iz lesa, stekla ..., naštej 3 predmete, ki jih potrebujemo v šoli. .., 3 živali, ki letijo ipd. c) Risanje po predstavi z obnovo lokalnega znaka. Opombe: a) Izvedemo lahko kot didaktično igro z naslednjim potekom: Otrokom kažemo slike, ki predstavljajo številčne slike predmetov v obsegu do 5. Potiho naj s štetjem ugotavljajo količino predmetov in nato narišejo v svoje zvezke enako število predmetov. Opozorimo jih, da so predmeti lahko tudi drugačni in drugače razvrščeni, važno je le, da jih je ravno toliko kot na sliki. b) Uporabimo lahko sliko, ki prikazuje razne predmete (npr. uro, omaro, razne šolske potrebščine, vazo, žlico, konja, čebulo, muho ipd.), ki so na sliki pomešani. Otroci naj na sliki poiščejo predmete, ki po danem znaku (uporab¬ nost, material, gibanje ipd.) spadajo skupaj. Izvedemo lahko tudi kot igro. c) Primer izvedbe: uporabimo enako ali podobno sliko, kot so jo otroci izdelali pri zaposlitvi 26 c, jo otrokom pokažemo z nalogo, da si jo dobro ogle¬ dajo, nato pa po spominu narišejo oblike, ki so jih videli na sliki, pri tem pa pazijo, da so v enakih prostorskih odnosih kot na sliki. 28. zaposlitev Smoter: a) Razvijamo sposobnost simultanega dojemanja količin v obsegu do 5 in namerne pozornosti, uvajamo v abstrakcijo. b) Vplivamo na osnovno sposobnost abstrakcije. c) Utrjujemo predstave o velikosti in otroke navajamo, da jih pravilno poimenujejo. . Vsebina: a) Obnavljanje količine predmetov, izražene s številčno sliko brez štetja na osnovi predstave. b) Poišči med 5 različnimi predmeti 2 predmeta iste vrste, čeprav sta neko¬ liko drugačna (npr. odprt in zaprt dežnik, zajček, ki sedi in teče ipd.). c) Poišči, pokaži, položi ipd. največji, najmanjši, nekoliko manjši itd. pred¬ met in poimenuj njegovo velikost. 6 ’ 83 Opombe: a) Zaposlitev lahko izvedemo podobno kot zaposlitev 27 a z razliko, da otroci količine ne ugotavljajo s štetjem, ampak jo simultano dojamejo (sliko jim pokažemo le kratek čas), nato pa isto količino predmetov narišejo. b) Za izvedbo zaposlitve potrebujemo večjo sliko ali pa več manjših, ki naj predstavljajo v vrstah po 5 predmetov, od katerih sta 2 predmeta iste vrste, vendar se med seboj v neki podrobnosti razlikujeta (gl. vsebino). c) Uporabimo lahko flanelograf, na katerega vzgojiteljica pa tudi otroci polagajo predmete različnih dimenzij (višina, dolžina, širina); dodajajo, odvze¬ majo, kažejo, poimenujejo v smislu smotra zaposlitve. 29. zaposlitev Smoter: a) Razvijamo sposobnost ugotavljanja količine po slušni zaznavi ter pospe¬ šujemo namerno pozornost. b) Razvijamo sposobnost jedrnatega izražanja, prilagajanja miselnemu toku skupine; utrjujemo znanje o tem, kako napišemo pismo, kako ga odpošljemo. c) Razvijamo sposobnost opazovanja, vplivamo na namerno pozornost, utrjujemo pojme o količini, o dimenzijah, o stopnjevanju dimenzij ter vplivamo na organizirano sodelovanje v skupini. Vsebina: a) Ugotavljanje količine zvokov v obsegu do 3. b) Pišemo pismo. c) Kaj je večje, daljše, višje, težje; nariši več, manj, enako. Opombe: a) Zaposlitev lahko izvedemo kot igro. V njej vzgojiteljica povzroča zvoke z udarci na gong, boben ipd., ob določenem številu zvokov pa otroci rešujejo določene naloge (npr. dvignejo sliko z enakim številom predmetov, izvedejo isto število gibov ipd.). b) Primer izvedbe zaposlitve: Otroku iz naše skupine, ki je bil dalj časa odsoten, ali pa otrokom druge skupine, pišemo pismo. V njem lahko opišemo naše dejavnosti v »mali šoli«. Z otroki se prej domenimo, kaj bomo pisali in o načinu sodelovanja vseh otrok: vsak otrok bo povedal kratek stavek, vendar tako, da se bodo vsi stavki smiselno povezovali. Vzgojiteljica usmerja otroke z nasveti, jim po potrebi pomaga z vprašanji, ponavlja že napisane stavke ipd. Napisano pismo skupaj odpremimo. c) Za izvedbo zaposlitve naj vsak otrok dobi sliko, ki predstavlja npr. 4 različno velike hiše (2 sta enaki), 3 različno dolge svinčnike (2 sta enako dolga), 4 kupe, 2 kupa (ne več kot 5 opek v vsakem) sta enaka po številu opek, 4 raz¬ lično visoka drevesa (2 drevesi sta enako visoki), dve mizi, na eni so 4 žoge, druga je prazna, dva krožnika, oba sta prazna. Otroci dobivajo naloge kot npr.: pokaži največjo hišo, najnižje drevo, enako velik kup opeke, nariši na prazno mizo enako število žog, kot jih je na drugi mizi, nariši na oba krožnika enako število češenj. Zaposlitev lahko izvedemo tudi z namenom kontrole, koliko so si otroci osvojili pojme, ki so vsebovani v nalogah. V ta namen lahko rešujejo vsi hkrati naloge s prečrtavanjem (enako velikih, najvišjih, največjih, najdaljših, enako dolgih. .. predmetov, z risanjem [enake količine, manj, več predmetov]). 84 30. zaposlitev Smoter: a) Utrjujemo predstave o prirodnem nizu števil od 1 do 5 ter o sestavi števil do 5; uvajamo v različne razvrstitve enot števil do 5 (razvrstitev ni bistvena za količino), utrjujemo pojme: vrsta, krog. b) Razvijamo sposobnost iskanja smiselnih zvez. c) Seznanimo otroke z načinom in vsebino dela v šoli, vzbujamo veselo pričakovanje vstopa v šolo. Opozoriti želimo na razliko med »malo šolo« in pravo šolo. Vsebina: a) Risanje predmetov v količinah od 1 do 5 po prirodnem nizu (v vrstah, eno pod drugo začenši z 1, primerjanje količine od 1 do 5 naprej med dvema zaporednima vrstama, nato med vrstama s presledki. Risanje predmetov v koli¬ čini do 5 v različnih razvrstitvah (v krogu, neurejeno, kot številčne slike ipd.). b) Kateri predmeti spadajo skupaj? c) Jeseni bomo šli v šolo. Opombe: a) Zaposlitev je možno izvesti npr. takole: Na flanelografu ali podobnem ponazorilu razstavimo predmete (npr. jabolka) po policah. Na prvi je prostora samo za eno jabolko, na vsaki naslednji je prostora za eno jabolko več, na najdaljši je prostora za 5 jabolk. Isto naj narišejo otroci v svoje zvezke. Nato količine primerjajo in poimenujejo. Jabolka odstranimo s police (izpremembo izvršimo na flanelografu), razvr¬ stimo jih še drugače in jih v novi razvrstitvi ponovno primerjamo po količini. b) Zaposlitev lahko izvedemo tudi kot didaktično igro. Zanjo potrebujemo večjo sliko, na kateri so pomešani različni predmeti, kot npr. hiša, peč, vrata, kljuka, gnezdo, pasja hišica..., živali (ptič, pes itd.). Ko si otroci sliko dobro ogledajo, v skladu s pravili igre ugotavljajo, kaj na sliki spada po smislu skupaj. c) Pred to zaposlitvijo skupaj obiščimo šolo, po možnosti naj otroci tudi prisostvujejo eni šolski uri kot opazovalci. Vsebino opazovanja obnovimo v razgovoru, pri katerem otroke usmerjamo z vprašanji; na koncu povzamemo podobnosti in razlike v »mali šoli« in osnovni šoli. Na zaključku lahko otroke tudi povprašamo, kako jim je bilo všeč v »mali šoli« in jih vzpodbudimo, da bi tudi v šoli dobro sodelovali in se v njej dobro počutili. Učinkovitost priprave na šolo Nekatere učinke priprave na šolo (vpliv na šolsko zrelost, na nekatere osebnostne lastnosti [socialna prilagojenost in priljubljenost med sošolci, samo¬ stojnost, odnos do šolskih obveznosti, discipliniranost, sproščenost] ter na šolski uspeh otrok) smo ugotavljali s tem, da smo spremljali v 1. razredu učence, ki so bili v zadnjem predšolskem letu vključeni v oddelke, v katerih smo preiz¬ kušali vzgojni program priprave na šolo, ki je v tej knjižnici predstavljen (v nadaljnjem besedilu jih bomo imenovali E skupina). Hkrati smo spremljali 85 tudi njihove sošolce, ki v oddelke niso bili vključeni, bili pa so s prvim izena¬ čeni z vidika šole, ki so jo obiskovali, starosti in izobrazbe staršev (v nadaljnjem besedilu K skupina). Obe skupini smo primerjali in ugotovili naslednje: 1. Šolska zrelost (ugotavljali smo jo s Toličičevim testom šolske zrelosti). E skupina je dosegla pomembno višjo šolsko zrelost kot K skupina. Ta raz¬ lika se je pokazala tako pri motoričnih sposobnostih, kot pri ostalih sposobnostih, ki jih zahteva test, s katerim smo šolsko zrelost ugotavljali. 2. Osebnostne lastnosti (ugotavljali smo jih s sodelovanjem uči¬ teljev v anketi, ki smo jo izvedli dvakrat: prvič po prvih dveh mesecih pouka, drugič pa na zaključku šolskega leta). a) Odnosi s sošolci in vključevanje v skupne naloge razreda. Otroci E skupine niso imeli pomembno boljših odnosov s sošolci kot otroci K skupine, so pa se pomembno bolje vključevali v skupne naloge razreda. b) Odnos do šolskih obveznosti. Otroci E skupine so v začetku šolskega leta pomembno bolje sprejemali šolske obveznosti kot otroci K skupine. Ta prednost pa se je do zaključka šol¬ skega leta zmanjšala. V izpolnjevanju šolskih obveznosti pa anketa ni pokazala pomembnih razlik med E in K skupino. c) Samostojnost. Primerjava rezultatov prve ankete kaže tendenco višjih rezultatov v E skupini; do zaključka šolskega leta se je razlika med E in K skupino zmanjšala, vendar so imeli otroci E skupine še vedno prednost. d) Discipliniranost. Otroci E skupine so pokazali v začetku šolskega leta, to je neposredno pod vplivom priprave na šolo, nekoliko slabšo discipliniranost kot otroci K skupine, razlika pa ni statistično pomembna. Do zaključka šolskega leta, kot pokažejo rezultati druge ankete, so otroci K skupine v pogledu discipliniranosti mnogo bolj napredovali kot otroci E skupine, zato se je razlika med skupinama še povečala in postala pomembna. e) Sproščenost (ugotavljali smo jo z vidika postavljanja vprašanj pri pouku in javljanja pri pouku). Otroci E skupine so bili pri pouku precej bolj sproščeni tako pri postav¬ ljanju vprašanj, kot pri javljanju in to zlasti v prvih dveh mesecih pouka. S primerjavo vseh osebnostnih lastnosti, za katere smo v anketi spraševali, pa smo ugotovili, da je od vseh naj slabše ocenjena sproščenost. Iz tega smo zaključili, da so bili otroci, ki smo jih spremljali, pri pouku razmeroma malo sproščeni, vendar otroci E skupine pomembno bolj kot otroci K skupine. 3. Učni uspeh (ugotavljali smo ga po ocenah iz slovenščine, spoznavanja prirode in družbe ter računstva; primerjali smo ocene iz posameznih navedenih predmetov in globalni uspeh [vsota ocen iz teh treh predmetov]). Primerjava nam je pokazala, da so otroci E skupine dosegli pomembno višji globalni uspeh, prav tako pomembno višje ocene iz slovenščine ter spozna¬ vanja prirode in družbe, pri računstvu pa razlika med ocenami v E in K skupini ni pomembna. 86 4. Priljubljenost med sošolci (ugotavljali smo jo s sociometrič- nim preizkusom s tem, da so otroci navajali priljubljene in nepriljubljene so¬ šolce). Če pritegnemo k rezultatom sociometričnega preizkusa tudi v anketi izra¬ ženo mnenje učiteljic o socialni prilagojenosti otrok, lahko rečemo, da v odnosih s sošolci otroci E skupine niso bili bistveno drugačni od otrok K skupine, cfa pa so si pridobili med sošolci zadovoljivo priljubljenost, da so verjetno zaradi večje sproščenosti bolj kot otroci K skupine v razredu opozorili nase in da so kazali tendence boljšega vključevanja v skupne naloge razreda. Rezultati raziskave, ki smo jih le v skopih obrisih navedli, potrjujejo našo domnevo o ugodnem vplivu domišljenega in čvrsto izdelanega vzgojnega pro¬ grama priprave na šolo na šolsko zrelost, na nekatere osebnostne lastnosti in na uspeh otrok v šoli. Nadaljnje raziskave pa bi mogle pokazati še druge, prav tako pomembne učinke priprave na šolo, npr. o vplivu na področju estetske, delovne, telesne vzgoje, na oblikovanje osnov karakterja, raznih privajenosti in navad, pa tudi časovno odpornost teh vplivov. 87 VSEBINA Prehod otroka v šolo in zahteve pouka.3 Šolska zrelost in pomen priprave na šolo.4 Izhodišče pri izdelavi podrobnega vzgojnega programa.6 Program neposredne priprave otrok na šolo.11 a) Intelektualna vzgoja.11 b) Telesno zdravstvena, estetska in moralno delovna ter družbena vzgoja . . 35 Program neposredne priprave otrok na šolo.62 Učinkovitost priprave otrok na šolo.85