Gospodarske stvari.
Kakošna lega in zemlja ugaje posameznim
gozdnim drevesom.
Ker smo dokazali, koliko milijonov sadik se bode v prihodnje potrebovalo, da se bodo mogli le goloseki zopet z drevjem zasaditi, je potrebno povedati, kakošna lega in zemlja ugaja posameznim gozdnim drevesom, da se ne bode, kar se pogostokrat iz nevednosti*) zgodi, v debelo zemljo in zavetja zasajal ali sejal bor, hrast in bukev pa v plitvo zemljo in na prosto. Naj bo toraj to v kratkem povedano.
1.    Bukev raste najrajše na rebrih gora, v dolinah in nižavah. Razprostrta je posebno na severnih in vzhodnih krajih. Bukvi ugaja bolj mokra, debela s prstenino pognojena, ne preveč rahla zemlja, če je z ilovico in kamenjem pomešana. Mraz in vročina ji hitro posmo-dita perje v spomladi, zato se ne sme na prosto, ampak le v zavetje saditi ali sejati. Seme se v mesecu oktobru nabira.
2.    Hrast ljubi južne lege. Tla morajo biti globoka in zemlja rahla. Peščeno ilovnat svet mu najbolj ugaja. Sadi naj se pomešano z bukvo. Seme (želod) se nabira oktobra meseca. Ce je mogoče, naj se še tisto jesen vsadi, ker se pozimi rad spridi.
3.    Breza se nahaja v nižavah. Mrzlih dolin in senčnatih krajev nima rada. S peskom pomešano^ ilovico ima najraji, če je prav plitva. Ona tudi na prostem raste.   Seme je meseca septembra zrelo.
4 Jelša se dobi v hladnih nižavah, ob vodah in močvirnatih krajih po gorah. Tla morajo biti debela in zemlja ne preveč vezljiva. Na peščeni ilovici se dobro počuti. Suhega sveta ne mara. Ob vodah na poševnost, da se ne posiplje, naj se sadi, sicer pa ne potrebuje zavetja.   Seme se nabira v mesecu novembru.
*) Mnogo nevednosti pri kmetijstvu in gozdarstvu so uže ^Novice'* odstranile, vendar je še veliko za zboljšati. Sveta dolžnost vseh Ijudoljubov je, z vsemi silami delati na to, da se bodo vedno bolj razširjale. Vsi oni rodoljubi, kateri so v najnovejšem času prezirali ta list, naj se poboljšajo in ga zopet z dovršenimi dopisi podpirajo. ,,Novice'^ naj bodo zrai-rom boljše in bodimo ponosni na najstarejši slovenski list, če-gar ustanovitelj mu je bil naš ljubljeni dr. Janez Bleiweis.
Pis.
5.    Gaber ljubi mrzle, od solnca obrnjene kraje v nižinah, ozke doline in spodnja rebra na severnih straneh. Tla morajo biti frišna, rahla in tečna. Na apne-niku in ne preveč vezljivi ilovici rad raste. Mlada rastlina je rada v senci, vendar se tudi na svetlobi povoljno razvija.    Seme dozori v mesecu oktobru.
6.    Javorju ugajajo južne lege. Na apneniku in siv-niku v gorah kaj zadovoljno raste. b'eme je zrelo meseca oktobra in odleti iz drevesa meseca novembra.
7.    Jesen se razprostira po severnih krajih, hoče imeti bolj mokra tla in dobro zemljo. Seme dozori v mesecu oktobru.
8. Brest raste v južnih nižavah in po gričih. Frišna globoka tla mu ugajajo. Seme dozori v mesecu maju ali v začetku junija.
9.    Lipa se nahaja po južnih gorah. Dobro se le v nižavi počuti. Najrajše ima rahlo , frišno in debelo zemljo.    Seme je v mesecu oktobru zrelo.
10.    Topol kaj rad v bukovih gozdih raste, kjer so tla frišna in debela. Na Krasu se nahaja poleg voda. Zaplodi se z mladikami, katere se kar v zemljo zasa-jajo. Na debeli in frišni zemlji raste povsod, drugje naglo pogine.
11.    Jelka (hoja) ljubi severne srednje gore. Frišna, debela, ne preveč vezljiva tečna ilovica ji najbolj ugaja. V mladosti mora imeti senco. Seme je uže meseca septembra zrelo.
12.    Smreka raste povsod, samo v vročih krajih ne. Severne in vzhodne lege ima rada. Smreka ne potrebuje globokih, ampak frišnih in tečnih tal. Njene korenine se plazijo bolj na površji med skalami. Na apneniku in sivniku raste. Na Krasu se mora le v zavetje saditi, drugače pogine. Seme dozori začetkom meseca novembra. Ker še le v spomladi izleti, se more celo zimo nabirati.
13.    Črni bor je najboljša sadika za pogozdovanje Krasa. Raste na peščenem solnčnem apneniku najrajše. Suša in mraz mu ne škodujeta. Kedar toliko doraste, da daje nekaj sence, naj se druge sadike, ki Ijubija senco, pod njega zasajajo, kar se z vspehom dela. Seme je zrelo v mesecu oktobru, izleti pa v spomladi.
14. Mecesen raste po visocih, proti severu in vzhodu obrnjenih gorah; hoče pa globoka, ne presuha tla imeti. V globokem frišnem apneniku se veselo razprostira.  V mladosti mu daj sence in zavetja.  Seme je
zrelo v mesecu oktobru , izleti še le v spomladi. Na Krasu se mora v senco in zavetje saditi. Na solucu naglo pogine.
To so iraenitneja drevesa, katera so se uže z vspe-hom za pogozdovanje Krasa porabila. Na kakošen način se od posamesnih dreves seme nabira, kako hrani do prihodnje setve, povedali bomo v enem prihodnjih listov. Ker je na Tirolskem in Koroškem zarad povo-denj gozdno seme zelo drago, ne bo kazalo druzega, če hočemo goloseke in Kras zasejati ali zasaditi, da si nabiramo seme po naših gozdih.
42