inica via Ceppa,^
K 5 T £
TP T
Lj c« J_j wJ
GLASIL O KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
JLeto IX. itev. 2 (4311
SOBOTA, 12. JANČARJA 1937
Poiamezna itev. 25 lir
■
Vprašanje
slovenske šole v Trstu in
na
uzakonitve
dnevnem redu Goriškem
na
Zanimanje poslanca Beltrameja za zakonski osnutek
Sestanek s slovenskimi šolniki
a
iel
at TJ ržaški in goriški Slovenci nestrpno pričakujejo zakonsko u-ap reditev šol lastnega jezika, zlasti po vesti, ki je pred krat. 5 kim dospela iz Rima, da je ministrski svet o njej že razpra-la'ljal.
Omenjena novica je še poseimo vzbudila zanimanje zainteresiranih šolnikov, prosvetnih organizacij, staršev in dijakov, 1 'ki živahno razpravljajo o tem vprašanju, obsojajo namere, ki pj*H ima vlada v pogledu slovenskih šol na Goriškem in pri-ja Previjajo potrebni material, ki h. n«i bi služil za izdelavo podrob-N "ega zakonskego načrta in za
t razpravo v parlamentu.
■iti
Srečanje :.:s poslancem Beltramom
i
:	Koncem prejšnjega tedna je
čir bil v Trstu komunistični posla-" lnee Beltrame, ki je že pred le* ** postavil v parlamentu in v n ministrstvu za javno vzgojo nuj-^ *o»t, da se uzakonijo slovenske [p ®°le na Goriškem. Tovariš Bel-2' *ratue se je srečal z voditelji ; kvP TO ter voditelji Slovensko o brvatske ljudske prosvete in Sindikata slovenske šole.Z njimi : J® razpravljal o zakonskem o.
le
8lovenskih šol in učnega osebja, da bi ustrezal težnjam in ■e Potrebam slovenskega ljudstva *er bil v skladu z republiško I Ustavo in Londonsko spome-”Ì nieo.
Pj sUutku in o načelih, ki naj bi ni ta vseboval, da bo v korist
Poslanec Beltrame bo še o-biskal Trst in se sestal tudi z drugimi predstavniki prosvetnih organizacij v Trstu.
Intervencija v občinskem svetu
Na torkovi seji občinskega sveta je občinska svetovalka KP, Stanka Hrovatinova postavila vprašanje kakor sledi :
«28. decembra 1956 je minister Rossi predložil ministrskemu svetu zakonski osnutek za ureditev slovenskih šol v Trstu in v goriški pokrajini.
Omenjeni osnutek pomeni ne le zapostavljanje slovenske manjšine temveč je tudi proti načelom, vsebovanim v Londonski spomenici in v republiški ustavi.
Omenjeni osnutek je zlasti v odkritem nasprotju s členom ustave, ki pravi :	«Republika
ščiti jezikovne manjšine s posebnimi ukrepi». Toda pravi-
V anonijev načrt
in poživitev tržaškega gospodarstva
) 4 Na osnovi tega načrta bi v štirih letih lahko investirali le 12 milijard lir
«J o obisku odposlanstva tržaš--o ke trgovinske zbornice pri n! Predsedniku vlade je prešlo v ' i brstu takorekoč v modo govo-riti o Vanonijevem načrtu.
-L V,
vprašanje tega načrta je postalo
- *e bolj aktualno potem, ko je
tržaški občinski svet sklenil, "“j posebna komisija izdela do-gi kument vsebujoč zahteve Trsta ol Za poživitev mestnega gospo-. Carstva.
|li Reči moramo, da kot v ostalih ti Predelih italijanske republike, ir: |udi v Trstu niso povsem jasne 'deje o Vanonijevem načrtu. Kot je znano bi morali 10 od-e, ®lotkov od narodnih dohodkov j dodeliti za investicije tega načrta’ Toda dejstvo je, da ta načrt zUsti v Trstu sploh ne obstaja.
Nadalje se govori o tem, da bi moral Vanonijev načrt vzpod. buditi zasebne pobude in jih / Uavdušiti za investicije. Prav za 1 Prav naj bi sam Vanonijev ai °ačrt ugladil pot in pripravil pi "Soden teren za zasebne pobu. a de. Toda kam bi vse to do.
V	v®dlo, je drugo vprašanje. Ni c. |°rej ničesar jasnega v tem do ,i)l N® naj sega Vanonijev načrt in
V	naj se začnejo zasebne po. fi ude. V podkrepitev tega naj >o: "avedemo samo en primer: Ni ,i" lasn0 Vanonijev načrt pred-
Jddeva gradnjo neke elektrarne, 'l je neobhodno potrebna za P ustavitev nove industrije, za atero pa morda zasebna pobu. , ® v tem trenutku ne misli in ,1 nanjo mislila šele enkrat '«sneje.
Tak0 torej tudi v tržaškem Svatu gre pot, ki vodi k Vano-/ , veVemu načrtu preko neob-,o °dno potrebne precizacijc ci. Jey’ ki so prav tako neobhod-i ?°v potrebni za poživitev tr. askegn gospodarstva. Šele na-1	° 3e lahko preide k analizira
V podkrepitev tega naj navedemo le nekaj primerov, ki se nanašajo na naše mesto in so v tesni zvezi s poživitvijo njegovega gospodarstva : Za potenciranje pristaniških naprav in zlasti za zgraditev VII pomola, to je največje pristaniške naprave, bi lahko porabili celotno vsoto, ki bi jo pridobili od Vanonijevega načrta. Zato bi to delo nujno moralo priti v sklop nakazil merodajnega ministrstva. Prav tako bi morale državne železnice finansirati razširitev in elektrifikacijo železniške proge Trst-Benetke. Tudi za razširitev pontabeljske proge bi morali resneje pomisliti saj je ta neodložljiva.^ Za postavitev metanovoda Mestre-Trst bi morala skrbeti vsedr. žavna ustanova za goriva. Grad. nja avtoceste Mestre-Trst z od. čepom proti Trbižu in Avstriji bi morala iti v breme vsedržavnega načrta za gradnjo avtomobilskih cest.
ce slovenske manjšine sc ne ščitijo s spremenitvijo obstoječih slovenskih šol na Goriškem v navadne «tečaje» ter s tem, da se odvzame slovenski šoli avtonomija, ki je potrebna za njen razvoj.
Poleg tega je proti demokratičnemu duhu ustave zahtevati, naj kandidati slovenske šole predložijo dokaze o njihovi etnični pripadnosti, kar se ne zahteva s strani učencev italijanskih šol.
Vprašujem, če gospod župan smatra ali ne potrebno nastopiti ob priliki proti tem nedemokratičnim osnutkom, ki očividno omejujejo pravice etničnih manjšin in služijo za okrepitev nepriznane, toda obstoječe diskriminacije na škodo Sloven. cev».
Temu vprašanju komunistične občinske svetovalke Hrovatino. ve sta se pridružila tudi občinska svetovalca dr. Jože Dekleva (Neodvisna socialistična zve. za) in dr. Josip Agneletto (Slovenska demokratska zveza).
Izjava
komunističnih
mladincev
Velikega pomena so investi’ cije za gradnjo brodovja, ki naj bi bilo dodeljeno Trstu. To brodovje je nujno potrebno za dosego tega, da bo Trst lahko zakonitev in za podporo, ki jo
Slovenski komunistični dija-ki, ki so se sestali prejšnji teden, so objavili sledečo izjavo:
V est, da je ministrski svet razpravljal o uzakonitvi sloven. skega šolstva v Italiji pozdravlja tudi komunistična dijaška mladina iz Trsta v upanju, da bo slovensko šolstvo o bližnji bodočnosti zakonsko priznano in zaščiteno.
Važno je poudariti, da je ta dolgo pričakovani uspeh rodila pobuda komunističnih poslancev v parlamentu, ki se že leta potegujejo za uzakonitev sloven. skega šolstva v Italiji ob podpo. ri akcij komunističnega in naprednega gibanja, katerih so se udeležili tudi slovenski komu. nistični dijaki.
Vendar je vest tudi obenem razburila nas vse, ker je v zakonskem osnutku, ki ga je pred. stavil minister Rossi vključeno načelo, da se bodo slovenske šole na Goriškem spremenile v tečaje in da bodo morali starši predložiti posebnim komisijam prošnje za vpis v omenjene tečaje ter dokumente, ki bi pričali, da sta otrokova narodnost in občevalni jezik res slovenska.
S to odločitvijo se kršijo pra. vice Slovencev v Italiji ter nedvomno tak načrt ni v skladu z načeli vsebovanimi v republiški ustavi in je proti demokratičnim pravicam in svoboščinam državljanov.
Slovenski komunistični dijaki, ki se v tem trenutku čutijo zlasti povezani z goriškimi slovenskimi dijaki v borbi za njihovo šolstvo, pričakujejo, da bo parlament obravnaval in rešil vprašanje na osnovi republiške ustave ter zadostil zahtevam slo. venske narodne manjšine v Ita. liji.
Novi zakon naj tudi za šole s slovenskim učnim jezikom zajamči enake pravice v pogledu vpisovanja, kot jih imajo šole z italijanskim učnim jezikom.
S tem opozarjamo slovenske dijake, naj se zavedajo o pomenu te borbe za bodočnost ter obstoj slovenskega šolstva.
Vsi slovenski dijaki naj se po-sebno v tem trenutku povežejo in strnjo svoje vrste, naj se skupno potegujejo ter prispeva, jo za pravično uzakonitev slo. venskega šolstva.
Potrebno je, da se skupno prizadevanje za čimprejšnjo u-
izvrševal svoje naravno in zgodovinsko poslanstvo. Toda tudi v tem pogledu obstajajo negotovosti. Gradnje brodovja bi
morale iti v breme IRI. Toda ■ nadaljuje, razširi in okrepi
morajo Slovenci nuditi ljudskim predstavnikom, ki bodo zagova. rjali njihove koristi in potrebe v zvezi s šolstvom v parlamentu,
Va
načrtov, ki niso v sklopu
nonijevega načrta in katere
trnlv« —l-i •	i« i _i •	__
- lr®ba vključiti, ali bolje re’ 6,10 zahtevati njih vključitev
» V,
anonijev načrt.
z druge strani vemo, da sploh ne obstajajo tozadevni načrti. Zaradi tega bi se morali nujno nasloniti na Vanonijev načrt in na njegove investicijske fonde.
Finančne možnosti Vanonijevega načrta pa so dovolj jasne. Od približno 30 milijard do. hodkov, ki jih tržaško področje nudi letno državni blagajni, bi odpadlo na Vanonijev načrt le 3 milijarde to je 10 odstotkov in bi torej v štirih letih v ta namen dobili le 12 milijard lir, kar bi z lahkoto porabili, kot že rečeno, le ea potencira* nje pristaniških naprav.
Interpelacija
poslanca
Marangonija
Poslanec PSI Marangoni, ki je član parlamentarne komisije za javno šolstvo, je bil ta teden v Gorici, kjer je razpravljal z oblastmi o vprašanju uzakonitve slovenskega šolstva. Dr. Marangoni je poslal ministru Rossiju interpelacijo zakaj v objavljenem zakonskem osnutku za slovanske šolstvo ni upošte*
vana tudi za goriško pokrajino kakor za Trst od vseh priznana nujnost, da so slovenske šole dejansko in pravno avtonomne in zakaj se je namesto tega sprejelo načelo ustanovitve paralelnih tečajev, kar gotovo ne rešuje vprašanja in ne tolmači trditve ustave ter povzroča nasprotja in polemike, ki nikomur ne koristijo.
Povišanje plač v Romuniji
Eden je odstopil
To je rezultat pustolovskega napada na Egipt
Ali bodo nove volitve na Angleškem ?
A ngleški ministrski predsednik Antony Eden je v sredo zvečer podal ostavko. Kasneje je izjavil, da je odstopil zaradi slabega zdravstvenega stanja. Tako je torej na neslaven način zaključil svojo polotično kariero mož, ki je še pred nedavnim privedel Anglijo v skrajno neprijeten položaj zaradi pustolovskega napada na cigipt.
O možnosti ostavke Edena se
CK Delavske partije Romunije je te dni objavil resolucijo, v kateri so objavljeni ukrepi za zboljšanje plačilnega sistema. Na osnovi tega sklepa bodo zvišali delavske plače in uveljavili boljše delavsqe norme. Plače se bodo zvišale za okrog 15%.
je govorilo že pred časom, ta. koj po propadlem napadu na Egipt. V zadnjem času pa se o tem ni več toliko govorilo. Zato pa je vest o odstopitvi vzbudila tem večje zanimanje in p re-senečenje.
Zaradi predsednikove ostavke je avtomatično padla tudi vlada v celoti in danes sc že precej vztrajno govori o možnostih razpisa novih volitev. Za razpis novih volitev se je med drugim izjavil tudi voditelj la. huristične opozicije Gaitskell, ki je na tiskovni konferenci ta-koj po odstopitvi Eden izjavil, da je Eden s tem, da je odsto-
pil ravnal pravilno, ker pa se je vlada v celoti identificirala z zunanjo politiko v zadnjih mesecih, bi bilo pravilno, da bi razpisali nove splošne volitve, ter tako dali možnost, da bi dežela sama izbrala novo vlado.
Vest o Edenovem odstopu so tudi v tujini sprejel z velikim presenečenjem. Posebno v Pa. rižu ne prikrivajo zaskrbljenosti, saj je prav sedanja francoska vlada stala tesno ob strani Edenu in njegovi vladi v nedavnih pustolovščinah v Egiptu.
V Washington pa se govori, da pomeni Edenova ostavka do.
Očiščevalna dela v prekopu
Prva ladja, ki je bila blokirana v Sueškem prekopu, je priplula v Port Said. Ladja se imenuje «Statue of Liberty» in je last neke panamske družbe. Čiščenje prekopa se je že začelo in se intenzivno nadaljuje. Predvidevajo, da ga bodo polnoma očistili v teku meseca marca. Tedaj bodo ladje lahko zopet plule skozi to važno prometno žilo, zaradi katere se je v zadnjih mesecih vnel požar, ki bi bil lahko privedel do novega svetovnega spopada. Trdno zadržanje egiptovskega ljudstva in vseh ostalih arabskih narodov, resno svarilo Sovjetske zveze in nastop OZN so vsaj za sedaj preprečila težak mednarodni zapletljaj. Kljub temu kolonializem v eni ali drugi obliki ni nebal s svojimi mahinacijami na škodo neodvisnosti arabskih dežel. Oboroženi angleški napadi na Jemen in Eisenhowerjeva doktrina predstvljajo novo nevarnost, ki lahko privede do zaostritve, tem bolj ker se imperialisti na noben način nočejo odreči Srednjemu vzhodu, od koder so do sedaj črpali bajne profite.
Britanski napad najemen
Britanske čete so pred nekaj dnevi izvedle napad na obmej-ne kraje Jemena.
Jemen je manjša država, ki se nahaja tik ob Adenu, ki je zaseden po Britancih. Prav za prav je Aden sestavni del Jemena.
Kot je znano, je Jemen že večkrat zahteval, naj bi se bri-lanska zasedbena vojska umaknila iz Adena, čemur pa se Britanci odločno upirajo ter se pri tem sklicujejo, da bo po-godba glede vojaške zasedbe
Adena, zapadla šele leta 1974.
1.
„ •».
Britanci se drže Adena za- I koč im gorivom, ki so jo doslej radi strateškega položaja in J zara(p zaprtega Sueškega p repa zaradi bogatih ležišč nafte, j kopa omejili za 10%. u. —	Zaradi pustolovščine v Egip-
ki se nahajajo na omenjenem področju.
Takoj po napadu se je sestal politični odbor Arabske lige in soglasno obsodil britanski vojaški napad. V Jemenu pa so proglasili splošno mobilizacijo. Jemenska vlada pa bo protestirala tudi v OZN in zahtevala, naj se onemogoči britanski na. pad.
M
Cu En Laj v Moskvi
V ponedeljek je prispela v Moskvo kitajska vladna delegacija, katero vodi ministrski predsednik Cu En Laj. Ob prihodu na moskovsko letališče je Cu En Laj izjavil, da je prija-teljstvo med ZSSR in LR Kitajsko trajno in da smatra kitajski narod razvoj prijateljskih stikov s ZSSR za svojo internacionalno dolžnost.
Naslednji dan so pričeli razgovori med sovjetsko in kitajsko vladno delegacijo. Že prvi dan so »a široko raepravljali o
številnih svetovnih vprašanjih. Razgovori še trajajo.
Pomanjkanje bencina na Angleškem
Te dni je minister za gorivo in energijo Aubrey Jones napovedal novo omejitev v pre. skrbi britanska industrije s te.
tu se je gospodarski položaj v Veliki Britaniji znatno poslab šal. Kljub racioniranju bencina so morali zvišati njegovo ceno. Prav tako so narasle cene najosnovnejših življenjskih potrebščin, proizvodnja pa se iz dneva v dan krči. Nekateri gospodarski krogi menijo, da je V. Britanija tik pred gospodar, sko krizo.
Velika stavka v Nemčiji
bro stvar za bodoče anglo-ame-riške odnose.
Tudi vodstvo zapadnonemških socialdemokratov je mnenja, da se lahko domneva, da bo angleško ljudstvo zahtevalo po prvi posledici poraza na sueškem področju obrnitev parlamentarne večine v korist laburistov. Egiptovski radio je v posebnem poročilu sporočil Edenov odstop in dodal, da je to rezultat njegove nesrečne politike glede Sueškega prekopa.
Radio Moskva je to vest sporočil s sledečim komentarjem : «Londonski opazovalci so mnenja, da je vzrok Edenove ostavke neuspeh angleške in francoske pustolovščine proti Egiptu in tudi posledica Eisenhowerje-ve doktrine, ki ima namen še bolj oslabiti že hudo omajan položaj angleškega imperiali-zma na Srednjem vzhodu.»
Kraljica Elizabeta je ponudila konzervativcu Mac Millanu mandat za sestavo nove vlade. Mac Millan je bil sedaj finančni minister. Znan je kot skrajni
konzervativen in je zelo priljub. l:   _______::l:l  i• i • i i
Ijen v ameriških vodilnih krogih.
Kitajska delegacija obišče FLRJ
Kampanja
za včlanjevanje
v KP TO
T7" arapanja za obnavljanje članskih izkaznic in za rekrutacijo novih članov za Partijo, ki je prešla že v zaključno fazo, beleži, nove rezultate. V vrsto celic in sekciji, o katerih smo poročali v prejšnjih številkah, so se vključile še druge celice in sekcije, ki so včlanjevanje izvršile stoodstotno. Tudi ta teden so novi tovariši vstopili v Partijo.
Važno etapo v tej politični
akciji za razširitev Partije bo pomenil prihodnji 21. januar, t. 1. obletnica ustanovitve KPI. To obletnico bomo proslavili v znamenju učvrstitve naše orga. nizacijc, v znamenju tekmovanja za dokončanje obnavljanja izkaznic do tega dne in za rekrutiranje nadaljnjih novih članov za Partijo. To bo najdostoj. nejša proslavitev obletnice ustanovitve partije.
Ta teden:
Sv. Vid
na prvem mestu
Sredi januarja bo prispela v Jugoslavijo šestnajstčlanska par. lamentarna delegacija LR Kitajske, katero bo vodil tov. Pen Cen, predsednik pekinškega ljudskega odbora. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji dva tedna in bo imela važne razgovore z jugoslovanskimi voditelji. Obiskala bo tudi razna mesta in tovarne v deželi.
Iz podatkov, ki so zadnje dni prispeli na osrednji organizacij, ski odsek je razvidno sledeče :
Sekcija Sv. Vida.Eiizejskih poljan je dosegla 100% včlanjevanje in je do sedaj pridobila 12 novih tovarišev. Ta sekcija bo imela v soboto 19. januarja na sedežu partije v ul. Madonnina 19 svoj praznik razdeljevanja članskih izkaznic.
Tudi sekcija pri Banih je sto. odstotno obnovila članske izkaznice ; druge sekcije pa se bližajo temu cilju. Izmed slednjih so Barkovlje dosegle 98° o in pridobile 4 nove člane, Skedenj je izvršil svoje delo za 97%, Tomažič 92% in je pridobil 18 novih članov, Milje 91% in pri. dobile 9 novih članov, Sv. Ja-
V •
ZAKLJUČENI
razgovori
med ZSSR in NDR
kob 90% in pridobili 5 novih članov ; celica «Chimisso» v šentjakobski sekciji pa je zaslu. žila, da jo še posebej omenimo, ker je svoje delo izvedla 100% razen tega pa je tudi 100% poravnala članarino ; in končno naj omenimo še Rojan, ki je obnovil članstvo za 90% in pridobil 2 člana. Greto, ki je obnovila izkaznice za 89% in pridobila 9 novih članov ter Kolonkovec ki je obnovil izkaznice za 90%.
Sekcija v Mačkovljah je dosegla 96%. Včlanjevanje v ladjedelnici Sv. Marka so do sedaj izpolnili za 85%, rekrutirali pa so 4 nove člane, v To. varni strojev' Sv. Andreja pa so včlanjevanje izpolnili za 90%.
Razdeljevanje izkaznic v Tomažiču in v Podlonjerju
V kijelskih ladjedelnicah (Zapadna Nemčija) stavkajo kovinarji že celih 11 tednov. To je doslej najdaljša stavka de. lavcev v Nemčiji. Ta teden je bilo posvetovanje za rešitev perečega vprašanja. 97% delavcev je izjavilo, da so pripravljeni nadaljevati stavkovni boj do dokončne zmage. Strokovnja. ki računajo, da je znašala škoda že po prvih sedmih tednih stav-ke nad 30 milijonov mark. Skupno stavka 32.000 delavcev.
TJ" torek so se v Moskvi zaključili razgovori med sovjetsko in vzhodnonemško vladno delegacijo. Uradno poročilo o teh razgovorih sta podpisala predsednik sovjetske vlade Bul. ganin in predsednik vzhodnonemške vlade Grotewohl.
Delegaciji sta proučili dogod. ke na Madžarskem in ugoto. vili, da so povzročili novo napetost v svetu. Obravnavali sta tudi vprašanja Bližnjega in Srednjega vzhoda ter izjavili' da sta pripravljeni razširiti sodelovanje z deželami na tem po. d roč ju sveta na enakopravni podlagi. Izjavili sta tudi, da podpirata egiptovsko zahtevo po kaznovanju napadalcev in povrnitvi škode.
Nadalje sta delegaciji razpravljali o razorožitvi in ugó-tovili, da Zahod ni sprejel sovjetskih razorožitvenih predlogov, nato pa sta predlagali po. stopno zmanjšanje oborožitve ter prepoved poskusov z jedrskim orožjem. Ureditev vprašanja razorožitve bi lahko omogočila ustanovitev cone omejene oborožitve. Sovjetska vlada se strinja z vzhodnonemško vlado glede tega, da bi morale obe Nemčiji sodelovati v nadzorstvu nad izpolj nje vanjem sporazuma o razorožitvi sklenjenega med državami, katerih vojaške sile so na nemškem ozemlju.
Na tem sestanku so se tudi sporazumeli glede vprašanja bi. vanja sovjetskih čet na ozemlju Vzhodne Nemčije, kakor tudi glede povečanja trgovinske iz. menjave med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Slednja bo dala letos Vzhodni Nemčiji 348 milijonov rubljev kredita za na-kup blaga, potrebnega vzhodno, nemškemu gospodarstvu.
Vzhodnonemška delegacija se
Sovjetska zveza bo dala vzhodnonemški republiki 348 milijonov rubljev kredita za nakup blaga
je za časa bivanja v Moskvi srečala tudi s kitajsko vladno delegacijo, ki je bila tudi tam na obisku. V poročilu, ki je bilo v zvezi s lem objavljeno, je med drugim rečeno, da sta sodelova-nje in solidarnost socialističnih dežel zanesljivo poroštvo za ohranitev trajnega miru v svetu in da si bosta obe vladi še nadalje prizadevali, da bi v okviru marksislično-leninističnih načel enakopravnosti vseh na. rodov in proletarskega interna-cionalizma okrepili svojo solidarnost in sodelovanje s SZ in drugimi socialističnimi deželami sveta.
Sekcija «Tomažič» organizira za sredo 16. januarja svoj praznik razdeljevanja izkaznic.
Sekcija v Podlonjerju je priredila že preteklo soboto svoj praznik razdeljevanja izkaznic skupno s sekcijo pri Sv. Ivanu. Praznik se je vršil v prijetnem in prisrčnem ozračju. Razen članov partije so sc ga udeležili njihovi svojci in številni simpatizerji in prijatelji. V imenu osrednjega vodstva partije je navzoče pozdravila tov. Marija Bernetičeva. V svojem nagovoru je poudarila zlasti važnost, ki jo ima za organizacijo vsakoletno obnavljanje članskih izkaznic, kar ni zgolj administrativna kampanja, temveč je dejanje predanosti partiji in borbam. ki jih ta vodi. Govornica je pohvalila delovanje sekcije zlasti za časa volilne kampanje, v kampanji za širjenje komuni, stičnega tiska, v nabiranju pri. spevkov in je vzpodbujala to. variše naj še bolj okrepijo svoje delovanje in pomnože vezi z vsemi sloji prebivalstva.
Včlanjevanje v Zvezo komunistične mladine
Ta’ teden beležimo posebne rezultate, ki so jih dosegli mia. di komunisti v ladjedelnici Sv. Marka, kjer so dosegli kvoto 113% v včlanjevanju in so re. krutirali 4 nove člane. V Trža. škem arzenalu pa so. dosegli kvoto 78%. V drugih krajih so mladinci dosegli sledeče rezultate pri včlanjevanju : v Skednju 52%, na Greti 82% : mladinke v Križu pa 45%.
Arabske dežele proti Eisenhovverjevi doktrini
\T deželah Srednjega vzhoda . werjeve besede, ker se je že • vlada veliko razburjenje enkrat zgodilo v zgodovini pred
Avstrijski
predsednik
umrl
Pretekli petek je umrl predsednik avstrijske republike Theodor Koerner. Star je bil 84 let. Pripadal je ocialdemo-kratski stranki. Za republiškega predsednika je bil izvoljen maja 1951.
zaradi Eisenhowerjeve zahteve po pooblastilu za vmešavanje v njihove notranje zadeve. V soboto je namreč Eisenhower razložil pred ameriškim Kongresom svojo poslanico, v kateri zahteva, naj se mu da pooblastilo za «pomoč» Srednjemu vzhodu v znesku 600 milijonov dolarjev v 2 letih in pol in za vojaški nastop v kakršnem li trenutku proti «sovjetskemu napadu» ali «povečanju sovjetskega vpliva» na tem področju.
Da utemelji to svojo zahtevo, je Eisenhower dejal, da si Sovjetska zveza prizadeva poveča, ti svoj vpliv v arabskih deželah, kar pa da je treba odločno pre. prečiti, češ da Sovjetska zveza nima kaj opraviti na tem področju, medtem ko je za zahodne dežele to področje življenj, ske važnosti zaradi petrolejskih vrelcev in «svetih krajev».
Čudno se slišijo te Eisenho.
800 in več leti, da so «svete kraje» v Palestini uporabljali kot razlog za križarske vojne, ki pa niso bile nič drugega kot poskus za ohranitev hegemonije nad Srednjim vzhodom.
Na vsak način so Egipt, Sirija, Jordanija in druge arabske dežele proti temu posegu ameriške politike v njih notranje zadeve. Arbske dežele menijo, da bodo ohranile svojo neodvisnost in svobodo le, če jih bodo zahodni imperialisti vendarle pustili pri miru in se ne bodo skušali stalno vrinjati na ta ali oni način na tem področju.
Tudi sovjetski in krogi dru-gib socialističnih dežel odio-čno nasprotujejo Eisenhowerje-vi doktrini, ki predstavlja grob poskus pritiska na arabske dežele, ki so se komaj otresle vplivov anglo-francoskega koloni», iizma.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Intervju tov. Hruščeva
glasilu Komunistične partije CSR ”Rude Pravo”
Uspehi v letu 1956 za ohranitev miru Kakšne naloge čakajo miroljubne sile
v letu 1957
TVT Silvestrovo je dal tov. Ni-kita Hroščev, prvi sekretar CK KPSZ glavnemu uredniku lista «Rude Pravo», glasila KP ČSR W. Koutskyjemu naslednji intervju :
VPRAŠANJE :	Sklepi XX.
kongresa KPSZ jasno kažejo, da so ljudske množice dovolj močne, da preprečijo vojno in si zagotovijo vedro bodočnost v pogojih mirnega razvoja. Člo. veštvo je doseglo lansko leto ne-izpodbitne uspehe v tem smislu, ker je odbilo napad v E-giptu in poskuse za vzpostavitev reakcionarnega fašističnega režima na Madžarskem.
Kakšne so po vašem mnenju takojšnje naloge v borbi za o-lajšanje mednarodne napetosti in da se zagotovi vsemu svetu trajen mir?
ODGOVOR:	Dogodki 1956
leta, ki je za nami jasno kažejo, da je borba za zaščito in krepitev miru osnovna naloga našega časa. Ta borba je izraz osnovnih in najbolj življenj, sko važnih interesov narodov.
Po zaslugi prizadevanj držav, ki ljubijo mir, jé bilo doseženo — kot znano — znatno popuščanje mednarodne napetosti. Ta kurz dogodkov pa ni bil po godu tistim bojaželjnim kro. gom zapadnih dežel, ki so zainteresirani na tem, da se nadaljuje hladna vojna, da se podžiga sovraštvo med narodi tako, da bo kapitalističnim mo. nopolom lažja tekma v oboroževanju in iskanje iz tega baj-n ih dobičkov.
Zaradi tega so se reakcionarni elementi spravili na delo, da povečajo mednarodno napetost. To je prišlo do izraza v napa.
du anglo-francoskih in izraelskih agresorjev na Egipt in v fašistični protirevolucionarni za. roti proti ljudsko - demokratičnemu sistemu na Madžarskem. Tako je na mah zelo zrasla ne-varnost nove svetovne vojne. Toda obe pustolovščini sta propadli.
Zakaj niso imperialisti spo. sobni izvesti svojih načrtov? Predvsem, ker so sile v obram. bi miru danes dovolj močne, da lahko ustavijo tiste pustolovce, ki hočejo pahniti narode v vrtinec nove vojne za svoje egoistične namene.
Vsakomur mora biti jasno, da bo vsak poskus imperialistov za sprožitev vojne, vsak poskus reakcionarnih sil za ogrožanje pridobitev narodov socialističnih držav, naletel na odgovor, ki si ga zasluži.
Eden izmed glavnih naukov prošlega leta je potreba, da se ojača budnost narodov spričo spletk imperialističnih napadal, cev, potreba, da se povečajo prizadevanja za mir. Ne more biti dvoma, da bodo v prihodnjem letu 1957 miroljubne sile postale še močnejše, kar bo znatno pripomoglo k izboljšanju mednarodnega ozračja.
Velike važnosti bi bilo, po mojem mnenju, za olajšanje mednarodne napetosti in okre. pitev svetovnega miru, znižanje oborožitve in oboroženih sil, prepoved atomskega in jedrne, ga orožja. Prenehanje tekme v oboroževanju bi vzpodbudilo mednarodno zaupanje, medtem ko bi znižanje neizmernih vojnih stroškov dvignilo življenj, sko raven narodov.
Pobude in predlogi SZ
Sovjetska vlada je večkrat prevzela pobudo in postavila konstruktivne predloge za razo. rožitev. Razen tega je Sovjetska zveza napravila več praktičnih korakov v tej smeri s tem, da je znatno znižala svoje oborožene sile. Aktivno vlogo pri utrjevanju miru vršijo L. R. Češkoslovaška, L.R. Kitajska in druge socialistične države.
Velike važnosti za olajšanje mednarodne napetosti bi bila ustvaritev sistema kolektivne varnosti v Evropi, ki bi bil nedvomno v skladu z življenjskimi jnteresi vseh narodov, ker bi ustvaritev takega sistema ob. varovala mir.
Splošni razvoj mednarodnih gospodarskih in kulturnih stikov, na osnovi načel enakoprav. nosti, je in ostane važen čini. telj pri vzpostavitvi večjega medsebojnega zaupanja in razumevanja med narodi. Sovjetska zveza je, kot vedno za široko gospodarsko sodelovanje med vsemi deželami, sodelovanje, ki je prosto vsakih ovir in diskriminacij in je za raztegnitev kulturnih odnosov. To so po mojem mnenju, nekateri problemi, ki rastejo iz borbe za olajšanje mednarodne napetosti in za zagotovitev trajnega sve. lovnega miru.
40 - letnica Oktobrske revolucije
VPRAŠANJE : Delovni ljudje sveta slavijo letos velik praznik : 40. obletnico velike socialistične Oktobrske revolucije.
Ta datum spominja komuni, stične in delavske partije, da se morajo še trdneje združiti o-krog zastave marksizma-lenini-zma, da se morajo še vztrajneje boriti za dosego trdne mednarodne enotnosti delavskega razreda.
Kaj je, po vašem mnenju, od. ločilne važnosti za dosego tega cilja?
ODGOVOR:	Oktobra 1917
sta delavski razred in delovno ljudstvo naše dežele, pod vodstvom velikega Lenina in bolj. ševiške partije, uničili kapita. listični sistem in ustvarili socia-listično državo delavcev in kme. tov. Veliko težav pa se je pojavilo pri izgradnji nove druž-
be. Toda sovjetsko ljudstvo jih je premostilo in zgradilo socializem.
S polnim zaupanjem lahko trdimo, da je po letu 1917 ves kurz razvoja mednarodnih dogodkov in pohod narodov po poti napredka posledica vpliva velike socialistične Oktobrske revolucije.
Za narodi ZSSR so vkorakali po poti socializma narodi velike Kitajske, Češkoslovaške in raznih drugih dežel Evrope in Azije. Ustvarila se je velika skupnost socialističnih držav, ki se razvija in krepi, skupnost, ki predstavlja svetovni sociali, stični sistem. Komunistične in delavske partije so sila, ki vodi te dežele.
Kaj škoduje
socialistični
skupnosti
Zmage delavskega razreda, zmage delovnega ljudstva Sovjetske zveze in vseh socialističnih držav so se dosegle, ker so se komunistične in delavske partije v svojem delovanju strogo držale nauka marksizma, leninizma, edinega pravilnega nauka proletariata.
Komunistične partije Franci, je, Italije in drugih dežel vodijo pod zastavo marksizma, leninizma neizprosno borbo za stvar delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Prav zaradi tega sovražniki socializma osredotočajo svoje artiljerije proti revolucionarnim partijam, predvsem proti partijam tistih dežel, kjer je delavski razred zmagal in postavil svojo državno oblast, kjer je bil zgrajen ali se še gradi socializem.
Kakšnih zavratnih nakan se poslužujejo sovražniki delavske, ga razreda za sejanje razdora v komunističnem gibanju, za rahljanje enotnosti komunističnih in delavskih partij ! Še posebno veliko publiciteto imajo ideje takozvanega «nacionalnega ko. munizma», ki stremijo kot protiutež vsemu kar je znano, da je univerzalnega pomena iz Oktobrske revolucije in potreb, no za uspeh v prehodu iz kapi. talizma v socializem, nacionalnim posebnostim socialistične, ga razvoja v raznih deželah. Ni
treba posebej omeniti, da ima vsaka dežela svoje posebne zna. čilnosti v borbi za zmago dik. tatare proletariata in v izgradnji socializma, značilnosti, ki izvirajo iz nacionalnih in zgodovinskih pogojev. Naj bodo te značilnosti kakršne koli, pa ni. kakor ne odpravijo osnovnih zakonov socialistične revolucije. Enostransko nagnjenje in pretirano poudarjanje nacionalnih značilnosti in «posebnih po. ti» za dosego socializma v tej ali oni deželi, škodujejo stvari socialistične izgradnje v deželi kot taki, kot tudi vsej skupnosti socialističnih držav v sploš-
Čut
zgodovinske
odgovornosti
Naloga je, da se ojači budnost spričo mahinacij sovražnikov socializma, da se odločno odbije vse poskuse za izpodkopavanje temeljev enotnosti med delavskim razredom in njegovo predstražo — komunističnimi in delavskimi partijami. Treba je biti budni pred tistimi, ki pod plaščem prijateljev, pod zastavo borbe za socializem, delajo na ta način, premišljeno ali ne, za razdvajanje sociali, stičnih vrst in so tako igrača imperialistov, ki skušajo dezor. ganizirati revolucionarne sile.
V nas samih moramo razviti čut zgodovinske odgovornosti in združiti vse sile za okrepitev komunističnih in delavskih par. tij, za utrditev proletarske soli. darnosti in enotnosti naših vrst, za strnitev vrst mednarodnega gibanja delavskega razreda in biti moramo zvesti načelom marksizma-leninizma, načelom proletarskega intemacionalizma in borbenemu pozivu «Proletarci vseh dežel, združite se ! »
VPRAŠANJE : Zadnji dogodki so pokazali potrebo trdne enotnosti in čim tesnejšega sodelovanja med deželami sociali, stičnega tabora, po smernicah, ki jih je začrtala izjava sovjet, ske vlade z dne 30. oktobra 1956.
Kakšne so, po vašem mnenju, poglavitne naloge pri okrepitvi tega sodelovanja v letu 1957?
ODGOVOR : Popolnoma prav imate, ko pravite, da so zadnji dogodki z vso silo podčrtali po, trebo trdne enotnosti in čim tesnejšega sodelovanja med deželami socialističnega tabora. Načela iznešena v izjavi sovjet, ske vlade z dne 30. oktobra 1956 so bila in so še vedno poglavitna osnova odnosov med ZSSR in drugimi socialističnimi deželami. Na žalost so se ta na-čela v preteklosti včasih pre-
kršila. To je samo škodovalo prijateljstvu med narodi socialističnih dežel in tega so se po-služevali sovražni elementi za sejanje nacionalističnih čustev in izpodkopavanje enotnosti naših dežel.
Za utrditev
socialističnega
sodelovanja
Zato, da se še nadalje utrdi sodelovanje med socialističnimi deželami je treba trajno pristati na leninistična načela spoštovanja nacionalnih interesov vseh narodov, nuditi si je treba medsebojno bratsko pomoč, vzpodbujati na vse na. šine prijateljske odnose tako, da bodo narodi vsake izmed naših dežel čutili praktično korist tega sodelovanja. V čem je izvor nepremagljive sile socialističnih de. žel? V enotnosti in povezanosti, v moči prijateljskih vezi med socialističnimi deželami. V tem je jamstvo za nadaljnje uspehe socializma. Čuvati moramo to veliko pridobitev narodov.
Kar se tega tiče, bi hotel opozoriti na nadaljnjo razširitev go. spodarskih odnosov med socia, lističnimi deželami, ki bi pri. spevala k dosegi novega napredovanja gospodarstva in blaginje delovnih ljudi. Važno nalo. go bi imela pri tem širša izmenjava izkušenj v organiziranju dela na raznih sektorjih industrije in kmetijstva, v povečanju delovne storilnosti, uvaja-n ju znanstvenih in tehničnih uspehov v proizvodnji. Povsem naravna je želja narodov socialističnih dežel, da so si bližji med seboj, da se boljše medsebojno spoznajo. Zato je važno, da se poglobijo in razširijo kul. turni stiki.
Ne smemo pozabiti, da delovni ljudje socialističnih dežel gradijo novo življenje, brez izkoriščevalcev in izkoriščanih, v pogojih obstoja tabora socialističnih dežel, v pogojih ko so vodilni razredi, njegove stranke in vlade vodile in še vodijo po-litiko proti našim deželam. Zato moramo izboljšati kolektivno obrambo socialističnih dežel, zavzeti energično zadržanje na mednarodnem pozorišču za o-hranitev in okrepitev miru v vsem svetu.
Pomen
prijateljstva med ČSR in SZ
VPRAŠANJE: Dogodki zad. njih mesecev so še enkrat dokazali nerazrušljivo trdnost češkoslovaškega in sovjetskega prijateljstva ter bralstva. Ali bi nam lahko rekli par besed o pomenu tega prijateljstva za narode obeh dežel in za sve-tovni razvoj?
ODGOVOR : Sovjetsko ljudstvo visoko ceni odnose odkritosrčnega in bratskega prijateljstva in tovarištva med našimi narodi, ki so že stari. Sovjetsko-češkoslo vaško prijateljstvo je
(Nadaljevanje na 4. strani)
Vedno večji pristaniški promet v Hamburgu
za
Perspektive Madžarsko
a
Tov. Kuroly Kiss, član CK Socialistične delavske partije Madžarske, je napisal ob zaključku leta 1956 članek za list «Ne-ues Deutschland», ki ga zaradi zanimive . vsebine objavljamo v prevodu. TT" onec leta 1956 je našel mad.
žarske komuniste in delovni razred v težkem položaju. Zaradi krvavega uapada kontrarevolucije je bila delavsko, kmečka oblast v nevarnosti.
Pogled na pristanišče Hamburg, kjer je — kot kaže slika — pristaniški promet v polnem razmahu. Na pomolu vidimo avtomobile znamke 1FA, ki so proizvod avtomobilskih tovarn v DR Nemčiji. Namenjeni so raznim skandinavskim državam. Hamburg postaja iz dneva v dan resnejši tekmec naši luki, čeprav ima tudi tržaška luka dobre in moderne naprave in vso potrebno opremo za izkrcanje in vkrcanje vsakovrstnega blaga. Za našo luko je še vedno vprašanje ugodnih pristaniških in železniških tarif, ker bi le tako lahko konkurirala Hamburgu in drugim severnim pristaniščem. Tega pa na žalost vlada še do danes ni razumela, oziroma noče razumeti.
Oh koncu oktobra in v prvih dneh novembra se je kontrarevolucija, ki se je do takrat skrivala pod plaščem socialističnih in demokratičnih zah.
.lev, odkrito pokazala v vsej svoji surovosti. Borci partije in delavskega gibanja so bili aretirani. stara gospoda, znana še iz časov Horthvjeve vladavine in fašisti izpuščeni iz ječ, so se. stavili v občinah črne liste za umore partijskih in državnih funkcionarjev. Dne 2. in 3. novembra so se vrstile aretacije po vsej deželi in bili smo na pragu množičnih pokoljev s strani fašističnega terorja. Toda v teku tragičnih dogodkov je prišlo 4. novembra do odločilnega preokreta : ustanovljena je bila revolucionarna vlada delavcev in kmetov. Delavska partija, ki se je naslonila na najboljše komuniste, je začela delovati pod imenom Socialistične delavske partije Madžarske. S pomočjo sovjetske vojske je bilo mogoče uničiti v nekaj dneh sile kontrarevolucije in jih prisiliti na predajo. Težka je bila naloga razkrinkanja in politične likvidacije kontrarevolucije, ki je sicer podlegla v
Tov. Jerzy Morawski
o sedanjem položaju
na Poljskem
v letu 1957
Članek tov. Karolyja Kissa, člana CK Socialistične delavski,
°maj ko i °ni s proda
rensk<
pravi
Pačinj
partije Madžarske
oboroženi borbi, loda nadaljevala je z organiziranjem stavk, sabotažnih dejanj in bojkotom. Istočasno je bilo treba vzpostaviti partijsko organizacijo in vključiti v borbo, vzporedno s spremenjenim položajem, stare člane partije.
Škodljivi pojmi v tovarnah
Tovariš Morawski, član politbiroja Enotne delav. ske partije Poljske je dal ob novem letu glasilu Enotne socialistične par. lije DR Nemčije «Neues Deutschland» izjavo o sedanjem položaju na Poljskem, ki jo priobčil, jemo v celoti.
"17"ot je znano se vršijo v življenju naše dežele spremembe, ki se jih pogostoma tolmači lažnjivo ali pa na način, ki ne odgovarja dogodkom samim. Kaj je bistvo in cilj teh sprememb?
VIII. plenum Centralnega komiteja Enotne delavske partije Poljske, ki je bil oktobra preteklega leta, je nakazal naši partiji in vsemu narodu pot, ki jo je treba ubrati zato, da se premostijo znatne težave, katere so nastale iz raznih razlogov — težave, ki so bile deloma objektivnega značaja, d očim so bile druge posledica napak in odklonov v političnem in državnem delovanju.
Kot so pokazali sklepi VIII.
♦
♦
L. R. Poljska ima tudi avtomobilsko industrijo
Poljska ima danes svojo avtomobilsko industrijo, ki je pred vojno sploh ni poznala. Slika nam kaže oddelek v tovarni avtomobilov Somohodov, kjer izdelujejo osebne avtomobile znamke «Warszawa», Po vojni so nastale na Poljskem popolnoma nove in prej nepoznane veje industrije, kot n. pr. avtomobilska, traktorska, ladjedelniška, industrija sintetičnih vlaken itd.
Bistvo in cilji novih sprememb
V socialistični demokraciji ni mesta za reakcijo
plenuma, ki se jih sedaj izvaja, se premostitev gospodarskih težav in pospešitev izboljšanja življenjskih pogojev delovnega ljudstva lahko uresničijo, up o. števajoč posebnosti našega delovnega ljudstva in dežele, uresničijo se lahko preko globokega procesa socialistične demokratizacije, ki zajema vsa področja življenja in se vrši v pogojih popolne nacionalne suverenosti in neodvisnosti. To smer si je izbrala naša partija in v tej smeri stopajo z navdušenjem zdrave sile našega naroda, z delavskim razredom na čelu.
Ugotoviti je treba, da se bo cilj tega procesa okrepitve socialistične ureditve, ustvaritev ugodnih pogojev za socialistično izgradnjo, lahko uresničil v prvi vrsti pod pogojem širše ■— mnogo širše, kot je bila do se. daj — udeležbe delovnega ljudstva pri upravljanju državnih in gospodarskih zadev.
Stremimo za tem, da razširimo demokratizacijo, toda nikakor ne za sovražnike socializma. Naša demokracija je socia, listična demokracija, v kateri ni mesta za delovanje reakcio. narnih sil, sovražnih ureditvi ljudske demokracije, zato jih ne bo težko razkrinkati pred množicami in nato osamiti. V naši demokraciji ni mesta za delovanje tistih, ki bi hoteli okrniti in ošibeti vezi nerazru-šljivega prijateljstva in zavezništva med Poljsko delovnega ljudstva in vsemi deželami so. cialističnega tabora, torej tudi z DR Nemčijo, našo sosedo na Odri-Neisse.
Skupna poljsko-sovjetska iz. java z dne 18. novembra lanskega leta, ki se opira na leninistična načela enakosti pravic in suverenosti, je okrepila od. noše, zadala je hud udarec vsem tistim, ki so računali z ošibit-vijo solidarnosti in bratskega prijateljstva, ki veže LR Polj. sko s Sovjetsko zvezo, ošibitev, ki bi služila edino le silam im. perializma in vojne.
. Naslanjajoč se na ista načela solidarnosti in prijateljstva, na
osnovi medsebojnega zaupanja, enakosti pravic, izmenjave izkušenj na področju oblik in metod socialistične izgradnje, bo LR Poljska krepila in poglobila svoje sodelovanje z bratsko DR Nemčijo, s katero nas veže skupna ideja socializma, zvestoba zastavi proletarskega in-ternacionalizma, skupna obramba proti vstajajočim silam re. vanšističnega militarizma, ki se pojavljajo v Zapadni Nemčiji. JERZY MORAWSKI
Češkoslovaški emigranti se vračajo v domovino
V poslednjem letošnjem četrt, letju se je na podlagi amnestije predsednika republike Za-potockega vrnilo v ČSR več ljudi, ki so po vojni zbežali v tujino. Emigranti so se vrnili iz Zah. Nemčije, Francije, Anglije, Avstrije, Kanade in Špa-nije.
Nove partijske organizacije so se morale boriti v številnih tovarnah proti geslu : «nobene partijske organizacije v tovarnah ! » Taki pojmi so prišli do izraza na deloviščih, kjer so delavski sveti začasno padli v roke reakcionarnim elementom ali pa so bili pod vplivom kontra-revolucionarjev, ki so vplivali na delavce z grožnjami, izsiljevanjem ali celo uporabljajoč teroristične metode. Taki pojavi so sedaj vedno redkejši.
Partijske organizacije Socialistične delavske partije Mad-žarske štejejo že nad stotisoč članov. Člani odpravljajo napake prejšnje partije, da postavijo na noge partijsko delovanje, ki bo brez vsakega birokratizma. Sedanje število članov je v razmerju s staro Partijo madžarskih delovnih ljudi približno 12 odstotkov. Kar se tiče partijske organizacije smo šele v začetku. Bila bi pa napaka, če hi hoteli doseči pretirano število vpisanih v stari partiji. Tega tudi nihče noče.
Nujne
naloge
Najtežji problem, ki se v letu 1957 postavlja pred partijo in vlado, je vprašanje premoga. Proizvodnja premoga je katastrofalno padla. Madžarska industrijska proizvodnja ne more priti trenutno do ponovnega razmaha zaradi pomanjkanja premoga in energije, kot se je proizvajala prejšnje čase. Naha. jamo se pred začasnim obdobjem brezposelnosti. Spričo tega problema so delovni ljudje ne-koliko začudeni, ker v desetih letih ljudske oblasti niso imeli nikdar brezposelnosti. Sociali, stična delavska partija Madžar, ske, ki se veže z dobrimi tradicijami madžarskega delavske, ga gibanja, stoji v letu 1957 pred težkimi nalogami. Postati mora partija borbe, brez napak, ki so označevale vodstvo prejšnje partije in vršiti mora organizacijsko delo z majhnim številom partijskih funkcionarjev, približno 15% od števila funkcionarjev, ki jih je imela do sedaj. Pridobiti si mora zopet zaupanje delavskega razreda in delovnih množic. To zaupanje do partije in vlade narašča iz dneva v dan. Nadaljnja okrepitev tega zaupanja zavisi od rešitve velikih političnih in go. spodarskih problemov, ki se gr^madijo pred nami.
ka na
N P'
faloga
rje. Nekateri davki so bili oaji « plavljeni, kot n. pr. davek # po družine brez otrok, odpravljeni na je bila tudi obvezna oddaptov kinečkili pridelkov.	,ne zi
Ukinjenih je bilo več mir® na strstev in njihove funkcije j Lile predane drugim. Tudi p8 tijske in množične organizacij » že delujejo z mnogo manjšaj aparatom. Znižano je bilo tur* število občinskih svetovalci Politično delo vršijo meri neplačani funkcionar,
Vsak tovariš mora na kraju : poslitve izpolniti svojo partij
el|j
"'n
D
sko nalogo.
V današnjem težkem polož je bila velike važnosti, bodisi našo partijo kot tudi za del no ljudstvo, ki se bori proti r -akciji, velika moralna in mafjra rialna pomoč, ki smo jo preji* » od Sovjetske zveze in vseh pf jateljskih dežel.
ÌI
S
Novoletna poslanica flf Pija XII. j,
Papež Pij XII. je na dan t? žiča objavil svojo vsakolel poslanico. Medtem ko je lanska poslanica zelo poziti ker je omenjala potrebo skupnih naporih za ohranil miru na svetu, je letošnja čena od ostrega polemičnega I na in od odkritega poziva 1 vrnitev v dobo hladne vojn ker poziva na strnitev vrst «* hodnega sveta» in na obsodi ene tretjine sveta, ki si je izb/ la socialistično ureditev.
Ž«
va
P,
Pi
nt
vi
Važni sklepi nove vlade
Vlada delavcev in kmetov je že napravila več važnih sklepov, kot n. pr. za povišanje plač za industrijske delavce in ruda.
11.523 tajnih™
agentov
v ZDA
Ko je zunanji minister D*
II-.
kull
’t(> m °kus ! so «ja i
-N
les predlagal senatu, naj ot' Uv bri 46 milijonov dolarjev '*eh» razširitev tajne varnostne slino j be, je želel vedeti eden iznebi. ^ senatorjev, koliko ljudi delanj ameriški obveščevalni služj,^ ~ Dulles je dejal, da je to dri vna skrivnost, povedal pa I =' da potrebujejo za vsakega agfl>re"' ta po 98 kvadratnih čevljev ranjt sarniške površine. Ker so ^i natorjem znane pisarniške fh. člc vršinc ustanov varnostne službvenš so tako izračunali da imajo Zlu 11.523 tajnih agentov. V to Š1., 0 vilo so všteti samo «uradni» ctla genti v notrajnosti države. °dm
________ 6 toj
6(!nai $a le
'ni t,
jno, , n nei i v e žel Stal s v š
Letno poročilo o evropsk^Ičev gospodarstvu za 1955, ki I njet
Evropsko gospodarstvi nazaduje
vsako leto izda Evropska p'*n je čilna zveza pravi, da se je <®Pora spanzija evropskega gospod' Sl0-stva lansko leto zmanjšala. r°sve| Avstriji so se cene zvišale od'kda do 6 odst. Za iste odstotke lr bi se zvišale cene tudi v Belgf® p; Iteliji, Zahodni Nemčiji, Talea> liki Britaniji in še v nekatef drogi državah. Turčija in Isla^-», pa sta občutili zelo resen f1 tisk inflacije.
ZA VSAKOGAR NEKAJ is
— Vsak je dolžan, da osreči vsaj eno -osebo na teden. iAli si ti Pepček napravil kaj takega v tem tednu?
— Da.
— Zelo dobro, kaj pa si na. pravil?
— Obiskal sem teto Marijo, ki je bila presrečna, ko sem odšel.
♦♦♦
Dva človeka ustavita ob treh ponoči nekega mimoido. čega.
— Ali imate kovanec? — ga vpraša eden izmed dveh.
Gotovo — pravi vljudno mimoidoči. Kaj pa hočete s kovancem?
— Vreči g:a hočemo v zrak --- razloži eden izmed dveh — da določimo, kdo bo od naju vzel vašo uro in vašo listnico.
♦♦♦
— Dragi — pravi dekle — še te poročim, izgubim delo.
— Ali ne bi mogli držati v tajnosti svoje poroke? — pred-laga zaročenec.
— In če bi potem imela o-troka?
— No, pa ga bomo prepričali, naj molči.
♦♦♦
— Ali verjameš, da je sedem let nesrečen, kdor razbije ogledalo?
) *°t>,
— Ne, ne verjamem. $ v brat je razbil ogledalo, kli^t , temu ni bil nesrečen sed^st
'Ra .
let.
— Ali res?
— Da, eksplozija ga je u1® sU la že istega dne.	f""0«!
♦♦♦	'lasbf
— Kako je s tvojim noV® iz-osemsobnim stanovanjem? 3jertc — Ni slabo. Glej čudo! izmed svojih -spalnih sob SjLj j opremili s pohištvom, ki slL ga dobili za nagrado od n6, f‘‘°i tvrdke) ki proizvaja sir.
— Kaj pa ostale sobe, so'einjQ redu?	>si£
— Oh, ostale sobe so po1#., sira!	10 f
KULTURA IN ZNANOST
adranski koledar za leto 1957
omaj 12 let je tega, kar lahko na Tržaškem svobodno oni slovenska beseda in se Ptodaja knjiga napisana v inskem jeziku. Ko smo si Pravico priborili, so začeli j »ačini željno poslušati nje-5rv pravilno, čisto govorico in ka naša nova knjiga nam je kj posebno draga, haloga, ki si jo je zastavil le-i o°ji «Jadranski koledar», je k P poleg objave koledarja avlj raznih poljudno-znanstvenih IdaPkov predvsem dviganje na-zavesti z vzgajanjem po-mif® na naše socialne tradicije, je j
Zanimiva je študija Rada Raubecja :	«Egipt, dežela ob
Nilu danes in pred tisočletji». V «Deset let delovanja Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu» podčrtuje dr. Franc Škerlj važnost te edine slovenske gospodarske ustanove v Tr. s tu. Pozornosti so vredne «Splošne ugotovitve in misli o razvojni poti kmetijstva na Tržaškem» ing. Josipa Pečenka. Slede izjave o stanju občin županov Dušana Furlana, Dušana Lovri-he, Alojza Pirca in Jožeta Bizjaka.
Režiser Slovenskega nnrodne-
Že dolga desetletja obstaja pri Slovencih navada, da si ob novem letu nabavijo koledar. Po vsej pravici smemo trditi, da je to že prava tradicija, ki se je ohranila tudi v da-našnji takoimenovani moderni dobi. Na sliki vidimo naslovno stran Jadranskega koledarja za leto 1957
ra ' voj s t «l sodi
ih'
kulturne vrednote in na le-to našega podeželja. Koledar °kusno in skrbno urejen, leso ilustracije Roberta Hla. *lja in njegova kvalitetna ra-
*	D*1	je dokaj visoka.
ot' Uvodnem članku «Po novih ev '*eh» jr. Angel Kukanja pra-sl#Uo poudarja, da živimo v iznebi, ko se začenjamo tudi Slo-f -]Ilci smatrati za enakovredne
*	dr: e trzi,ške skupnosti, ter da )a m°goč socialni in gospodarski
agfPredek le v skupnem priza-ev i^auju z naprednimi itali j anso silami. Pogrešamo pa v ‘e .P1 članku težnjo po skupnosti
''‘V'-l.-kc prosvetne dejavnosti. J /J r,
to ŠV. u° Cilenšek je napisal poni» '^lla članka z naslovom : «Kri-:. odmirajočih odnosov ob grme. 11 topov», ki vsebuje pregled ‘duarodnih dogodkov mimi-fa leta in «Borba proti dedi. I6t treh desetletij». Naj orne-f*10, da se nam zde v teli član-ir/'), Oeumestni polemika o poli.
*	* v Sovjetski zvezi, izraža-e želje po popolni odstranit-
®talinove dediščine in nada-v študiji o sueški krizi za-psk!’:dii‘Minjc ogromne vloge SZ ci j »jcii,, mimo rešitev. Kolikor a P t® ]e znano, je to v nasprotju je sporazumom med založništvom pod1 Slovensko hrvatsko ljudsko ila. o$veto, kateri je določil, da : od1 edar ne bo vseboval ničesar, tke lr bi utegnilo krniti ideolo-!elg*-a prepričanja katerega koli l, 'alca.
:atef Isl»1 n p1
ga gledališča v Trstu Jože Ba. bič, poudarja pod naslovom «E-najsta sezona Slovenskega gle. dališča v Trstu» predvsem u. speh Cankarjevega «Martina Kačurja» in Pirandello vega «Henrika IV». Izraža tudi željo po čimprejšnjem stalnem prostoru, katerega bi bilo gledališče skrajno potrebno. Delovanje Glasbene Malice, te naše važne kulturne ustanove, osvetljuje dr. Gojmir Demšar v članku «Glasbena Matica in njen pomen za razvoj slovenske kulture na Tržaškem».
Poročili o delovanju SPZ in SHLP sta pravzaprav edini, ki nam podajata živo sliko sodobnega ljudskega kulturnega delovanja. Tako navaja Silvan Mesesnel prireditve Slovenske prosvetne zveze in Anton Kapelj Slovensko hrvatske ljudske prosvete. Oba z zadoščenjem govorita o skupnih prireditvah, ki so bile doslej vedno uspešne. Upajmo, da bo rodilo to nadvse naravno in potrebno sodelovanje še v prihodnosti do. bre sadove. Sledita zanimiva članka Ivana Šavlija : «Prvi slovenski časnik» in «Slovstvene o-bletnice ob letu 1957».
Hvalevredni so dopisi, ki s toliko ljubeznijo obujajo social, no in kulturno dejavnost iz prvih let narodnega prebujenja. Ti govore, naj bomo ponosni na naše napredne borbene tradicije, katere so predniki, kljub
težavam, z zanosom ustvarjali. To so prispevki dr. Fortunata Mikuletiča «Akademsko dru. štvo Balkan», Draga Godine «60-letnica ustanovitve čitalnice v Ščedni», Vekoslava špange-rja «70-letnica pevskega društva Hajdrih na Proseku» in Milana Pertota «Iz tajniške knjige društva Adrija». škoda se nam zdi le, da ni tako toplo odjeknilo v knjigi tudi sodobno progresivno gibanje.
«Mladini je na žalost ožja domovinica neznana», se pritožuje Zorko Jelinčič in pravi na. dalje «potrebno je spoštovanje do naših zgodovinskih spomenikov». To vrzel so skušali izpol-niti sledeči avtorji, ki nas seznanjajo z lepotami našega podeželja in njegovo preteklostjo: Riko Pertot v «Barkovlje nekdaj in danes», Mitja Presi v «Nekoč so peli mlini» in «Hrib Kokoš in njegova okolica», Zorko Jelinčič v «Gradišče na Sv. Lenartu» in «Naš Kras», Ivo Marinčič v «Slovenska občina v Podgori», Rado Bednarik v «Št. Maver pri Gorici». Naj še tu o-menimo zgodovinska spisa Sama Pahorja «Rihard Levjesrčni in druge zanimivosti iz XV. stoletja» in Srečka Vilharja «Po stopinjah naše preteklosti».
Mnogo folklore in narodnega blaga so marljivo zbrali An. ton Kapelj pod naslovom: «Kriški ribiči», Samo Pahor; «Stare kolednice in zgodbe na Tržaškem» in Drago Pahor pod naslovom : «Morje v slovenski narodni pesmi», kjer nakaže, kako se odraža v slovenski narodni pesmi povezanost Slovenije s Trstom.
Temi iz Beneške Slovenije zajemata Izidor Predan v članku «Množično izseljevanje iz Beneške Slovenije», kjer omenja žalosten pojav izseljevanja, do katerega sta privedli predvsem pomanjkanje in revščina, in Hektor Špekonja pod našlo-:	«Gozdarstvo v Beneški
Sloveniji».
Posebno ljubi so nam prispevki domačih piscev, ki so ustvarili dokaj bogat literarni del Koledarja. Hektor Špekonja je napisal ljubko črtico v narečju Beneške Slovenije «Štruklje jedo». Srečko Vilhar nam je v «Obrazih iz Gaete» živo podal like sojetnikov v Gaeti iz let 1939 in 1940, med katerimi je bilo tudi mnogo političnih. «Krivica», je črtica, kjer pisateljica Mara Samsa lepo in občuteno oživlja otroške podobe iz prve svetovne vojne. France Magajna v «Takih ovir bi ne smelo biti», živahno polemizira s starokopitništvom». Prijeten je spomin Maksa Pečarja « Kosmačev Pavle», s pod. naslovom : «Živahna zgodba iz Battaglione speciale».
Polna čustva, liričen prisluh, utripom tržaškega življenja, je črtica pisateljice Zore Košuta Jugove «Moja pesem». Grenak spomin iz taborišča so «Plavke», katere je Mikula Letič napisal v taborišču 1. 1943. Prijetna je «Odborova seja» Miroslava Košute, kjer z nasmehom in pogumno šiba napake odborniškega delovanja. Pesem «Ribolov», je prispeval Dražan, Duša Ferjančič pa «Noč na Avali». Prijetna je pesem Iva Marinčiča «Trga-lev v Brdih». Zelo lepi pesmi sta Ivana Minattija : «Jesenski dež» in «V mladih brezah tiha pomlad». Julio Pertot je prispe, val « Pesem mladega ribiča». Za. nimivi sta pripovedki «Bogati hrček» in «Učeni Belček», s katerima se je predstavil Vid Pečjak.
Koledar zaključujejo razni poljudno-znanstveni dopisi, ki jih bomo tu le našteli. Boris
Umrl je veliki
slovenski arhitekt
Josip Plečnik
Josip Plečnik je bil mednarodno priznani arhitektonski mojster. O veličini njegovega dela in njegovega stila pričajo številne umetniške zgradbe ne le v Sloveniji, temveč tudi na Dunaju, zlasti pa v Pragi
Pisatelj A. Ingolič petdesetletnik
C lo venski pisatelj Anton In* ^ golič je dne 5. januarja t. 1. slavil petdesetletnico svojega rojstva. Pisatelj Ingolič živi v Ljubljani, kjer poleg svojega delovanja vrši tudi službo profesorja na klasični gimnaziji. Kot pisatelj se je uveljavil z vrsto romanov v katerih opisuje življenje kmečkega človeka zlasti na Štajerskem in razmere slovenskih izseljencev v Srbiji. Med njegova najbolj znana dela spadajo romani «Lukarji», «Na splavih», «Vinski vrh» in «Matevž Visočnik».
ponedeljek 7. januarja 1957 ' je v Ljubljani umrl na j večji sodobni slovenski arhitekt, univ. prof. in častni doktor univerze v Ljubljani ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Pie. čnik.
Pokojnik se je rodil leta 1872 kot sin mizarja v Ljubija-ni. Študiral je najprej v rodnem mestu, kasneje pa v Grazu, na Dunaju, v Italiji in v Pragi. Kot profesor arhitekture je služboval v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani, kjer je predaval skoro do konca svojega življenja.
Kjer koli je Plečnik živel in deloval, je pustil sledove za seboj. Tako na Dunaju, kjer je sodeloval s slovitim arhitetkon-skim reformatorjem Wagner, jem, nato v Pragi, kjer so pod njegovim vodstvom preuredili zgodovinski grad Hradčane ter ga preuredili za dostojno bivališče predsednika češkoslovaške republike ; največje sledove pa je pustil v Ljubljani, kjer so skoro vse velike mestne preureditve izvršili po njegovih načrtih. Mimogrede naj omeni-mo, da so Narodna in univer-zitetna knjižnica, mestna tržnica ob Ljubljanici, Kongresni trg, park Tivoli, Tromostovje in Križanke arhitektonska zamisel Josipa Plečnika.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Drugi javni nastop
igralske in baletne šole SNG

°Vpnsko nnrodno gledališče y. ” Trstu vrši poleg predstav Velevažno kulturno doli. ’ Vigojo igralskega in balet. noraščaja. Podobno nalo. f Sleda godbenega naraščaja lJa med tržaškimi Slovenci °s6e"n matica, kar je poseb-'zPričala javna produkcija ( n'Pv, ki sta jo priredili obe d	^ullurni ustanovi v
,7° popoldne v dvorani na s;o°^ «I. maj». Najprej so pianisti, gojenci dr. ^ Lija Furlan, Tatjana »»a 'n ^run° Podgornik, ki prvič pa je nastopila
¥ Uspehi Glasbene matice
Slavica Kolarič. Vsi so izpričali svojo prizadevnost ter obenem resnost glasbenega zavoda.
Tudi Willesova plesna šola za. znamuje znaten napredek. Nav. iušujoči so bili nastopi vseh 16 smo jih že srečati na poskusnih plesalk in plesalcev, od najmlaj. ših, do že dobro uvežbanih. Gledalci so občudovali neprisi. Ijeno gracioznost, kakor tudi okusne kostume. Posebno sta u-gajali Darja Grobovšek in M. Batičeva.
Uspešen je bil nastop druge-
ga letnika igralske šole pod vodstvom št. Drolčeve in M. Ba. lolla. Na sporedu sta bila prizora Shakespearove «Ukročene trmoglavke» in Kozakove «Vide Grantove». Bilo je opaziti nekaj darovitih gojencev, med njimi naj omenimo Al. Pregar-ca, D. Jazbeca in tudi Lavro Prodan.
Bila je to dostojna prireditev ter razveseljivo je dejstvo, da je privabila obilo občinstva, ki je do kraja napolnilo dvorano.
Do.
110-letnica izida prvega bolgarskega časopisa
Bolgarski tisk je zadnje mesece proslavil 110. obletnico izida prvega bolgarskega časopisa. 3. oktobra 1846 je izšla
prva številka bolgarskega lista « Bolgarski orel». Na njegovih straneh so sodelovali znani revolucionarni delavci, kot so bili Bakovski, Botev, Slavejkov, Karavelov. Ob priliki svečane proslave tega datuma so Divorili razstavo bolgarskega tiska.
V nedeljo in v ponedeljek je imel tretji program radia BBC. na sporedu literarne oddaje z deli štirih slovenskih živečih pesnikov : Vipotnika, Voduška, Vodnika in Udoviča.
Proslava 200-letnice rojstva T. Linharta
00 decembra 1956 so v ljub-ljanski Drami svečano proslavili dvestoletnico rojstva Tomaža Linharta. Prav za prav je bila tega dne otvoritev po-sebnega Linhartovega gledališkega tedna. Svečan nagovor je imel direktor Drame Slavko Jan.
Proslav Linhartove dvestoletnice so se udeležili tudi številni ugledni gostje — člani drugih jugoslovanskih gledališč in nekateri celo iz tujine med katerimi so bili: režiser in kritik Wi lam Horzyca iz Krakowa, režiser Pavlovsky iz Brna, direktor zagrebškega gledališča Mati čič i. dr. Na svečani otvoritvi je ansambel SNG iz Ljubljane uprizoril Kreftove «Kranjske komediante».
Oceani se čedalje bolj dvigajo
Od leta 1930 do 1950 so se dvignili za 10 cm
Ali bi moglo morje nekega dne pogoltniti Ameriko?
JV/T orska gladina se dviga. To so pokazala natančna merjenja na Atlanskem in Pačili-čnem oceanu. Ob vseh obalah ZDA, predvsem ob Atlantskem oceanu, so v letih 1930 do 1950 ugotovili, da se je morje dvignilo za 10 cm. Raziskovalci pravijo, da ne gre za začasne spremembe, ki naj bi jih povzročili hudi nalivi ali viharji, marveč za neprestano dviganje morske gladine, To tudi ni noben krajevni pojav, saj so tudi v Evropi ugotovili, da se morje dviga. Morska voda torej čedalje bolj pritiska na celine. Pritiska tako hitro, da lahko ta na. ravni pojav že v dvajsetih letih natanko izmerimo. Kaj bo šele čez tisoč ali deset tisoč let?
Vemo, da je morska voda v dveh ali treh milijardah let zgodovine naše zemlje že večkrat preplavila celine. Tako so nastala notranja celinska morja, ki so se v tisočletjih spet posušila, ko je voda odtekla v globlje morske kotline. Ostanke tak. šnega morja imamo n. pr. v Paliču pri Subotici, kjer je v jezeru slana morska voda. Alpinisti so na Himalaji blizu 8000 m visoko našli okamenele morske živali, živeče pred kakimi sto milijoni leti. In na 5100 m visoki gori A rara, o kateri so dolgo domnevali, da so na njej ostanki Noetove barke, so našli
Kdo je prvi operiral slepič
enake okamenine. Mar je bilo morje nekoč tako visoko ? Ali pa teh gora v pradavnih časih še ni bilo?
Severno morje je bilo pred tisočletji tako plitvo, da bi bil lahko prišel človek iz sedanjega Hamburga v London peš. Lii. neburško nižino še zdaj pokriva morski pesek, na katerem se je nabrala plast prsti. Morske obale se dvigajo in padajo, kar velja tudi za morje. V Cezarje, vib časih je Schelda tekla še v reko Maas Zdaj sta ti dve reki 50 km daleč druga od druge. Morja so večkrat preplavila celine. Vedno znova je v zadnjih milijon letih morska vo. da vdrla na suho in zalila cele tlele zemlje. Pravljico o Atlan. tidi je poznal že Kato. Ta del zalite zemlje naj bi bil nekoč povezoval Afriko in Ameriko.
Ocean spet prestopa bregove svojih kotlin in preplavlja nekatera morja, tako Barentsovo pri Spitzbergih. Beringhovo in Kitajsko. Oceani pa zalivajo tu.
di celinska morja. To velja za Hudsonov in Lawrenceev zaliv ter za Vzhodno in Sundsko mo. rje. Mnoga prvotna ustja rek je že zalila morska voda.
Od kdaj se morja dvigajo, ne vemo. Geologi domnevajo, da so se začela dvigati že pred tisočletji, ko so se jeli topiti ledeniki ledene dobe. Arktično in antarktično področje se polagoma segreva, in zato je dotok vode od obeh tečajev v morje čedalje večji. Od tod njihovo dviganje. Tu bi utegnil kdo u-govarjati, da je 10 cm morske gladine več ali manj malenkost. To pa ne drži povsem, kajti ob hudih viharjih dela zdaj mor. ska voda na obalah večjo ško. do kakor jo je delala jirej.
Ali bi moglo morje nekega dne pogoltniti Ameriko? To vprašanje sicer ni posebno pereče, lahko pa o njem govorimo. Če se bo morje tudi v prihodnje tako dvigalo kakor doslej, bo v 6000 letih večina atlantske ame. riške obale zalita. Razen tega bo morska voda zalila vso obalo ob Mehiškem zalivu in spod. njo dolino reke Mississippi, ka. kor je bilo to področje zalito pred sto milijoni let. Takrat je bila z morsko vodo zalita polovica Srednje Amerike, vsa sred-nja Evropa, vsa Afrika in velik del Azije
Zdravljenje v srednjem veku
Zdravnik Klaudius Amiando je leta 1735 kot prvi izvedel to operacijo
Dolga leta so to zaslugo pripisovali francoskemu zdravniku Mestivieru
"VI" edicinski zgodovinar dr. ^ Kriz je pred nekaj leti popravil dolgoletno krivico : odkril je namreč zdravnika, ki je res prvi operiral slepo črevo in bolnika, ki so mu takrat iz. rezali slepič. Dolgo so menili, da je prvo tako operacijo naredil 1757. leta francoski zdrav-nik Mestivier. V resnici pa pripada zasluga za to zdravniku angleškega kralja Georga II. Klaudiusu Amiandu, ki je 7. de-
cembra 1735, leta z roko odstranil slepič 11-letnemu dečku. Operacija je popolnoma uspela in bolnik je nato kmalu okreval.
Mestivier, ki mu je dolgo časa neupravičeno pripadala slava, da je prvi operiral slepo črevo, je v resnici izvršil le neko operacijo blizu slepiča in to 22 let po Amiandu. Mestivier je odprl nek tvor v notranjosti bolnika in pri tem ni niti po.
skušal odstraniti tudi slepič ; kot kaže, se mu ni niti sanjalo, da je bil v resnici slepič žarišče bolezni. Njegov bolnik je umrl, ker mu operacija ni pomagala.
To odkritje dr. Kriza je razburilo nekatere zdravnike, toda svoje trditve je dr. Kriz dokazal z obširnim gradivom, pri čemer je objavil tudi nenavadno poročilo zdravnika Amianda, ki ga je ta o operaciji objavil oktobra 1736. leta. Amiand je najprej mislil, da operira kilo. Naletel pa je na zelo povečano slepo črevo, v katerem je tičala neka igla. Pri operaciji je imel mnogo težav, toda končno mu je le uspelo odstraniti slepič. Operacija je trajala več kot pol ure. Med tem časom je bolnik padel v agonijo. Ker takrat še niso poznali anestezije, so bolnika med operacijo trdno privezali na operacijsko mizo.
Nekoč je bilo zdravljenje ran povsem drugačno od današnjega. Se v poznem srednjem veku niso poznali razkuževanj. Z navadnim razbeljenim železom so zažigali gnojne rane, seveda brez vsakega ‘ omrtvičenja. Kakšen je bil ta postopek nam jasno kaže tudi gornja slika
MIHAEL ZOŠČENKO :
GALOSA
T T tramvaju pač ni težko izgubiti galoše. Posebno * če kdo pritiska od zadaj, pa ti stopi krepko na peto -— brž si brez nje. Zgubiti galošo, prava malenkost.
Kar na lepem sem jo zadnjič izgubil. Niti toliko časa nisem imel. da bi poslal za njo svoj «ah»! Ko sem stopil na tramvaj, sem imel še obe galoši na nogah. Prav dobro se spominjam, obe sta še bili. Pa ti grem s tramvaja, pogledam, ene galoše ni. Druga je tu, na levi nogi pa sem imel samo čevelj. Pogledam natančneje, tudi nogavico še imam. Hlače imam, vse drugo imam, samo galoše ni.
Za tramvajem pa ne morete steči, posebno na križišču ne, saj veste, zaradi tistega v belili rokavih.
Sezul sem še drugo galošo, jo zavil v časopisni papir in šel svojo pot. Takole sem mislil : ko bom opravil delo, pa bomo šli iskat izgubljeno galošo. Saj se vendar ni mogla vdreti v tla! Nekje jo bom že izbrskal.
Po delu sem šel iskat. Najprej sem se strokovno posvetoval z znancem, ki je tramvajski sprevodnik. Velike nade mi je nakoval.
«Zadovoljen bodi,» prav takole je povedal, «da si jo izgubil v tramvaju. Če bi jo izgubil kjer koli drugje, na katerem koli javnem mestu, bi ti z ničimer ne mogel jamčiti, da jo boš dobil nazaj, toda izgubiti galošo v tramvaju, to ti je prava sreča. Imamo pisarno za izgubljene, ne, za najdene predmete. Kar tja pojdi po tisto svojo galošo.»
«No, hvala lepa,» sem se potolažil. «Kamen se mi je odvalil od srca, veš! Galoša je skoraj popolnoma nova, to je glavno, šele tri zime sem jih nosil.» Naslednjega doc sem se peljal v urad za najdene
predmete.
«Bratec, ali bi lahko spet dobil svojo galošo? Včeraj sem jo izgubil v tramvaju.»
«Seveda lahko!» so mi odgovorili. «Kakšno galošo pa?»
«Galošo,» sem dejal, «čisto navadno galošo številka 43.»
«Galoš številka 43 imamo morda kakih dvanajst tisoč,» so mi odgovorili. «Boš pa že moral povedati kake posebne znake.»
«Znaki so popolnoma navadni,» sem hitel razlagati. «Vrhnji del je seveda scefran. Podlogo znotraj sem pa že obrabil, veš.»
Pa so mi rekli: «Takih galoš imamo morda kakih tisoč. Ali tvoja izgubljena galoša res nima kakega posebnega znamenja?»
«O pač,» sem dejal, «ima posebna znamenja. Spredaj je okrog in okrog odrgnjena. Čisto tenka je že, komaj da se še skupaj drži. In pete, te pa sploh nima več. Peto sem obrabil, veš. Ob straneh je pa še kar dobra.»
«Sedi no», so mi rekli. «Bomo brž pogledali.»
In nenadoma so prinesli mojo galošo.
Strašno sem se razveselil. Kar ginjen sem bil. Glej si no, kako ta aparat, ta urad za najdene predmete dobro dela. In kako vzorni ljudje! Toliko se ženejo zaradi ene same obrabljene galoše.
«Pa prav lepa hvala,» sem bil ves mehak. «Zelo sem vam hvaležen, prijateljčki, hvaležen do groba. Kar sem jo dajte! Takoj jo bom nataknil.»
«O, ne, dragi tovariš,» so mi odgovorili, «ne smemo ti je dati. Saj ne vemo ali si jo tudi v resnici izgubil,»
«Seveda sem jo izgubil,» sem zatrjeval.
«To je zelo verjetno, toda dati ti je ne smemo. Prinesi potrdilo, da si zares izgubil galošo. Naj hišna uprava potrdi to dejstvo, pa jo boš dobil brez odlašanja.»
«Bratci,» sem hitel, «dragi tovariši! Toda v hiši vendar nihče ne ve o tem dejstvu. Mogoče mi niti ne bodo hoteli dati takega potrdila.»
«Ga bodo že dali,» so mi odgovorili. «Saj je to njihovo delo, tàkole izdajanje potrdil.»
Se enkrat sem se ozrl po galoši in odšel.
Naslednjega dne sem se odpravil k predsedniku hišne uprave. «Potrdilo mi daj,» sem dejal. «Galošo sem izgubil.»
«Pa si jo tudi v resnici izgubil? Morda pa slepariš, kaj?» je podvomil predsednik hišne uprave.
«Zaboga,» sem dejal, «res sem jo izgubil.»
«Napiši izjavo,» je zahteval predsednik hišne uprave.
Pa sem napisal izjavo. Naslednjega dne sem dobil uradno, potrdilo. S tem potrdilom sem šel na urad za najdene predmete. Brez nadaljnjega so mi dali galošo.
Ko sem jo nataknil, so mi stopile v oči solze ganotja.
Le nekaj me je mučilo. Med tednom, sredi teh zmešnjav sem izgubil še drugo gaioso. Ves čas sem jo nosil v zavoju pod pazduho. Nisem se mogel spomniti, kje sem jo pustil. Le to sem vedel, da se v tramvaju ni zgodilo. Kaj hočete, zgubljena reč, ko pa ni bila v tramvaju. Le kam naj grem iskat drugo galošo.
Zato pa imam ono prvo spet nazaj. Na omarico sem jo postavil. Kadar mi je takole hudo dolgčas, pa pogledam galošo... Takoj mi je laže pri duši, še zažvižgam si.
To ti je pa res aparat, ki dobro funkcionira, tale tramvajski urad za najdene predmete! To je moje prepričanje.
Stran 4
DELO
12. januarja 19-
;
DOMACI PROBLEMI I JV VESTI
Ifv:
Tržaški občinski svet
začel razpravo
o proračunu podjetja ACEGAT
Naše intervencije na torkovi seji Kakšne poviške predlaga občinski odbor Prve intervencije svetovalcev
TT tem tednu je imel tržaški ' občinski svet tri seje, od
katerih sta bili dve skoro v celoti posvečeni razpravi o predloženih sklepih za povišanje tarif Aeegat in proračunu tega podjetja za 1957. Diskusija o proračunu in tarifah se je začela v sredo in nadaljevala vče. raj, dočim je v torek občinski svet vzel na znanje predlagana dva sklepa občinskega odbora.
Poleg problema Aeegat so prišla v torek na dnevni red še druga vprašanja, med temi interpelacija tov. Stanke Hrovatinove o zakonskem osnutku za slovenske šole, ki jo objavljamo v celoti na prvi strani. Naj o-inenimo, da sta se njeni interpelaciji pridružila tudi svetovalca dr. Dekleva in dr. Agneletto.
Tov. Hrovatinova je nadalje iznesla tudi vprašanje zadnjih občutnih poviškov tarif avtobusnih podjetij ter navedla konkreten primer podjetja «Autovie Carsiche», ki je n. pr. na progi Trebče-Opčine povišalo ceno listka od 105 na 140 lir. Naša svetovalka je zahtevala naj župan intervenira pri pokrajinskem odboru za dolo. Čanje cen, ki naj s svoje strani kontrolira ali so poviški upravičeni.
Tov. Jole Dejerri je zopet iznesla vprašanje ustanovitve občinske konsumne ustanove ter opozorila na zagotovila, ki jih je dal v tej zvezi svojčas župan, pristojni odbornik pa je obljubil tov. Radichu, da se bo o tem razpravljalo v najkrajšem času v občinskem svetu. Podžu-pan Dulci je v odgovoru na vprašanje povedal, da je bila
ustanovljena komisija, ki proučuje to zadevo.
Tov. Radich je postavil pred občinski svet vprašanje bolniškega zavarovanja kmetovalcev ter grajal vladni komisariat, ker se do danes ni še pobrigal za raztegnitev zadevnega zakona, ki je že v veljavi v Italijanski republiki. Kot je povedal Dulci je občina prejela odgovor vladnega komisarja, ki ga bodo prečitali na eni izmed prihod, njih sej.
Na isti seji je odbornik Gri. delli predložil v odobritev dva sklepa glede na podjetje Ace-gat. Prvi sklep govori o odo. britvi proračuna za 1957, kot ga je sestavil upravni svet podjetja, s primanjkljajem milijarde 79 milijonov lir. Drugi sklep pa določa razna povišanja tarif pre. vozov, električnega toka in vode. Prvi poviški naj bi stopili v veljavo takoj, drugi povišek že omenjenih tarif pa s 1. julijem. S tem bi se n. pr. cena voznega listka povišala s 1. julijem na 30 lir. S prvimi poviški bi se primanjkljaj znižal za kakih 600 milijonov lir.
V	sredo sta v diskusijo o proračunu Aeegat posegla samo dva svetovalca in sicer socialist dr. Teiner in neodvisna svetovalka Gruber-Bencova.
V	svoji razpravi, ki je traja-la skoro poldrugo uro, je dr. Teiner iznesel nekatera dokaj čudna gledišča. Predvsem se je postavil na stališče, da je treba razpravo odložiti, da se med. tem imenuje novi upravni svet s predstavniki opozicije, odo. bri naj se nadalje letošnji pro. račun z zmanjšanim prima-
Povišane tarife na nekaterih avtobusnih progah
2 vedeli smo, da so nekatera avtobusna podjetja povišala ceno voznih listkov na podeželskih progah. Med temi je pod-jetje «Autovie Carsiche», ki je uvedlo višje tarife na progi Trst - Bazovica - Trebče . Op-čine - Fernetiči. Cena je po. skočila od 105 na 140 lir za zadnji del proge.
Poviški so seveda povzročili splošno nejevoljo potnikov, ki je tudi razumljiva. Raznim poviškom na živilih, kurivu itd. se je sedaj pridružilo še povišanje avtobusnih tarif, tako da mora delovni človek vedno in povsod nositi največje breme. Ljudje se sprašujejo, ali je povišanje upravičeno. Sprašujejo se tudi, kaj dela komisija za določanje cen, ki bi mogla kontrolirati tudi to področje, kot je začela kontrolirati trgovce.
Vsekakor pa bi morala avtobusna podjetja, p redno podražijo cene voznih listkov, upoštevati, da gre v danem primeru predvsem za delavce, dijake in hišne gospodinje, ki morajo v Trst na delo, v šolo ali po družinskih opravkih. Nikakor ne moremo verjeti, da so pod. jetja zaradi podražitve bencina zašla že v krizo in da morajo s tako naglico pohiteti s povi-
ški. Morda pa hočejo v tem tekmovati z upravnim svetom občinskega podjetja Aeegat, ki predlaga novo finančno breme za Tržačane.
njkljajem 300 milijonov lir in naj se čimprej reši spor med nameščenci in podjetjem. Vsako odločitev glede povišanja tarif naj se odloži do 1. julija. Po mnenju dr. Teinepja je problem Aeegat izključno upravnega značaja in nikakor ne političnega in zato se občinski svet ne sme ukvarjati z načinom i-menovanja članov upravnega sveta in odgovornostjo poedinih strank.
Dejstvo pa je, da je prav v načinu imenovanja upravnega sveta bistvo problema, ki je nedvomno političnega značaja, ker je pač javnosti znano kakšno vlogo je igrala pri tem šti-ristranska koalicija, v kateri so tudi socialdemokrati.
Tudi svetovalka Gruber.Ben cova je imela v sredo precej dolg govor, v katerem je iznesla razne predloge. Diskusija se je nadaljevala včeraj. O poteku zadnje seje bomo poročali prihodnjič.
Konferenca
ZKM
V petek 18. januarja ob 20. bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 konferenca, ki jo organizira Zveza komunistične mladine. Tema kon. ference je: «Propad koloniali-zrna in borbe gibanja za osvoboditev arabskih narodov». Va. hijeni k številni udeležbi.
Proseško kontovelski zbor v Avditoriju
Moški pevski zbor PD Pro-sek-Kontovel priredi danes, v soboto 12. t. m. ob 21. uri v dvorani Avditorija v Trstu kon-cert umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota.
Besedilo pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG.
Sporedi se dobe v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20 od 9. do 13. in od 16. do 19.
Jadranski koledar 1957
(Nadaljevanje s 3. strani)
Kuhar je napisal «Novo leto v domačih običajih in starih vražah», Josip Mal: «Izlet v staro Ljubljano», ing. Miran Pavlin : «Umetnost pračloveka» in «Iz zgodovine železarstva», Č. M.: «O koledarjih starih časov», dr. D. Martelanc: «Nekaj splošnih pojmov o raku in novotvorbah sploh», «Kaj je virus», je pre. vod iz revije «Life», dalje je spisal dr. Fortuna t Mikuletič članek pod naslovom : «Še ne. kaj besed o testamentu», Vlado Rojc: «Ko čebele rojijo», Stan. ko Andolšek :	«	Kmetov kole.
dar», Drago Pahor: «Taborništvo je vzgojna organizacija» Na kratko smo naše bralce seznanili z vsebino letošnjega «Jadranskega koledarja». Želeti bi bilo, da postane ta knjiga priljubljeni gost vsake slovenske hiše. Vsakdo, ki kupi Koledar, prejme za skupno ceno 500 lir še štiri lepe, novoizdane knjige Prešernove družbe : «I-skra pod pepelom» Franceta Bevka, «Kala» Ivana Ribiča, «Mrtvo Morje» Bena Župančiča in «Morja bogati zakladi» dr. Miroslava Zeia.
S.G.A.
Upravičena
zahteva
delavk
Te dni so delavke v raznih tržaških tovarnah razpravljale o izenačenju točk draginjske doklade med moškimi in ženskami. Na sestankih so odobrile zadevne resolucije in pisma naslovljena vsem trem sindikal. nim organizacijam, v katerih zahtevajo njihovo odločno intervencijo.
Resolucije so bile izglasovane v podjetjih Beltrame, MA-CO, Genel, tovarnah S. Giusto, Tergeste, Mullich, Lorenzetti, v Delavskih zadrugah, Tržaški konopljarni in drugje.
Prvi sestanek komisije za stanovanja
V ponedeljek se je prvič sestala komisija za dodeljevanje ljudskih stanovanj, ki jo sestavljajo sodnik dr. Gargano, kot predsednik in člani, naš svetovalec tov. Claudio Tonel, občinski odbornik Stopper, g.a Inver. nicci in predstavnik ECA dr. Chicco.
Komisija bo imela že v začetku polne roke dela, ker mo. ra najprej pregledati vse še nerešene prošnje za stanovanja. Teh prošenj pa je približno 17.000.
Prosilci za stanovanja bodo morali v bodoče predložiti proš. njo županu.
Obmejni promet
v letu 1956
Tz poročila tiskovnega urada komisariata povzemamo nekaj zanimivih podatkov o obmejnem prometu na podlagi vi. demskega sporazuma v letu 1956.
Poročilo pravi, da je lansko leto potovalo v obeh smereh z obmejnimi prepustnicami in z rednimi prevoznimi sredstvi skupno 364.041 oseb. Prehodi so bili v poedinih mesecih lanskega leta naslednji : januar 27.014, februar 18.040, marec 30.263, april 31.174, maj 31.192, junij 34.443, julij 37.099, avgust 44 tisoč 265, september 45.833, ok. tober 39.154, november 33.495, december 27.123 oseb. Gornje številke se nanašajo na preho. de oseb, ki so potovale z rednimi prevoznimi sredstvi, niso torej vštete osebe, ki so šle peš ali z lastnim vozilom. Iz tega lahko sklepamo, da je bil obmejni promet še znatno večji.
Kar se tiče prometa v decem-bru imamo naslednje številke : z italijanskimi avtobusi je prišlo na naše področje 4.632 oseb, odšlo pa je 5.216 ; z jugoslovanskimi avtobusi je prišlo na naše področje skupno 5.408 o. seb, odšlo pa 5.508. Z italijan. skimi parniki je prišlo na naše področje 3.493 oseb, odšlo pa 2.201 ; z jugoslovanskimi parniki je prišlo na naše področje 5.389 oseb, odšlo pa 5.276.
Gornji podatki o celoletnem obmejnem prometu kažejo koristnost videmskega sporazuma, bodisi za prebivalce našega področja, kot tudi jugoslovanskega.
FIOM predložila
zahtevo za znižanje delovnega urnika v Ilvi
TT" rajevna sindikalna organiza.
cija FIOM je predložila ravnateljstvu livarne ILVA zah. levo za znižanje tedenskega delovnega urnika z isto plačo. Zahteva je hila postavljena spričo dejstva, da se je proizvodnja znatno povečala, kar te. rja seveda od delavcev večjega fizičnega napora. Dejansko gre zasluga za povečano proizvodnjo prav delavcem in je zato tudi pravično, da se jim to prizna.
Kot smo zadnjič poročali, je znižani delovni urnik z isto plačo že par tednov uveden v či-
Predlagan skupen sestanek z ravnateljstvom livarne
Nujna potreba enotne akcije vseh sindikalnih organizaciji
stilnici « Esso Standard» pri Sv. Soboti. Tudi iz tega razloga, poleg razloga, da se je položaj na splošno v vseh tovarnah spremenil, je torej potreb, no, da se nov delovni urnik u. vede tudi v Ilvi.
O vprašanju nižjega delovne-
TEDENSKE NOVICE
Nesreča na delu
Prejšnji četrtek se je ponesrečil na delu 22-letni Lucijan Z ob in iz Mačkovelj 69. Z žerjava, ki je prenašal jeklene plošče, mu je ena padla na nogo ter mu povzročila kostne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki pravijo, da bo o-kreval v kakih 20 dneh.
Smrtna nesreča v Tržaškem arzenalu
V Tržaškem arzenalu se je v petek prejšnjega tedna pri-
petila smrtna nesreča. Na par-1 D’Annunzio, ki je bil zaposlen niku «NTovn Fides» lei on tar» I pri popravljanju neke vile v
niku «Nova Fides», ki ga tam popravljajo, je v spodnjih prostorih delal tik za ladijskimi stroji 25-!etni Corrado Bonaz-za iz Turjaka. Ker ga ni bilo ob uri kosila na spregled, so ga začeli mrzlično iskati in res so ga našli okrog 14. ure v istem prostoru, kjer je delal. Bil pa je že mrtev, kot je u-gotovil zdravnik RK, ki je prihitel na ladjo v spremstvu preiskovalnih organov. Ugotovili so, da so ga zadušili uhajajoči plini.
Še nesreča na delu
Prejšnji petek je precej debel tram padel na glavo 51-let-nemu Brunu Voriču iz Viale
Intervju tov. Hruščeva
(Nadaljevanje z 2. strani)
bilo prekaljeno, kot jeklo, v letih vojne proti nemškemu fašizmu in v povojni dobi ter je postalo neminljivo.
Na čem sloni to prijateljstvo? Na skupnih življenjskih intere-sih narodov naših dveh dežel, na idejah in skupnih ciljih bor. be za socializem in komunizem, za mir v vsem svetu, za srečo narodov, na globokem medse, bojnem spoštovanju in medsebojnem globokem zaupanju. Sloni na visokih načelih proletarskega internacional izma in predstavlja vzgled odnosov novega tipa med socialističnimi državami.
Krepitev prijateljstva in brat.
stva med našimi narodi prispeva k gospodarskemu in kultur, nemu razvoju obeh dežel, omogoča nam medsebojno pomoč in da se učimo drug od drugega, da napredujemo z večjim uspehom in da boljše premostimo težave. Mnenja smo, da se sov. jetsko ljudstvo lahko mnogo nauči od češkoslovaškega delov-nega ljudstva, ki ima mnogo ve. likih uspehov v svojem aktivu nacionalnega gospodarstva in kulture.
Narodom Češkoslovaške in Sovjetske zveze mora biti nji-hovo prijateljstvo dragoceno, krepiti ga morajo in ščititi pred spletkami sovražnikov. Biti moramo budni in ne sme-
mo pozabiti, da nemški militaristi kujejo revanšistične načrte, pripravljajo sile za nove vojne pustolovščine proti narodom naših dežel in proti narodom Evrope.
Narodi Češkoslovaške so lahko prepričani, da bodo sovjet, ski narodi vedno njihovi odkritosrčni in zvesti prijatelji.
Če dovolite, tovariš glavni u. rednik, želim voščiti bralcem borbenega lista «Rude Pravo», delavnim in izkušenim narodom bratske Češkoslovaške, slavni Komunistični partiji ČSR, obilo uspehov v izgradnji njihove socialistične države in nadaljnjem dviganju blaginje delovnega ljudstva,
ul. Segantini. Močan udarec — tram je namreč padel z višine kakih 2 m — mu je povzročil možganski pretres. Ponesrečenca So takoj prepeljali v bolnico z zasebnim avtom. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Poskus
samomora
Revščina in verjetno še bolezen sta v soboto privedli 54-letnega Karla Sulčiča, bivajočega v prenočišču G. Gozzi do tragičnega koraka. S samomorilnim namenom si je Sulčič porezal zapestja z brivno britvijo. Njegovo dejanje so pravočasno opazili nekateri sostanovalci, ki so takoj poklicali zdravnika RK. Prepeljali so ga v bolnico z rešilnim avtom RK, kjer so zdravniki kirurškega oddelka izdali prognozo okrevanja v kakih dveh tednih.
»Bela smrt* jo je pokosila
V nedeljo se je zastrupila s plinom 49-1 etna Maria Caiacci iz ul. Università, Po vsej verjetnosti tokrat ni šlo za samomor, marveč za nesrečo. Ko je prišel njen sostanovalec okrog 11. ure domov, je bila plinska peč ugasnjena, pipa pa odprta, kuhinja je bila v popolnem neredu in prenasi-čena z gorilnim plinom. Ca-luccijeva je bila takrat že mrtva. Ker je bil del pohištva prevrnjen je mogoče sklejjati, da se je hotela ženska rej iti, ko jo j* uhajajoči plin že o
mamil in pri tem prevrnila pohištvo, ki se ga je oprijemala, da ne bi padla. Truplo nesrečne ženske so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
Težka nesreča z vespo
Z vespo se je v torek zjutraj težko ponesrečil 31-letni mehanik Viktor Mlač iz Strada del Friuli 183. V ulici Baia-monti je trčil ob tovornik in padel z vso sile z vespe na tla, kjer je obležal v mlaki krvi. Pri trčenju je odnesel zelo resne poškodbe, možganski pretres, zlom čeljusti, zlom dveh zob, gle-boke rane na čelu in verjetno tudi lobanjske poškodbe. Zdravniki I. kirurškega oddelka so si pridržali vsako prognozo.
Smrtna nesreča na glavni postaji
Na glavni postaji se je v sredo zvečer pripetila strašna nesreča, ki bo ostala za vedno nepojasnjena. Na tiru so našli razmesarjeno truplo neznanca ki ga je malo prej povozil vlak. Do nesreče je prišlo zaradi goste megle. Neznanec verjetno ni opazil prihajajočega vlaka, kar je bilo zanj u-sodno.
ga urnika na splošno se je govorilo na zadnjem sestanku vsedržavnega izvršnega odbora FIOM, ki je bil v Livornu. Sestanka so se udeležili vsi tajniki siderurških središč v Italijanski republiki. Prisoten je bil tudi tov. Paolo Sema, tajnik krajevne FIOM. Z zadovolj-stvom se je na sestanku ugoto. vilo, da je isto stališče zavzela tudi sindikalna organizacija FIM-CISL, ki namerava predlo, žiti isto zahtevo v vseh siderur. ških podjetjih
Izvršni odbor FIOM jc izrazil prepričanje, da je treba o-krog tega konkretnega vprašanja strniti vse delavce omenjene kategorije in da je nujno po. trebno voditi akcijo čimbolj e-notno in strnjeno. To je smer. niča, ki se je bo FIOM držala in pričakovati je, da bodo tudi ostale sindikalne organizacije razumele potrebo in korist skupnega nastopa za dosego zah. tev gornje delovne kategorije. Zelo negativno za končni rezul. tat bi bilo namreč, če bi se zah. teva postavljala ločeno, to je vsaka sindikalna organizacija zase ali pa, če bi ostale organi, zacijé pri skupnem nastopu izločile FIOM-CGIL. Rezultat do. sežen v «Esso Standard», kjer ni bilo skupnega nastopa in so se pri pogajanjih izvajale diskriminacije proti CGIL, bi mo. ral biti v resen premislek voditeljem drugih sindikalnih or. ganizaciji.
Iz matičnega urada
V dneh od 1. do 9. januarja se je v tržaški občini rodilo 81 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 112 oseb, porok je bilo
89.
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
V	soboto 12. januarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
V	nedeljo 13. januarja ob 16.30 v zadružni dvorani na Konlovelu
V	torek 15. januarja ob 20 30 v kinodvorani v Jcednju
Valentin Ratajev :
veseloigra v 3 dejanjih
►r
Nekaj podatkov tiskovnega urada vladnega komisariata
Pri tem se seveda postavlja vprašanje, da bi se sporazum kar se tiče prehodov še izbolj šal predvsem s povečanjem šte vila mesečnih prehodov, po daljšanjem bivanja na obmej nem področju. To je splošna tež nja vseh, ki so v posesti ob mejne propustnice, ki bi jo mo rala mešana komisija na bodo čih sestankih upoštevati.
ZA TEDEN DNI
Ernest, Tatjana
Veronika, Bo-
Sobota, 12.
Nedelja, 13. gomir
Ponedeljek, 14. - Feliks, Srečko Torek, 16. - Maver, Radoslav Sreda, 16. - Marcel, Tomislav (ščip)
Četrtek, 17. - Anton, Zvonimir Petek, 18- - Sv. Petra stol, Vera
Zgodovinski dnevi
1». 1922 se je pričel v Livornu zgodovinski kongres Socialistične stranke Italije.
16. 1888 je umrl v Celovcu narodni buditelj Andrej Einspieler. Rodil se je 13. 11. 1813 v Svečah.
16.	1919 je bila ubita Roza Luxemburg..
17.	1945 je sovjetska vojska osvobodila Varšavo.
18.	1943 je sovjetska armada prebila fronto pri Stalingradu.
Jutri, 13. t.m. ob 11
v Kinu ob morju
zborovanje
o integralni prosti coni
Govoril bo obč. svetovalec GIUSEPPE MUSLIN
A Prisoten bo poslanec
GINO BELTRAME
Vsi priznavajo resnost gospodarskega polo. žaja Trsta zaradi pomanjkanja vladne politike za naše mesto. Velika večina Tržačanov meni, da bi ustanovitev popolne proste cone predstavljala najneposrednejši in najnujnejši ukrep, ki bi lahko izboljšal sedanji položaj, ker
prosta cona bi povečala mednarodni tranzitni promet, industrijsko in obrtno proizvodnjo, potrošnjo, krajevno trgovino in turizem;
prosta cona ne bi z ukrepi v obrambo obstoječe industrije, škodovala nobeni industriji in ne nobeni stroki delovnih ljudi. Kdor trdi nasprotno, služi p roti tržaškim interesom. Vse industrije bi se s tem okoristile, še posebej liste, ki proizvajajo za potrošnjo;
prosta cona bi povečala mestne dohodke in državne davčne dohodke, kar bi nedvomno nadomestilo manjše dohodke zaradi oprave carine;
prosta cona bi postopoma odpravila brezposelnost;
prosta cona bi iz Trsta zopet napravila veliko tržišče za industrijo Češkoslovaške, Madžarske in ostalega dela srednje podonavske Evrope.
J
I
RAD 1 O ODDAJE
t
2!
SOBOTA:	16. Utripi
tehnike in znanosti -Glasba za naše malčke -Sestanek s poslušalki 21.15 Slovenski oktet - 22 ganske melodije.
NEDELJA: 9. Kmetijski daj a - 12. Oddaja za naj' še - 13.30 Glasba po želi 17. Slovenski zbori - 19.li like ljubezni - 20.30 B« «Mesečnica», opera v 2
PONEDELJEK: 19.15 t ska univerza - 20.30 Ort Srečka Dražila - 21. Pre-nje - 22. Slovenske balak 22.35 Schubert: Sonata v Duru.
TOREK: 13.30 Glasba p ljah - 19.15 Zdravniški ve 21. Giuseppe Adami: «Bei sje», igra v 3 dejanjih — ^
jo člani Radijskega odra SREDA: 12.55 Vokalni I tet - 14. Dalmatinske pesK 18.30 Pisani .balončki - ” Radijska univerza . 21. C niča tedna - 22.15 De Noči v španskih vrtovih.^ *°’ ČETRTEK:	19.15 Sob G
dom 21. Dramatizirana z^ada nato Straussove meloditfnoži 22.15 Schubert: Simfonijar p01 PETEK: 13.30 Glasba J>l0v s ljah - 18. Cerahin: Konce|]ove| klavir in orkester - 19.ladijska univerza - 21. t., 1 1 nost in prireditve v Trstu" iz svetovne književnosti ’ I umetnosti - 22.15 Slavni 0°>nu.
ič jG
Urnik avtobusov
Bazovica - Padriče - Gropada Trebče
(Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih:	7.30,	8.15,
9.30, 10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16, 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, 20.40, 22.40.
Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15,
15.30,	16, 16.30, 17, 17.30, 18,
18.30,	19, 19.45, 20.30, 22.30, 24.
Blok Fernetič Odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih:	7.30,	10.15,
13.10, 15, 18.
Ob praznikih 7.25, 10, 1310,
14.30,	18, 20.30.
Blok Pesek
(odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih: 7.45, 13.10,
17.30,
Ob praznikih: 11.30, 17.30.
Kozina - Herpelje
Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7. uri. Odhod s Her-pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. in 4. tednu v mesecu.
Donijo - Boljunec - Dolina Prebeneg
(Odhodi postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih:	6.35,	7.25,
10.20*,	12.05,	13.05*,	16.35,
17.05*, 18.05, 18.35, 19.20, 20.45,
22.35.
Ob praznikih:	9.05,	10.35,
12.35*, 14.35, 16.05, 17.05 18.15,
19.35,	20.40, 22.05.
N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u-stavijo v Dolini.
Domjo - Rlcmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: 7.35, 10.35,
12.20,	13.35, 18.05, 19.20.
Ob praznikih:	9.35,	14.05,
16.20,	19.35, 22.50.
Adamič • Mačkovlje
(Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: 11, 13.30 Ob praznikih: 13. 22.30.
9.02,	9.30**, 9.40, 10.15, 10.30*,
11.02,	11.20**, 11.40, 12.02, 12.20,
12.40,	13, 13.20**, 13.40, 14 15*, 14.45*, 15.16*, 15.45*, 16, 16.20,
16.40,	17,	17.20, 17.40**, 18,
18.30**,	18.50, 19.20**,	19 40,
20.30, 20.52, 21.10, 21.40.
20.05**!
22.15*. 22.45*. 23.20.
Ob praznikih: 8 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12, nato odhodi vsake četrt ure, N.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lonje-ija, ostale do Podlonjerja.
K 1 N
p
Kega
Recisi
Opčine	V »
Sobota, 12. jan.: «Veseli, niki» (Allegri prigioi>’*C Film Inaila.
Nedelja 13. jan.: «Beli tr «£,. (il bianco Natale). B‘embr
film Paramount.
Vedu
Ponedeljek, 14. jan.: se p<l Torek, 15. jan.: «Agent j™ kerton» (Agente pi °j>r ton). Barvni film RK^-Z s< Sreda, 16. jan.: se panoV1r'ter Četrtek, 17. jan.: «Nap0’lensA vednoi Napoli» (NapUočj, sempre Napoli), Film! „ cine.	{J,rl
tpolr,
Prosek	*< te-.
Sobota, 12. jan. ob 19.30:ko , liko upanje» (La gfočas speranza). Barvni ek „ Minerva.	Qh.
Nedelja, 13. jan. ob 16:	'
novi'	|iu'r
sreda, 16. jan. ob 19.30:	n
veška zver» (La besi* J-mana). Film Columbrot’tt
|Q jj
Nabrežina
N
Sobota, 12. jan.: «Birmteje tigri» (Tigri della BÌ°vni, nia). Film Warner Btoč;;, Nedelja, 13. jan.: se pon’ Sreda, 16. jan.:	«Toč? 1
smrti» (Siluro della "« te). Film MGM. n Zul :tničn
Nabrežina - postaja Hi
Sobota, 12. jan.: «Sam |‘kn svetu» (Solo contr°t'en mondo). Film Cclumteč _ Nedelja, 13 jan.: se pon®ja, /;
i
Obvestilo
kvesture
Tržaška kvestura javlja, se nekateri še neidentificiri0 tementi predstavili raznim P1 kom javnih lokalov in zalV" naj zbrišejo telefonsko š1 ; za nujno obveščanje p olir e Verjetno so to storili z Dei nora, da zakasnijo more),,, nujne intervencije agentov?«
Kvestura opozarja, da j>č lefonska številka za nujni kr policije še vedno 223. f/r
----------------------------L
Urnik vlakov
r«vi c
[o ’r«
ODHODI
Osp - Mačkovlje
(Odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih: 18.15.
Ob praznikih: 18.30. Podlonjer - Lonjer (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: '5.20, 6.40**, 7, 7.22*, 7.40, 8.07*!*, 8.25, 8.52,
3.35 A v Benetke (2.	r.);
4.10	A vx Videm (1. in 2. r); 5.25 A v Videm (1. in 2. r.); 5.32 A na Opčine (2. r.); 6.00 R v Benetke Milan (1. r.); 6.20 D v Benetke - Rim - Turin - Zuerich (1. in 2. r.); 6.30 A v Videm (2. r.); 6.58 A na Opčine (1. in 2. r.); 7.15 A v Tržič (2. r., samo ob delavnikih); 8.20 DD v Videm - Trbiž (1. in 2. razred); 8.30 DD v Benetke - Rim - Milan - Pariz (1. in 2. r.); 8.43 D V Videm, Trbiž, Dunaj, Muen-chen (i. in 2. r.); 8.48 D na Opčine - Ljubljano (1. in 2. r); ti.45 A v Videm (1. in 2. r.);
10.10	A v Benetke (1. in 2. r.); r.);12.35 R v Benetke - Rim (1. 12.40 A v Videm (2. r.) 13.30 A v Benetke (2. r.); 13.45 A na Opčine (2. r.); 14.05 DD v Benetke - Rim - Calais - Pariz (1. in 2. r.); 14.25 A v Videm (1. in 2. r.); 15.48 DD na Reko - Ljubljano - Beograd - Istanbul . Atene (1. in 2. r.); 15.55 D v Benetke - Bari - Milan (1. in 2. r.); 16.15 A v Videm (1. in 2. r.); 16.47 A v Benetke (1. in 2. r.); 17.38 A v Videm (2. r.); 17.50 A v Ljubljano (1. in 2. r.); 18.33 A v Portogruaro (L in 2. r.); 19.07 D v Videm Trbiž - Dunaj - Muenchen (1. in 2. r.); 19.27 A v Cervinjan (2. r.); 19.52 A v Videm (2. r.); 20.05 A na Opčine (2. r.); 20.55 DD v Benetke - Milan - Venti-miglio (1. in 2, r.); 21-50 A v Videm (1. in 2. r.); 22,05 DD v Rim (1. i» 2. r.); 23.36 D
na Rexo - Ljubljano - Za<t',"e Budimpešto (1. in 2. r.). ‘"H
Nši
PRIHODI pfe
0.10 DD iz Zuericha - f'Vorj - Turina - Benetk; -.05 $e„ Vidma; 5.30 D iz Budi, b šte - Zagreba . Reke - C fat (iz Budimpešte ob hn< četrtkih in sobotah);
A iz Cervinjana; 7.05 A ’f čin; 7.25 A iz Vidma; 7.32^0'r Portogruara; 7.40 DD iz ' f1 na - Milana; 8.15 A iz V)Kp 8.25 DD iz Rima; 8.32 V Vidma; 9.24 A iz Vidma; 9
iz Ventimiglie - Turina
. V
i vinuujguc - AUillltf »
netk; 9.48 D iz MuenchF^itis Dunaja - Trbiža - Vidma! t>v0rj A iz Ljubljane . Opčin; i ;
D iz Vidma; 12.20 R i*LJe netk - Rima; 13.30 DD iz I ;e, bula - Aten - Beograda ' re)ei bljane - Reke; 13.57 A >z "H rija - Rima - Milana - B6j na
15.10 A iz Vidma; 15.24»« , iz Calaisa - Pariza - R>
Benetk; 17.00 -A iz Vt"‘ 17.18 A z Opčin; 17.44'« i iz Trbiža . Vidma; 1 « H» iz Tržiča (samo ob delj‘ p0 kih); 19.02 A iz Portog™ Se 19.10 R iz Benetk; 19.35 6, .J Vidma; 19.42 R iz Milana! p e' D iz Ljubljane - upčin!,	*«
A iz Vidma; 21.26 DD iZ,”vo; za - Milana - Rima - Be' L „ 21.45 A z Opčin; 22.25 *nute Muenchena - Dunaja - i; ža - Vidma; 22.50 iz BeD6^ "«
- ■	j°veii,
A = osebni vlak, D 551 'n-,,
vlak, DD = brzl vlak, R Ji tebni motoroi brìi v1**