¿un
.i wimi i tiinuwuuw
mv 1817
¡mit.....Beilagen


i&ï&n®, iiaiilka stane 12 v.
/ y

IB. Števili».
UM* '	>K.rr
Maribor, in 15. MTWhra 1917.
List ljudstvu ¥ pouk m nabavo.
Wà Îetefefe «H
feiçsdi jasa po
'i0sw»«te te sistč«^
stîfM! fce&Mä* S «fa. f^üt I»
w» 3 s a «.un bü WML
& — &0M|ttf «s se
OME®
______insère» la «Sklii
rfesu, kar k tete, t |w»pMi cewUmeier prbti»«* s&a*e M ï^-sfi 24 via,, Sjâ'vf fes f%faà» » vfc. — ^Mrwti se açrre^wsiia <fo taftft «fi
v jm
a» pa/àatm, p^fe.
jr
nevarn
Casar Karal sašan is smrtna
Naši domovini j« pr«tila v«lika nesreča. V soboto, dn« 10. novembra, j* viselo življenj» našega «esarja na tanki niti . . . Popoldn» j» »esar aa po-vratku iz Gorice po neprevidnosti voznika padel v *pdotok blizu Soče, po katere» je plavalo nj«g«ve «tragoceno življenje in se borilo z valovi. Končno j© božja Previdnost vendar ukreaila, da se je cesar sa neke» hlodu rešil na močvirnati breg. V nasled-»iem prinašamo podrobna poročila o nesreči:
Cesar s» pelje iz Gorice.
Cesar Karel je v soboto, dna 10. novembra, v ijražbi bolgarskega kralja Ferdinanda, bolgarskih »rineev Borisa in Cirila ter Parmskaga prinea Feliksa (brata cesarico Zite) obiskal Gorico, kje? se j« ▼ stolnici vršila slovesna služba božja v zahvalo za oprostitev Gorice. Bolgarski kralj Ferdinand se je odpeljal na italijansko fronto, naš eesar pa čez Ce •-vini ar i proti svojemu stanu. V bližini kraja Ruda je vodja cesarjevega avtomobila posicusil peljati skoz hudournik, ki spremlja Sočo in ki je še bil pred nekaterimi dnevi dokaj suh. Cesarjev avtomobil je pri rehodu skoz hudournik zavozil t globoko vodo, take a je motor odpovedal. Tovorni avtomobil, ki je stal v bližini, bi bil moral nato cesarjev avtomobil pote-
fniti na suho, a tudi ta je dobil kratek stil, tak« a se niti sam ni mogel ganiti iz hudournika.
Cesar pati« r strugo.
Cesarjev telesni lovee Reisenbichler ia gardni stražmojster Tomek sta skušala tedaj, da bi prenesla cesarja na breg. Pri tem pa se je podrl jeza na katorer» je stal telesni lovec. Cesarjevim spremljevalcem, ki so v avtomobilu dospeli do kraja nesreče, $e je v tem trenotku nudlil grozen priBor: Cesar ni iotel izpustiti telesnega lovea, ki jt padel v vrtinao feročih valov. Bal se je za življenj* svojega zvestega služabnika. Valovi so Reisenbichler j a s eesarje» vred in stražinojstror» Tomekom, ki je držal oesarja, potegnili v »arasli in deroči hudournik. Navecčega gesarjevega spremstva se je polotila groza. Takoj se Sc videlo, da, Če ne bo božje po»cU, je ««sarjevo življenje izgubljen».
Brat eesaric» Zite skoči v volte.
Med essarjevi» spremstvom, ki s» j» peljal» v sledečih avtomobilih, j» bil tudi brat oesariee Zite, farmski prino F»liks. Ko j» videl, kaka aesreia rozi. ljubljenemu svaku, se je, Sasiravno oblečen v ižuh, kar v popolni vojni upravi vrgel v valov», '¿a bi prišel »»sarju na poiaoS.
Vsi štirje avitl v rešilni kl«pčič.
Z obupnira naporom s» j» prinou posrečilo dospeti db cesarja in obeh spremljevalcev. Vsi Štirje »o sa nato oprijeli drug drugega in se z vBemi močmi trudili, da bi pluli proti bregu, a valovi so jih v-nova gnali v sredino "deročega hudournika. Za prvimi štirimi je priplul tudi lastnik, ki je imel ta da« službo kot odgovorni vodja cesarjevega avtomobila, ffudi on se je oprijel klopiiča in vsi so, dasiravno so ii» Ž« pojemale modi, z naporom vseli sil stuSalf priti proti bregu.
Pomoč se bližh.
/
ki sta bila najbolj spredaj, pograbita drog, da bi ga ' pomolila nesrečnikom, £ drog je bil preksutel* D» i ro& valovi pa so gnali cesarja in nj«g«re i sprem- ] Ijevaloe vedno dalje i» dalj«.
Re£iiai hlod.
Sr«č«a slučaj j« hotel, da so valovi zagnali i l vs«h p«t do neke male vrbe v stranski strugi, kjer I voda ni bila tako globoka in kjer tudi valovi niso ; divjali s tako silo, kot v sredini strug». Častniki na , obrežju so končno našli dlebel in težak hlod, katerega , ^ so z veliko težavo spravili Čez močvirnat svet blizu j | kraja, kj«r so s« nahajali česa r in njegovi sprem- j j Ijevalci.
Cesar visel na »iai»m grmu.
S	•
Cesar se je trdno oprijel nekega nizkega vrbo-I vega grma, valovi so pljuskali cesarju čez glavo, a \ kljub veliki nevarnosti ni izgubil niti za trenutek I prisotnosti duha. Ko so mu bližajoči se rešitelji klicali, naj s» dobro drži, da že prihaja pomoč, jim je odgovarjal z izredno mirnostjo. Refeiteljem na kopnem se je po dolgem truSli vendar It posrečilo do-ciiči cesarja in ga spraviti na varno.
Cesai- hoč« pomagati rešiti svoj« sprsmljevalc«.
Ko so končno z veliko težavo potegnili cesarja na suho, je bila njegova prva beseda: „Kje je princ J l »liks, kj« so moji zvesti, kj» so moji rešitelji?" Z I veliko prošnjo so c»sarja prisilili, da s» ]« prvi vs«- | del na hlod in tako čez preplavljeno močvirj« priš«l l na varno, suho obrežj». Po vsej sili j» hot»l š» pr»j J po»agati potegniti svoj» spremljevalce na varno.
C«sar zahvali Boga sa r«čit«v.
C«sarj«v» prv» b»s»d» na suhera so bil»: „H v a- i la Bogu in Mariji t»r Vat«, rešitelji moji, f »a r»šit»v. Moj» življenje in življenje mojih zvestih § i» vis«lo na niti. To j» pač vojska, ki aahtava od nas mnogokaj!1' Solno« j» ž» davno šlo »a gore, ko s» je cesar ves premočen in upeha» z avtomobilom ecipeljal v svoj stan.
C«H«ri9« «krestij® * »«sreči.
Delu spremstva, katero se ni moglo ud«l«ž«-vati rešilnih del, je bila poverjena težavna »aloga , obvestiti cesarico e veliki ne«godi ljubljenega soproga. Po ovinkih in mirno, da se ne bi prestrašila , kar bi utegnilo biti usodepolne njene zdravstveno stanje, so ji naznanili, v kako nevarnem položaju se je nahajal soprog. Dasiravno trepetajoča od žalosti in razburjenja, je vendar mirno a nestrpno čakala, kadaj se vrne njen ljubljeni Karel.
Cesar s« »re-fit» rra».
V »raku se je cesar vrnil ves premočen v svoje stanovanje. Svidenje med cesaric« in cesarjem j« bilo izredno prisrčno. Cesarloa je vroč« objela ljubljenega soproga jn je venomer ponavljala: „Ljubi moj Karal, ljubi moj Karel!" Zahvalila je Boga in rešitelje aa veliko reševalne delo. Cesar se j« takoj preoblekel, skopal in je Gel kmalu v postelj, kje» j» Sladko zaspal. Dosedaj š» nI opaeiti kakih slabih nasledkov nesreče. Cesar s» dobro poftuti. Se tisto noi po nesreči je sprejemal razne poročevalce i« glasnike.
Ob bregu so tePli ostali fiir ni eesarj«r«ga spr»»stva, a niso mogli iti nosre&tfkr» a» pcaroo, »siravB« je ^ bila sila »ajve*j[v Dva
Veseljo v ««Ii Krvavi.
GHa« e oosarjevi rešitvi j« bx-zojav »aglo»a u<aan«sel po vsej Avstriji. P« ««rkvah so sa že pr«-t«kl« »«delje vrfell« zahvala« služb« božj«, vsa veBja »R»ta pa s« btta v zaetavah. Vs« j« hvalil« Boga, «a
lian je na tako čudežni način ohranil življenje ljubljenega vladarja. V Ljubljani se je v stolniei vršila slovesna zahvalna služba božja, katere so se udeležili visoki dostojanstveniki in ogromno število vernega ljudstva. Istotako so se v Gorici, v Celovcu, v Trstu in drugih večjih slovenskih krajih vršile zahvalne službe božje. Pod vtiskom vesti o rešitvi cesarja se je zbral dne 11. novembra ministrski svet L izredni seji, da poda izraz hvaležnosti božji previdnosti, ki je odvrnila strašno nevarnost od vzvišene oseb« iskreno ljubljenega vladarja in avstrijskih narodov ter da izrazi svoje veselje nad cesarjevo rešitvijo. V seji gosposke zbornice v torek, dne 13. t. m., se je izrazilo veselje povodom rešitve cesarja iz resne smrtne nevarnosti. Istotako j« tudi poslanska zbornica po svojem predsedstvu sporočila vladi radost vseh zborničnih strank nad srečno rešitvijo Iju-domilega vladarja.
Rešitelji.
"v
Parmski princ Feliks, brat cesarice Zite, ki ima odličen delež pri cesarjevi rešitvi, je rojen leta 1893 in je prideljen kot poročnik dragons-kemu polku št. 15. Princ Feliks in njegov, eno leta
mlajši brat Rene sta skoro vedno v družbi cesarice Zite; iskreno prijateljstvo ju veže tudi do njunega svaka cesarja Karla.
Cesarjev telesni loveo Reisenbichler je star 33 let. Dvorni službi že pripada več let in je bil cesarjev telesni lovee, ko j« bil cesar Karel š« prestolonaslednik. Reisenbichler je posebno zvest služabnik ter spremlja oesarja skoro na vseh Qj«govih potovanjih. Reisenbichler je rodom Dunaj-čan in je neoženjen. Njegov oče in sestra živita v rredmestju MeicOing.
Stražmojster Tomek je mlajši od Rei-senbichlerja in je prideljen k cesarjevi telesni gardi. Zadnji Čas ga je cesar dodelil svoji vojaški pisarni kot ordonanco. Tomek je izredno velike in močne postave. Vsled svojega zvestega službovanja j« Tomek dobil ž« več odlikovanj. Tomek j« izbor«n plavač t kar j« v usodnem trenotku bilo za cesarjevo rešitev gotovo velik« važnosti. Tudi Tomek j« rojen na Du-»aju; aj«govi starši pa so doma iz Češkega.
Odlikovanj« rešit*lj«v.
C«sar s« j« takoj izkazal hvaležnega svojim rešiteljem ter jim je podelil razna odlikovanja. Parmski princ Feliks je dobil zlato hrabrostno kolajno;, vojaški zaslužni križec III. razreda z vojnim okraskom je dobil nadporočnik Friese-Barta; pohvalno priznanje je dobil že tretjič ritmojster Gruber pi. See« lingheim; isto odlikovanje v drugič stotnik Werk-»ann in prvokrat baron Rudolf pl. Slatin-paŠa. Zlate hrabrostno kolajno so dobili: telesni loveo 'Jože! Reisenbichler, garctoi stražmojster Friderik Tomek, narednika Karel Blakovič in Ignacij JirouŠ, četovo-dja-titularni narednik Alojzij Pokorny. četovodja H. Suman in srebrno hrabrostno kolajno desetnik Jože Kraft. — Odlikovanci so se zbrali dne 11. novembra v cesarjevem jedilnem vozu dvornega, vlaka. V navzočnosti svojega brata nadvojvode Maksa in obilega spremstva je cesar, ki je dospel v voz v spremstvu oesario«. izročil odlikovanoem omenjena odlikovanja i» s» j» vsakemu poseb»j iskreno zahvalil za rešitev. Tudi c»sarica s» j« vsakemu posebij zahvalila in stisnila roto. Rešitelja Reisenbichler in Tomek sta dobila od »»saric» &» posebno Harilo.
Iz »ilijonov i» »ilijonov sre se dviguje te dni mhvalna molitev proti nebu, da j« Bog našemu cesarju v največji sili poslal reišilno pomoč, življenje aa^ega cesarja je v sodanjih trepotkih, v Času veli* tih vojnih in političnih dogodkov posebno dragoceno* Hujšega udaroa bi »aš» domovina sploh ne mogla
- - ^rlkJi
Stran 2.
SLOVBNSIQ WSVOIIAH.
15. s&vpmkra 1317.
»ažiieeti, kakcr če l»i bil aaš ljubljeni vladar uteail. Cfe rtkevni poveljnik vodi sedaj eesar 'Karel aase amageTite armade v dežela zeaaljelačnega Laha, »d našega vladarja trdno ¿pam», da nam bo skoro priboril t»lizaželjeni mir, od njega pa upaj» posebna tlačeai asrodi v Avstriji in na Ogrskem, da jim b» Lodaril aarodno svobodo in samostojnost. Mi Sloveu-ci s« bomo te dni zediadi v vroči zal.valn' molitvi do Vsemogočnega, da naa- je ohranil ljubljenega ve-sarja Karla!
Bog ekrani. Beg obrari aam cesarja, Avstrijo;
i \
Slovenski p&siimci proti vi&sk^mu davku.
•na 6. novembra je bila deputacija poslancev iz Tseh vinogradnih pokrajin sprejeta od ministrske-sri predsednika, poljedelskega in finančnega ministra v avdijenci zaradi nameravanega nevega obdače-nja Tina in sadjevca.
Raepravo je uvedel nižjeavstrijski poslanec in deželni odbornik Mayer. Kratko za njim sta govorila zastopnika slovenskih vinogradnikov Roškar in dr. Jankovi č. Oba sta zavzela odločno odklonilno stališče napram neznosnemu davku.
Poslanec Roškar je povdarjal, da je ta zakonita pnedloga aesprejemljiva že iz razlogov, nastalih «led vojne, kar so ne le gospodarji, ampak tudi vi-aičarji r veMki večini v vojski ter je obdelovanje že ▼sled tega. zelo otežkočeno in da pri teh razmerah ■ ' pričakevmti, da bi žene z otroci zamogle še zana-prej va»s»e opravljati razen drugih tudi vjnagradna Mi. Vsledi rekvizicije živine tudi vedno bolj primanjkuje potrebnega gnoja. Letošnja izborna vinska letina je le izjema, kateri ne bodo lahko kmalu sledile enake. Tudi sedanje visoke cene za vino bedo kmalu po končani vojski, kadar se zopet pomnoži izdelovanje piva, zopet padle na nižino prejšnjih časov. Kako s» naj potem plača vinski davek in sieer S2 v od litra, od sadjevca 8 v in to tudi odi pijače sto domače potrebe?! Navzočemu sekcijskemu načelniku Joasu je govornik rekel v ebraa: „Ko M Vi kot sestavitelj te davčne predloge le nekoliko poz-aali današnje razmere na deželi, položaj vinograd-aikov, stroške pridelovanju in druge razmere, bi pač te predloge nikdar ne bili sestavili samo na račun pridelovalcev, še manj pa bi v zbornici predložili predlog v tej obliki. Opozarjal je na razne šika-ne od strani finančnih organov, katere bi bile neznosne. in bi v mnogin slučajih dovedle do ostrih kazni naših vinogradnikov, tudi brez vsake lastne krivde. Mnogo 1'ažje bi bilo prenašati povišani zemljiški davek, kateri pa je itak že z do lOOodstotnimi vojnimi dokladami povišan. Finančne postave se ne sklepajo samo za eno leto, ampak za več let. Kaj se pa naj zgodi takrat, kadar bo morda cena za vino in sadjevec enako visoka kakor naloženi davek? Ali se morda naj takrat pusti ves pridlelek kar v naravi poginiti? Torej, ako že mora priti vinski davek, ae sme nikdar biti pridelovalni, ampak zavživalni tavek na podlagi stopnjevalnih vinskih een po razliki pridelka, da ne bo tisti, ki pije priprosto izabe-
le, ravne take viseke ebdaiea, kaker pivee najboljšega pekriana,
Dr. Jankovič se je še posebej zaveemal tudi za te, da se množina viaa ia sadjevca, ki se porabi za dom in za delavee, ae sme nikdar obdaiiti — ker pri današnjem in tudi bodočem pičlem številu delavstva pač nikdo naj ne misli, da je mogoče, vini-čarje in dninarje zadovoljiti in odpraviti samo le z vodo ali pikolitom. Poslanec je izjavil, da je predloženi zakon o obdačenju vina po izjavah vseh govornikov enostavno nesprejemljiv, ker bi mu sledil prej ali slej popolni propad vinogradništva.
Tuai dr. Pogačnik kot zastopnik Kranjske se je gorko zavzemal za vinogradništvo, odklanjal z vso vnemo vinski davek ter izrazil željo, naj vlada ne uniči kulture, katera Še vzdržuje najveš nekdaj-ne poezije med ljudstvom ia je takorekoč zraščena ž njim.
Oglasil se je končno še poljedelski minister grof Sjlva-Tarouca, kateri je odobraval naša izvajanja in s« jim doslovno pridružil. Rekel je, da je tndi on vinogradnik in ve, da je vinogradna kultura ena najtežavnejših in • da so bili tudi njegovi vi-nogradni obrati vseh zadnjih 50 let pasivni, to je, da niso prinesli nobenega dobička.
Ob koncu se je poslanec Roškar t imenu vinogradnikov zahvalil za. odločno stališče poljedelskega ministra tar ga prosil tudi nadaljne zaščite vinogradnikov.
V vinarskem odseku državnega zbora se posl. * • š k a r, dr. J a n k e v i č in B r e n č i č dne <i. novembra zavzeli glede državnega vinskega davka popolnoma odklonilno stališše.
Poslanec Roškar je odločno povdarjal, da vinogradniki v težavnih razmerah, v katerih živijo, ne morejo plaiati produkcijskega davka v znesku 32 v od litra. Pri tem pa bi še bili neprestano izpostavljeni šikanam finančnih organov in nevarnosti raz-»ik kuni. Ce pa vlada že hoče speljati davek na vi-ne in sadjevee, naj ga plačujejo v znižanem zneska kenzumenti, ne pa pridelovalci. Vino in sadfievee, ki s« petrebaje za demačo rabo vinogradnikov ia sadjarjev, se aaj ae obdači. §e se upelje ta davek, bo »prava stala zopet ogromne svote in bo požrla veči-i« davka, vinofpradnifctve pa bi bilo uničeno ali vsaj hud» »škodovan».
Poslanec Brenčiš se j« pridružil izvajanjem poslanca Roškarja in je označil vladno predlogo o vinskem davku kot velik» neumnost. Ostro je zavračal izvajanja sekcijstega načelnika Joasa iz finančnega ministrstva, ki je želel, da se vinski davek upelje na vsak način. Poslanec se izreka proti vsakemu vinskemu davku ter omenja razmere ubogih vinogradnikov v Halozah, v Slovenskih goricah in v ormoškem okraju, kjer so vinogradniki večinoma 1» majhni posestniki, kateri se preživljajo samo le iz majhnih goric. Ce se upelje ta visoki davek, bi bili posestniki malih vinogradov prisiljeni pustiti svoja posestva in si iskati kruha drugod. Opozarja na nizke vinske cene prejšnjih let (12—24 v liter). C« utegnejo cene zopet pasti, kako pa bodo ubogi vinogradniki plačevali davek? Opustili bodo raje vinograde in država bo imela še večjo Škodo. Viničarji in drugi delavci
tudi ae bede zad»v»ljni, ie se jim »e dajala sama pikola. Pošlanee «pozarja tudi aa nevarnost, ki pvpti avstrijskim vinogradnikom ed straai italijanskega viaa, ki bi se utegnilo p» renski za aii»t aižjo ce-ae uvažati v naše kraje.
Dr. Jaakovič zavrača sekeijskega aateiaika in povdarja, da je vinski davek kot produk«ijslri davek aesprejemljiv. Mali vinogradniki, ki še de sedaj niti brezobrestnih posojil radi slabih letin ais» mogli vršiti, bi bili najhujše udarjeni. Novih viaegradov pa bi potem sploh nihče ne maral ve8 delati. Vinski d. vek bi uničil produkcijo vina v naših krajik in bi ugonobil tudi eksisteneo mnogo ljudi.
■nako stališše so zavzemali glede vinskega davka tudi drugi poslanci iz vinogradnik krajev. Vladni aastopniki pa so trdovratno vstrajaK pri vladni predlogi.
Slovenski noslaimi bodo v vsakem oauu storili svojo dolžnost, da rarujeje koristi nagih doaM&h \ i nogradnikov.
Samo 8 kg fižola
Štajerski deželni gospodarski svat, M »taji pod vodstvom, oziroma nadzorstvom eesarskega namestnika grofa Claryja, nam poroča, da smeje kmetski pridelovalci uporabiti od lastnega pridelka za hrano svoje družine in delavcev samo 8 kg steošnte (fižo-fj, leče ali grašice) za eseb».	>
Za seme se sme glasom te odredbe uporabiti aa 1 hektar: pri nizkem fižolu 60 kg 100 kg), pri fižolu za droge 41 kg (10, 81 Ig), pri leobu 200 kg (280, 241 kg), pri grašici 121 kg (110, 200 kg) in pri leči 100 kg (121, 140). Prva številka pomeni merile za seme v dobri, prva v oklepu v sreAij», druga v oklepu v slabi legi. , Take določajo gospodje uraMniki kme*a-prideloval eu njegov vsakdanji živež ia seme. Ftai določe-\Vnju množine fižola za živež se kili gotove aami izrabiti protivniki kmetskega stanu zravea, i»jti dru-i gačk si ne moremo razlagati, kako bi ee moglo d©-iočiti\za osebo na leto samo 8 kg fižola aa hrano. S te množino fižola kmetski elOTOk nikakor so more shajati na leto.
Kdo bo So »pravljal težka kmetska dej a, če bo smel »a dan zavžiti samo nekaj zrne fižalatf Na i 1 kg gre 1600 do 2400 fižolskih zrn. To bi bilo, če • se računa po 8 kg na leto, skupno sssao 16.000 fižo-lovih zrn (če vzamemo povpreino 20.00 srn» aa kilogram) na eno osebo. To število se razdeli sa 365 delov, če se računa, da bi se fižol zavžival vsak dan enkrat. Tako izračunamo, da bi prišle »a osebo na dan eelih 50—60 fižolovih zrne ali pa 2 d»kf in 18S grama fižola.
Gospod grof Clarj, tu se zopet vižfc, bafco dob« ro srce imajo uradniki, ki so določevali e tej Salo-monski odredbi, do kmetskega ljudstva.
\ Vsekako je tudi množina, določena za seme — pren^jhna, Ce bo smel kmet vsaditi na 1 hektarju samo »O kg fižola, bo letina drugo leto Se mnoga slabša, kot letos. Na 1 hektar (1 % orala) zemlje se mora računati, ie se vsadi fižol med koruzo, najmanj 110 kg semenskega fižola, t. j. 3 nsoomike. Z
LISTEK,
y ©jai spornimi
Pauu3 Dcl&c,"
.(Dalje.)
Odslej se nas kozaki niso več lotili pri Beža-vi; pač pa nas je začela v živo česati ruska artile-rija, ki je bila predrznejša, ker naše tokraj reko s-ploh ni bilo. Pomagala nam je z nekaj havbicami, ki so pucale preko Dnjestra, pa še to po največ v nar že lastne hrbte. Sovražna pehota nas tudi ni napadala, menda iz strahu ne, da se jim ne izjaiov* naval kot bratom kozakom.
Proti večeru je že tičal vsak naš vojak uo vrata zakopan in zarit v zemljo. Iz naših src so je poslovil obup in nam je podala roko samozavest: Ur nas niso danes, nas ne bodo tudi jutri!
V mraku smo začeli zbirati po travi mrliče in jih nositi do vaškega pokopališča, Leži ta mirodvor bolj kraj vasi, ga diči lična kapelica in je skrbno obzidan krog in krog. V to zemljo miru so zasadili pionirji lopate in kopali skoro celo noč. Za častnike so naberačili po hišah deske za krste; moštvo so pa zavili v šotorovo platno (Zeltblatt) in jih polagali k skupnemu počitku v skupni grob.
Ob svitu zore smo se poslovili od padlih tovarišev, jih zaupali materi zemlji, za katere posest so se borili de smrti. Pionirji so jim napravili lepe grobove s križi, z napisi in venci. Nikdo ne zna tako prikapljivo milo okrasiti in priprosto lepo okiniati gooBa lot tovarig padlemu tovarišu. Saj pa tudi niso poBepalilka nikjer v toliki tasti in v spoštovanja, tfafior na tajnem polja. Vsak vojak potegne kapo ob vojaškem grobu in povesi sočutno glavo v »a.vesti: ian«s jim tebi, jatri dragi morda meni! VeOkrat se mi je trih prilika, opaeovati mlajSe vojake, ki so prihajali prv* iz domovine n» b»ji*e. Kako sq za-čnifitt» ftefeali te nepregledne »Mirne jaliflfce rjhmi,
posejane z nagrobnimi križi. Kako so prebirali ti fantje napise na lesenih spomenikih, snemali kape, in so se jim spuščale iz mladeniško neskaljenih oči solza za solzo na grobišča padlih tovarišfltv, ki so morali tudi še v cvetoči mladosti v ledeno zimo — v smrt . . . Vojaška grobišča vsebujejo, govorijo šepetajoče nekaj pretresljivega, ganljivega, solze izže-majočega onemu, ki jih obišče z res bratsko sočutnim srcem. Se stoletja bodo pridigovali ti molčeči grobovi človeštvu o zmaju svetovne vojne, ki se je nasičeval skozi leta samo z mladimi in moško krepkimi žrtvami«
Odslej nismo napadali pri Bežawi ne mi in ne Rusi. Samo naša artilerija se je Še preselila k nam, da je obstreljevala sovražne postojanke. Preko Dnjestra so začeli graditi pionirji most za prevoz živil in municije.
Pri tem delu je bil zaposlen tudi Franci z našimi pionirji. Ker so se pretvarjali boji v vsakdanje in brezpomembne praske, sem obiskoval tovariša domala vsak dan ob vodi, da sva se vozarila v ponto-nu po Dnjestru in ubijala na ta način predolge poletne dneve.
Domislil si je prijatelj, da bi ne bilo prenapa-čno, Če bi malo poskusila, če morda hrani ta globoso, široko se valeči Dnjestr kaj rib. Naši pionirji so vozarili že več nego leto dni s seboj cele zaboje sk-rasita, določenega za razstrelbo mostov. Vendí*/ se nam ni ponudila nikoli pri polku prilika, da bi bili sploh kaj pognali po nepotrebnem s pomočjo ekrasi-ta v zrak. Teh odrešenja čakajočih ekrasitnih zabojev sva se lotila, jih povezala po več kilogramov težke skupaj, jih spojila, s pod vodo goretim prižigal-nim motvozom in hajdi na lov ter smrt ribam.
V mirnih časih bi menda vsakega zemljana o-besili, če bi puhnil po ribah z aiorilnim ekrasitom. Pa od naju ni bil nobeden presežni ljubitelj nemih stvari; sva pač cenila jirostor» Človeškega želodca višje nego ribje življenje. Streljanje z ekrasitom je presneto nevarno poletje; üovek mora skrbno paziti, rta se ae dvigne sam kar brez peruti proti ne-besom. Mi ira kot izlmrtieaa vojaka sva se čuvala
zračnih poletov, se peljala v najbolj globoke tolmune Dnjestra iu pognala v vodo prvič kar 3 k<j te moril-no nevarne tvarine.
Pe preteku nekaj sekund se je ekrasft vnel na dnu vode. Počilo in bruhnilo je, da so se potresli visoki bregovi; debel vodni curek je pognalo kakih 15 metrov na visoko v zrak. Prepričana sva bila, da nama privabi silna eksplozija kar »a oente rib na površje. Salament! Se mrtve žabje krače ni bilo na vrh, kaj še le ribe!
Ponovila sva strel Še na drugem, tretjem in četrtem mestu, a nikjer nisva ubila niti naisaanjšega ribjega repa* Zaklinjala sva že oba ta grešni Dnjestr, ki pogoltava vse sam, ribe pa ne hrani prav nobene.
Imela sva še samo pol kg ekrasita pri rokah. Pocrnal ga je Franci prav na plitvino, nekoliko pod novo zgradbo mosta, Komaj se je pomirilo nekoliko vsled eksplozije razburkano valovje, se je že pokazalo na površju vse belo rib: manjših, večjih in tndi zelo valikih.
Gledalcev tega učinka je bilo na obeh bregovih Dnjestra vse polno. Ko so zapazili obilni ribji plen, je vrelo med burnim krikom vse v pontone — vsak je hotel nekaj vjeti za pod lačni zob. Drugi so zopet vpili iz polnega grla z bregov, hote* opozoriti lovce na največje komade. Takega hrupa, tekanja, prerivanja in krika nisem čul z lepa v najhujšem bojnem metežu ne, kakor ravno pri tej priliki. Z &-nim samim strelom sva ubila 80 kg rit) raznih vrst in velikosti.
Ponavljala sva odlslej ta ribji Iot vsak dan v zabavo in korist. Na mesta pa in v okolici, kjer je posmodil ekrasit enkrat ribe, se ni prikazala cele tedne še žaba ne. Streljala sva vsikdar na dragem mestu ter premnogekrat brez najmanjšega vspeha. To enostavno ribarenje se mi je tako pmljubilo, da sem puhal jezo iz dna duše, ko smo morali pe preteku enega tedna zapustiti Beža/vro in s tremi bataljoni odriniti neznano Wia v Bnkovino >a pomoč na-iim ietam.
(Baije prihednjič.)
15. novembra 1017..
naravnimi potrebami in zakoni se ,«e moremo kregati. Ceprati kmet tudi ne zna.
Pravična zahteva torej je: Pridelovalcem se naj dovoli za hrano družini in za delavoe ter /.a se me toliko fižola, kolikor ga neobhodno potrebuje. S «kronano določenimi množinami živil in s tak mi odredbami se kmetskim ljudem jemlje veselje do dela.
V osrednje komisije, ki imajo opraviti s sestavo takib odredb, pa se naj v bodoče vpokliče tudi kmetske strokovnjake in ne same uradnike in .kmet-ske neprijatelje iz mest.
Preobrat v Rusiji.
Strastna borba za nadvlado in moč v Rusiji je dobila novo obliko. Delavski in vojaški svet se je dne 7. novembra s pomočjo Čet polastil Petrograd.i in vlade. Začasno vlade, ki je strmoglavila carja in njegovo vlade, ni več. njen voditelj in minisirski predsednik Kerenskij je pobegnil, sicer bi ga bil ro vi revolucijski odbor vtaknil v ječo, kakor se je to ■jgodilo z drugimi njegovimi tovariši-ministri. Vse pe-trograjske ječe so tako prenapolnjene pristašev Ke-renski eve vlade, da so morali nekaj vojašnic in šolskih poslopij spremeniti v jetnišniee. Na čelo nove vlade se je dvignil Lenin, ki je vodja mirovne stru-je ruske socialne demokracije ter prijatelj Avstrije in Nemčije.
Eden prvih korakov, ki ga je storila nova revolucionarna vlada, je sledeči oklic, ki naj bi bil podlaga za mirovno ponudbo:
..Nova vlada predlaga vladam vseh vojskujočih se držav, da bi se naj takoj začela predposvetovan-ja za dosego pravičnega miru, ker je mnenja, da mora biti pravičen mir, ki si ga želi večina delavskih slojev vseh vsled vojne izmučenih držav, takojšen mir t^rez vsake priiastitve tujega ozemlja in brez vsake nasilne pripojitve tujih narodnosti. Pod nasilno prilastitvijo tujega ozemlja razumeva vlaka vsako priklopitev kake male narodnosti kaki veliki državi brez njenega privoljenja, bodisi, da se to zgodi v Evropi ali onstran morja; nasilna prisvojitev kake male narodnosti je pa nasilna zabranitev, da si vsaka narodnost po svoje uredi svojo politično vladno obliko.
Vlada slovesno razglaša svoj sklep in trdno voljo, dia podpiše mir, ki napravi pod imenovanimi, -za vse narodnosti pravičnimi pogoji konec tej vojski. Izjavlja tudi, da je pripravljena razmotrivati o vseli drugih mirovnih pogojih, ki pa morajo biti od doti-čnih vojskujočih se držav predlagani jasno in določno ter najhitreje. Vlada tudi odpravi vso tajno diplomacijo in vse tajne pogodbe in jih proglasi za niče-ve in neveljavne.
Vlada predlaga vladam vseh vojskujočih se dr--žav, naj sklenejo takoj premirje za tri mesece, ki bodo zadostovali, da pridejo mirovna pogajanja do dobrega zaključka. Nadalje predlaga, da se naj udeleže mirovnih posvetovanj vse narodnosti jjli narodi, ki so zapleteni v vojsko ali pa trpe vsled vojske in da se naj skliče zborovanje iz zastopnikov vseh narodov sveta. Na tem zborovanju bi naj bili Končnoveljavno sprejeti izdela,ni mirovni pogoji.
Predlagajoč vsem vojskujočim se državam te navedene mirovne predloge, se obr ča začasna ruska vlada na zavedno delavstvo treli najbolj omikanih narodov sveta, namreč Anglije, Francije in Nemčije. ki ima za nas redek socirdizma največje zasluge, s prošnjo, da to delavstvo umeva rešiti načrt za osvoboditev človeštva od vojnih strahot."
!Ker se pa sedaj v Rusiji spreminjajo vlade in ministri, kakor spreminja luna svojo obliko, in še torej razmere niso pojasnjene, zlasti pa okoliščina , da baje koraka bivši ministrski predsednik Kerenskij z mogočno armado proti Petrogračlu, bosta naša in nemška vlada bržčas nekoliko počakali z odgovorom, dokler se razmere v Rusiji ne razjasnijo. Na drugi strani je pa zopet upoštevati, da bo Anglija zastavila vse svoje sile, da Rusija ne sklene posebej miru. Že se sliši grožnja Anglije in Amerike, da angleška in ameriška vlada ne priznavate sedanje ruske vladie in bi ji odtegnili vsako denarno pomoč, ako bi sklenila posebej mir. Vsekako je pa izjava nove ruske vlade jasen dokaz, da je že tudi rusko ljudstvo do grla sito vojske in si srčno želi miru. Rusko ljudstvo dobro ve, kje tičijo ovire za sklepanje miru; znano mu je, da nista ta ovira ne Avstrija in tudi ne Nemčija, marveč Anglija, kajti papeževega mirovnega pisma ni odklonila ne avstrijska in tudi ne nemška, marveč angleška vin d s svojimi preti ranimi zah te v a m i.
Dne 12. novembra se poroča iz Petrograda, da je Kerenskij zbral močno armado več armadnih zbo-iov in je z njimi korakal proti Petrogradu. Po poročilih iz Stokholma se je baje vršila 10 km pred Pe-irogradom bitka med armado, ki jo je zbral Kerenskij, in armado, ki je na strani boljševikov. Stok-holmslca poročila pravijo, da so po krvavem boju z-magale Čete Kerenskega. General Kornilov je baje vkorakal v Petrograd. Tudi petrograjska posadka se je zopet postavila na stran Kerenskega. Lenina je zapustilo mnogo odiličnih somišljenikov. Iz teh poročil sledi, da divja sedaj v Rusiji meščanska vojska. O podrobnih dogodkih pa dohajajo iz Rusije le prav skromna in zavita poročila, ki so pobarvana v Angležem prijaznem duhu.


1 VELIKA URA
zahteva velik narod! Gre za bodočnost naših otrok, naše očetnjave!
Vsak posameznik v deželi, ki podpiše
krepi armado, jači državo in utrjuje varnost sedanjega in vseh prejšnjih vojnih posojil!
Splošna brambna dolžnost zunaj! domal
■

ipii;!wiif'i!iiiinini'
Stori I svojo dolžnost!
^TmTTTTrtTmuunaiHUiiinHuiifittiuiiuaiiiaiUiiikUiuuniujHUh^ithnnnil^
i
i
Položaj na italijanski fronti je sedaj ta-le: Armadni skupini BoroeviČ in Belov stojita ob spodil jem toku reke Piave. Nekoliko južno od mesta Feltre (blizu reke Piave ob srednjem toku) se zasu-če naša fronta proti zahodu, in sicer mimo kraja Fonzaso (na italijanskih tleh zahodno od Feltre), potem južnozahodno mimo kraja Primolano (tudi na i-talijanskih tleh v dolini reke Brenta). proti Asiagu in Arsieru in teče od tam v zahodni smeri v dolino reke Adiže. Maršal K r o b a t i n je s svojo armad-no skupino prodrl od severa do mesta Feltre. Maršal Hecendorf je zavzel Asiago ter prodira proti vzhodlu na planoti Sedem občin, kjer je zavzel 1612 metrov visoko goro Longara, proti jugu in vzhodu pa prodira v dolini reke Brenta, kjer so naše čete zavzele važne italijanske obmejne utrdbe na višinah in sicer Cima di Campo (1517 m) in Gima di Lan (1260 m), in nekaj krajev na Italijanskem. Tako se je naša fronta zadnje dni močno izravnala. Poprej je tekla po veliKem ovinku čez koroško in tirolsko obmejno gorovje, a sedaj je vpognjena proti severu Jo še v prostoru pri mestu Feltre. Cela bojna črta od izliva reke Piave čez Feltre, Asiago in Arsiero do reke Adiže (južno od Rovereta) znaša samo 180 km. Fronta se je torej skrčila za nad 200 km. Visoko gorovje je večinoma za našim hrbtom. Skoro gotovo se sovražnik tudi ob Piavi ne bo mogel resno ustavljati našemu prodiranju, ker silita maršala Hecendorf in Krobatin od severa proti jugu in vzhodu ler tako ogrožata hrbet Lahu ob Piavi. Francoski!; listom se poroča, da gradijo Italijani 80 km za reko Piavo drugo močno obrambno črto, katero so že zasedle francoske pomožne čete. Nekatere vesti so poročale, da je bil general Kadorna odstavljen od vrhovnega poveljstva in da je general Diaz imenovan za njegovega naslednika. Uradno pa ge ta vest ni potrjena. Soditi po pripravah, ki se vršijo sedaj v Italiji, se bo italijanska armada kmalu postavila naši resno v bran. Pričakovati torej smemo, da se bodo vršili v kotu zahodno od Piave in južno od Asi-aga—-Arsiero srditi boji. Italijani stavijo vse svoje upanje v pomoč Francije in Anglije. Pomoč jim je obljubljena in je deloma že tudi na poti. Francoski ministrski predsednik je te dni izjavil, da tečejo po vseh železnicah in potih francoski in angleški vojaki, kanoni in vojno gradivo na drugo stran Alp. Sestavil se je tudi vojaški svet Četverosporazuma. Ta ho imel nalogo, da spravi sklad in enotnost med vojna podvzetja četverosporazuma, ki bb sestavljen iz ministrskih predsednikov in po enega člana francoske, angleške in italijanske vlade, katerim se bodo pridružili zastopniki drugih držav, ki so z njimi z-vezane. Sestal se bo vsaj vsak mesec k posvetovanju. Tako meni angleški ministrski predsednik, dabo čotverosporazum zmagal. Vojska se je, tako je rekel Lloyd Žorž, vsled needinosti podaljšala, po edinosti pa bo okrajšana.
Cela divizija odrezana.
Pri kraju Longarone (ob gornjem toku reke Piave), severovzhodno od mesta Bellnno, je bila v-sled smotrenega sodelovanja naših v gorah se bore-
čih armad italijanska divizija popolnoma odrezana. Divizija se je po vročem boju, v katerem so dosegli predvsem naši štaiersiki strelski polki velik uspeh , udala in položila orožje. V naše roke je prišel 1 general, nad 10.000 mož, 12 topov in nepregledna množina drugega vojnega gradiva.
Naš plen.
!Od 24. oktobra do 11. novembra so naši vjeli približno 270.000 mož. Padlih in ranjenih je na italijanski strani najmanj 150.000 mož, tako da je italijanska armada izgubila v treh tednih nad 400.000 mož. Topov smo uplenili blizu 3000. Ostali plen je naravnost ogromen in se ne da prešteti.
Sestanek treh vladarjev v Gorici.
Nemški cesar Viljem je prispel dne 11. novembra na jugozapadno bojišče in je bil sprejet od cesarja Karla, nadvojvod Maksa, Friderika, Evgena in princa Feliksa Farmskega, generala Are itd. Oba vladarja sta. se pozdravila s poljubom. Cesar Viljem je čestital našemu cesarju, da se je rešil iz nevarnosti utonitve. Cesar Viljem je posetil tudi cesarico Žito. Kmalu nato je prispel iz svojega stana kralj Bolgarov s princema Borisom in Cirilom, nakar so imeli trije zvezni vladarji daljši sestanek. Zvečer se je vršil pri naši cesarski dvojici v dvornem vlaku rodbinski obed, ki so se ga udeležili: cesar Viljem, car Ferdinand, {princa Boris in Ciril, nadvojvode Maks, Leopold Salvator, Friderik, FJvgen in prino Feliks Parmski, Po prisrčni poslovitvi je odpotoval cesar Viljem dalje na fronto, dočim sta se kralj Ferdinand in naš cesar Karel vrnila vsak v svoj vojni stan.
V
Ursa nouses.
Ker so se sedaj na turških bojiščih spremenile vremenske razmere na boljše, izkoriščajo Angleži to okolnost za obširna vojna podvzetja proti turškima frontama v južni Palestini in v Mezopotamiji. V južni P a 1 e s t i n i so se vršili v času od 2. do 7. novembra hudi boji, ki so nesrečno končali za Turke. Angležem se je dne 7. novembra posrečilo zasesti važno mesto Gazo v južni Palestini ob morski obali. Turški poveljnik Djemal-paša se je moral umakn ti v smeri proti Hebronu, ki je komaj 40 km oddaljen južno-zahodno od Jeruzalema. Angleži prodirajo sedaj v smeri proti Jeruzalemu. Cilj angleških podvze-tij je zasesti vso Palestino. Kako skrbno so se Angleži pripravljali na ofenzivo v južni Palestini, je razvidno že iz tega, da podpira njihova podvzetja ob morski obali oddelek vojnega brodovja, ki obstreljuje morsko obrežje, in da uporabljajo na fronti motorne oklopne avtomobile, takozvane „tanke" in da se poslužujejo v veliki množini strupenih plinov.
Toda ne samo v južni Palestini, ampak tudi v Mezopotamiji ob rekah Evfrat in Tigris so Angleži pričeli z ofenzivo. Od Bagdada so že prodrli Angleži v smeri proti severo-zaliodu za celih 200 km. V dobi jned 2. in 7. novembrom so zavzeli mesti Dur in Tekrit ob reki Tigris. Pri , rodiranju Angležev so imeli Turki velike izgube zlasti na mu-niciji in topovih. Cilj angleškega prodiranja je sta-roslavno zgodovinsko mesto Mozul, ki je oddaljeno od mesta Tekrit samo 200 km v severo-zahodni smeri. Angležem se bo skorogotovo posrečilo z..sest mesto Mozul, ker je ozemlje za uspešno ustavljanje turških Čet pred tem mestom zelo neugodno. Angleži so dosedaj prodrli v Mezopotamiji ob rekah Evfrat in Tigris navzgor za Čez 800 /m.

V avstrijski državni zbornici se je vršila v petkovi seji velika razprava na nujna v-prašanja in interpelacije Jugoslovanov. Cehov, Ru-sinov, rusinskih in nemških socialdemokratov glede nameravane rešitve poljskega vprašanja in sicer v tem smislu, da bi se, še predno bi se sklenil mir, Galicija izločila iz naše države in se priklopila k Rusko-Poljski, iz katere bi se naj ustvarilo lastno kraljestvo Poljakov pod žezlom Habsburžanov. Tako bi prišli vsi ostali narodi v Avstriji v manjšino in bi dobili Nemci večino v državnem zboru. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril njegov načelnik poslanec dr. Korošec, ki je povcbrjpl, da «e popolnoma strinja s tem. da se reši poljsko vprašanje ter da dobijo Poljaki svoje lastno kraljestvo. Todla ako bi se rešilo to vprašanje samo enostransko na ta način., da bi prišel del Poljakov'pod žezlo Habsburžanov. del pa pod žezlo Hohencolercev, bi taka delitev irajno vznemirjala evropski mir in bi bila nova ovira za sklepanje miru. Mi hočemo, da se reši poljsko vprašanje, toda rešiti se mora istočasno in v zvezi 7 jugoslovanskim, rusinskim in bosanskim vprašanem. Zato mora pasti dualizem. na , aterem temelji nadvlada nemškega in madžarskega i rroda v Avst-ro-Ogrski. Mi hočemo, da se narodi, ki po krvi in jeziku spadajo skupaj, združijo ter po lanejo svobodni in prosti vsakega tujega gospodstva. T"o sta v Istem smislu govorila še tudi zastopnika o h o v in Rusi» irtv, jo podal ministrski predsednik i. da, posve-
gtran 4.
AMWlNftKl miS5f«i»A«.
16. novembra 1!->17.
tovanja glede rešitve poljskega vprašanja, ki se se-oaj vršijo med avstrijsko in nemško vlado, še niso končana in tedaj za sedaj ne more reči, kako bode končno reišeno poljsko vprašanje. {Odgovor ministrskega predsednika ni zadovoljil ne Cehov, ne Rusi-nov in tudi ne Jugoslovanov, kajti povedal ni nič o tem, če in kako misli vlada rešiti tudi druga vprašanja, zlasti jugoslovansko vprašanje. Za ministrskim predsednikom je govoril slovenski poslanec dr. Ravnihar, ki j« naglašal, da izjava ministrskega predsednika ni nikogar pomirila, marveč utegne biti le res, da namerava vlada rešiti na enostranski način v korist Nemcev samo poljsko vprašanje, na rešitev- ostalih nič manj perečih vprašanj pa ne misli.
—	V isti seji je poslanec dr. Korošec stavil interpelacijo na železniškega ministra zaradi Krivičnega in neenakega postopanja z železniškimi uslužbenci južne železnice zlasti na Primorskem, ki so morali v-sled vojnih razmer zapustiti svoje domove. — Poslanec dr. Verstovšek je stavil interpelacijo zaradi re-kviriranja volne in prediva na Štajerskem. Vsled pičlega pridelka lanu in konoplje se mora predivo pustiti pridelovalcem. Zahteva znižanje množine volne odraslih ovc, ki se jo namerava rekvirirati, da se volna jagnjet sploh pusti ter omeji rekvizicija preko mere, ki bi vzela lastnikom čez njih lastne potrebe.
—	V torek, dne 13. novembra, je imela zbornica dve seji. V prvi se je v začetku spominjal zbornični predsednik srečne rešitve cesarja iz smrtne nevarnosti; nato se je vršila razprava o nedeljskem počitku in o izplačevanju mezd v rudnikih, potem o z-višanju draginjskih doklad za ljudskošolsko učitelj- . stvo. Zbornica je sprejela zakonsko predlogo, da se j ijudskošolskemu uČiteljstvu zvišajo draginjske dokla-de za leto 1917 za 70 milijonov K, katera svota se bo primerno razdelila na dežele. Predlog poslanca dr. vorošca, da se dovoli uČiteljstvu draginjska doklada 100 milijonov K, je zbornica odklonila. Vršila se je nato razprava o tretji točki dnevnega reda o zakoniki predlogi glede odredb za omejitev tuberkuloze ali ietike in spolnih boleznih. O predmetu je med drugimi govoril tudi notranji minister in obljubil, da bo še v tem letu predložil zbornici obširen zakonski načrt o teh dveh zadevah, ter upa, da bo mogoče rešiti to velevažno vprašanje na zadovoljiv način. — Bilo je vloženih več predlogov in vprašanj. Poslanec dr. Korošec je stavil predlog glede preskrbe invalidov, goriški poslanec Fon glede poprav vojnih oškodb in povrnitve škode, poslanec dr. Ravnihar ie stavil vprašanje na notranje ministrstvo, iz katerega vzroka noče vlada dovoliti, da se ustanovi društvo vseli zasebnih uradnikov na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani, poslanec dr. Benkovič pa
o mlinskih zadevah v brežiškem okraju. V drugi, t. j. v večerni seji zbornice so se pa vršile volitve delegatov. Za Štajersko sta bila izvoljena Nemca ba-¡•on Pantz, in Tomaschitz in kot nadomestnik posla- j nec Prisching: za Kranjsko poslanec dr. Korošec, za namestnika pa poslanec vitez Pogačnik; za Goriško poslanec Fon in za namestnika poslanec Gregorčič; za Trst socialni demokrat Pittoni;. za Dalmacijo Cingrija, namestnik Sesardič; za Koroško je pa bil izvoljen poslanec dr. Waldner in je propadel poslanec Dobernig, ki je bil v zadnjem delegacij,skem zasedanju celo predsednik avstrijske delegacije. — V ustavnem odseku se je vršila razprava o zakonskem načrtu glede ustanovitve ministrstva za socialno oskrbo. Poslanec dr. Korošec je predlagal, da s« v nanovo ustanovljeno ministrstvo pokličejo uraani-ki, ki naj bi bili strokovnjaško usposobljeni in bi se pri imenovanju uradnikov naj tudi oziralo na vse av stri ske narodnosti. Ta predlog je bil od odseka s-prejet.
Nezaupnica g r o i u C 1 a r y j u. Na Dunaju se je v torek zvečer v državni zbornici vršilo posvetovanje vseh štajerskih poslancev o zadevi prehrane štajerskega prebivalstva. Na posvetovanje so med drugimi še tudi prišli: ministrski predsednik dr. Seidler, minister za ljudsko prehrano Holer in štajerski cesarski namestnik grof Clary. V imenu vseh sedem navzočih štajerskih slovenskih poslancev je podal poslanec Roškar sledečo izjavo, naslovljeno na grofa Claryja: „Zahvaljujemo se Vaši eks-celenci, da ste na današnje posvetovanje v, zadevi gospodarskih vprašanj štajerske dežele povabili tudi štajerske slovenske poslance. V številnih pismih, u-stmenih pogovorih in v interpelacijah smo se že pri -foževali o tem, kako hudo je ravno slovenski del Štajerske prizadet vsled trdot vojske. Ker se pa Vaša ekscelenca ni toliko potrudila, da bi vojskine zahteve enakomerno porazdelila med vse dele Štajerske, mi tudi nimamo do Vaše ekscelence in db Vam podrejenih uradnikov nobenega zaupanja, vsled česar se mi ne danes in tudi ne v bodoče ne bomo udeh zevali takih posvetovanj, dokler nam ni z&sigurauo popolnoma pravično in nepristransko postopanje." Nato je vseh sedem slovenskih državnih poslancev zapustilo dvorano.
Duhovniška vest. Župnijo Sv. Križ nad Mariborom je dobil tamošnji provizor vlČ. g. Martin Ga-bero.
Zgodovinsko društvo je imelo dne 11. navem-
bra svoj občni zbor, oziroma slavnostno sejo v spo-
min Stoletnice Trstenjakovega rojstva. Uvodoma je predsednik g. dr. Turner opozoril, da je to prva javno zborovanje „Zg. dr." i>od novim vladarjem, kar toremu vsi želimo, da se' mu uresničijo njegovi bla*. i in j)lemeniti nameni. Nato je predaval prof. Kovačič o Trstenjaku kot znanstveniku. Za predavanjem je sledilo blaga.jnikovo.in tajnikovo poročilo o društvenem delovanju. Društvo ima sedaj 372 udov, sicer lepo število, vendar še premajhno z ozirom na kulturno važnost tega društva. Izvolil se je naslednji odbor za triletno dobo: predsednik dr. Turner, ravnatelja S.chreiner in Tominšek, dr. Medved, prof. Pire in Vreže, dr. Pipuš, dr. Verstovšek, prof. >Ko-vačič. dr. Slavifi, dr. Strmšek. Sprejel se je nasvet, da se v spomin Trstenjakove stoletnice osnuje „Tr-stenjakov skladi" v podporo znanstvenega naraščaja, na zgodovinsko-umetniškem polju ter objavljanje zgodovinskih virov za Sp. Štajersko. ¡Tudi Matica Slov. je poslala laskavo pismo k Trstenjakovi stoletnici. Društvo se ponovno priporoča zavednim rodoljubom, da pristopajo kot udje. pa zbirajo gradivo za društveni muzej, arhiv in knjižnico, posebno naj bi .se ne pozabil tudi vojni muzej.
Za Tiskovni dom so darovali: Bogovič Ivan, c kr. vojni kurat, 200 K; Gaberc Martin, župni u-pravitelj, Sv. Križ nad Mariborom, 200 K; Rebernik Janez, posestnik v Zerkovcih, 2 K; Janžekovič F., posestnik. Sv. Marjeta pri Moškanjcih, 10 K; Orožen Miloš, sanitetni vojak, 3 K; Hernja Franc, Središče, 20 K; Goričan Janez, župnik, SpitaJič, 200 K; Cirič Benko, minorit, Ptuj, 200 K; Z. F., neimenovan iz Savinjske doline, 1000 K; Skamlec Ognje-slav, župnik.v Leskovcu, 1000 K; Slamberger Lov-ro, defic., 2 K;' Kralj 'Urša 2 K; Meister Marija 2 K; Gril A., kaplan, 2 K: Neimenovan 50 K; Krafnc Marko, vojni kurat, 100 K; Senker Rok, Citanova v Istri, 4 K; Ogrizek Fr., župnik, Dramlje, 20 K; Pa-valec Malčka in Pavalec Micika, posestniški hčeri na Pesnici, vsaka po 10 K; Kašovic Mara, Mislin-ja, 10 K; Sagaj Marko, kaplan, Laško, 100 K; Ju-reš Alojzij, Boreči št. 9, 18 K; Panič Josip, vojak, 5 K; Kolman Josip, vojak, 100 K; Kramer Peter, posestnik. Krčevine pri Mariboru št. 179, 20 K; Sta-mec Alojzij, posestnik v Krčevinah št. 55', 10 K: A. Krepek, Maribor, 10 K; Vešnar Ana, Krčevina št. 55. 5 K: Bezjak Mai*jeta, Bukovci pri Ptuju, 2 K; Voglar Marija, Nadbišec pri Sv. Lenartu, 2 K; Li-povnik Marija, Metava št. 54 pri St. Petru, 2 K: Janžekovič Vid, župnik v Svečini, 100 K; Strnad Jožefa, Rošpoh št. 210, 1 K; monsignor Bezenšek J. v Oadramu 200 K; Selih Jurij, župnik, Sv. Kuni-gunda, 200 K; Kumer Karel, župnik, Prihova, 200 K; Kosel Franc, župnik, Loče, 100 K; Florijančič župn., Žiče, 100 K; Preglej Viktor, župnik, Stranice, 80 K: Žičkar Marko, župnik, Sv. Jernej, 80 K: PodpeČan Jernej, vikar. Konjice, 80 K; Plevnik Anton, kaplan, Cadram, 50 K; Razbornik Ivan, provizor, Kebl, 20 K: Vidic Ernst, kaplan, Prihova, 10 K; Vršič Srečko, kaplan, Sv. Tomaž, 200 K; Kavčič Doroteja, Lešnica, Ormož, 3 K: Baznik Janko, vojni kurat. 200 K: GoŠnik Marija, Konjiška vas, 3 K: Zabel Franc, p. d. Gabrovnik, posestnik, Vrhe pri Slovenj gradiču, 100 K; Božičko Alojz, Rogozni-ca pri Ptuju, 1 K; Oman Ludovik, Sv. Jakob v SI. gor., oba sedaj topničarja na bojišču, Kumer Ignacij, posestnik, Smartin pri Vurbergu, 10 K; Vobner «Prane, topničar v Ercegnovi, 4 K; Poplatnik Jožef, župnik, Polenšak, 1000 K; Pečoln Janez, TopolŠica pri Šoštanju, 10 K; Zdolšek Jožefa, Gabrje pri Celju, 10 K; Stazinski N., župnik, Primskovo pri Kranju, 50 K; družba Pohorcev na Martinov večer v narodni gostilni g. Glaserja na Smolniku 80 K; povodom rešitve presvitlega cesarja so ob priliki dra,-žbe cerkvenega vina pri Sv. Petru niže Maribora darovali: Neimenovan 1000 K, župnik M. Strakl 1020 K, Horvat Jakob, župan v GrušoVi, 10 K; Kirar J., posestnik v Hrenc.i, 10 K, Krajnc Marko, vojni kurat, 10 K, Krajnc Leoj)old, posestnik v Metavi, 10 K, Lorber Jožef, župan, 12 K, Slik Janez, posestnik v Hrenci, 10 K. — Vsem p. n. darovalcem najprisrč-nejša zahvala! Dr. Anton Jerovšek. ravnatelj Ciri-love tiskarne.
Pokore! za Tiskovni dom. Na Martinov večer so zbrali zavedni Pohorci v narodni gostilni g. Fr. Glaserja na Smolniku 80 K za 1 štirjaški meter stavbenega jirostora za nov Tiskovni dom. Živeli ti darovalci in njih posnemovalci!
Poziv. Jugoslovanski klub potrebuje o preganjanjih v vseh naših krajih izza početka vojne, posebno o načinu postopanja proti našim ljudem točne informacije (podlatke). Navesti je treba ne le dejstva, ampak tudi imena prizadetih ter priče. Splošno je potrebno, da se vsaka stvar more dokazati. Vsled tega. se prosi, da se pošiljajo vsi podatki o preganjanjih in krivicah na slovenskem jugu ali v priporočenem pismu, ali pa potom zaupnih oseb na: Predsedništvo Jugoslovanskega kluba na Dunaju I, parlament. — Dunaj, dne 6. novembra 1917. Načelnik.
Odlikovanjie slovenskega generala. Najvišje pohvalno priznanje je dobil generalni major Dominik
Žagar.
Pismo vojnega kurata Brataniča. Vojni kurat č. er. R. BrataniČ, ki se nahaja v Dauriji. Zitbajkal-skaja oblast v Sibiriji, piše svoji sestri gospej Ma- j riji Cerovšek v Šmarju: Trudili so se mnogi za mojo oprostitev, a zdi se mi, ker tako dolgo nič ne pri- ; de, da je bilo vse zastonj. No, naj bo! Bodem tudi i
tako prestal, da bi ostal le zdrav. Sicer roi žetodeeT moja stara bolezen, že več mesecev dela precej velike neprilike, mislim pa, da po vrnitvi domov bode se vse na bolje obrnilo. Nimam sicer mnogo upanja na skorajšnjo svidenje, a če ostanemo zdravi vsi, enkrat vendar mora priti in potem bodemo zopet začeli delati in se truditi v zlati svobodi. Upajmo vsaj, da bode prihodnjost lepša nego preteklost. Življenje je tukaj silno dolgočasno. Drugače seveda se nam vsem tukaj godi popolnoma dobro. Jesti imamo vsi: moSt-vo kakor tudi oficirji, več kakor dovolj ter lakote se nam sploh ni treba bati, čeravno je vse nekoliko, neznatno dražje nego prej. Saj smo zato pa tudi daleč, daleč proč od sredine države. Prej, dokler je bilo mnogo tisoč (13.000) naših fantov tukaj, imel sem dela čez glavo, pa tudi mnogo veselih, toiažbe-polnih ur. odkar pa je pretežna večina njih odšla v notranje dele države na delo, ter ostala le majhna kopica ljudi tukaj, je precej dolgočasno. Ukvarjam se veliko z učenjem raznovrstnih jezikov, posebno ruskega, katerega sem v pismu kakor i v govorjenju si že prisvojil. Stanujem tik ob veliki in dolgi sibirski železnici ter noč in dan lahko opazujem o-gromni promet na tej železnici. Okolica kakor i kraj našega prebivališča je popolna puščava, o zemljedel-stvu ni nikake možnosti, ker je zemlja preslaba; e-dino, kar tukaj prospeva, je trava in še ta je slaba, živež se sevedla mora. ves uvažati. Lani in letos si smo v naSem z visokim plotom obdanem taboru z velikim trudom priredili nekaj gred, katere nam meseca avgusta in septembra dajajo nekoliko zelenjave r solate, retke, špinače in kolarabe, A vse je zelo slabo razvito. Gozda ni nikakega tukaj, kakor daleč sega oko, le pustinja. Dokler je bilo tukaj še več na-šin. vodila me je pogostokrat kot duhovnika dolžnost ven na pokopališče, katero je posebno za vojne vjet-nike in leži na puščavskemu griču. Pokopanih je že tam, na tuji zemlji, daleč od domovine, na daljni ki-tajsko-ruski meji, 702 najša fanta. Saj so lani nalezljive bolezni hudo razsajale med nami. Sedaj se je i v tej zadevi* vsled zboljšanih razmer v bolnišnici in manjšega števila ljudi obrnilo vse na bolje. NavadL no božjo službo imamo že vsa leta vsako nedeljo in praznik. V majniku prej kakor i letos vsak rtan šmarniceVIz vsega tega torej vidtiš, da se nam tu vsem ne godi ravno slabo, le ljube domovine tako zelo poarešamo ter zlate prostosti, katera tako dolgo noče priti. Kljub velikemu prevratu države tukaj mi nismo prav nič trpeli, v nekaterih taborih je položaj naših ljudi postal sedaj celo boljši nego je bil prej. Stanujem tudi prav dobro in v zadovoljnost in isto-taJco naši fantje. Pošiljati iz domovine mi v bodoče ni treba prav nič. Kar mi je poslal Cerovšek v denarju in v rečeh, sem prejel vse: manjkalo ni niG* Izrekam i Tebi zalivalo za vse to! Ostanite mi s-arao vsi zdravi in bodrega duha! Ne pozabi mi pogostokrat pisati! Daurija, 9. majnika 1917.
V spomin junaku Karlu Brezočnik. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom se nam piše: Ali je mogoče, da je mrtev ta naš ponos, naš up, v katerega smo stavili velike nade? Kar je bil dr. Krek za ves slovenski narod, to je bil Karel Brezočnik za nas za-dravske Slovence. Bil je nekak vodnik naše mladine; knjižničar bralnega društva, tajnik kmetske posojilnice, sploh glavna opora vseh slovenskih drnjS-tev pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Ker je dovršil štiri razrede na gimnaziji, obiskoval gospodarsko šolo na Grmu in zadružno šolo v Ljubljani, so mu njegova izobraženost, dobra spričevala in nadarjenost obetala krasne službe, toda pomagal je raje svojim staršem pri domačem gospodarstvu, vse svoje duševne zmožnosti pa posvetil probudi in izobrazbi domaČega ljudstva. V ta namen je prirejal razne veselice, igre in predavanja. S svojim neustrašenim nastopom prekrižal je marsikateri ponemčevalni načrt tukajšnjih privandranih nemškutarjev ter preprečil njih samooblastno gospodarjenje v občinskih zadevah. Zlasti je bil naš Karel pri raznih volitvah glavni agitator in borilec za našo stvar. Da, velike vsjiehe pri njegovem delu so mu morali priznati celo nasprotniki in belil jim je že itak sive glave. A prizadevali so si vzeti mu ugled, vso sposobnost za narodno delo, sploh storiti ga neškodljivega. Vlekla se je pravda dolge mesece in vsa naša javnost je z napetostjo zasledovala njen potek, v strahu in skrbeh za Karla, da ga ne pogubi nasprotna stranka, ki se je v dosego svojega namena posluževala vseh mogočih in tudi nemogočih sredstev. Toda odločilni dan se je v naše nepopisno veselje vrnil naš junak kot zmagovalec. Da pa je bilo to sumni-čenje, ta obdolžitev veleizdaje nesramno izmišljeno obrekovanje, dokazal je z zvestim šestletnim službovanjem cesarju. Od mobilizacije do meseca avgusta t. 1. se je nahajal preje v Puli, sedaj pa na laškem bojišču in s.icer kot narednik-raČunski podčastnik. V mirnem Času pa je služil tri leta aktivno. V 11. bitki ob Soči si je nakopal zavratno bolezen jeti-ko. Preobložen z delom, izvrševal je svojo službo zvesto in udano noč in dan, dokler mu niso popolnoma odpovedale telesne moči. Dne 14. m. m. so ga lahko njegovi sovražniki v našem trgu z zadoščenjem opazovali, ko se je pripeljal ves onemogel, do smrti izmučen v svoj rojstni kraj. Bog daj našemu presvitlemu vladarju mnogo takšnih, njemu zvesto in udano služečih „veleizdajalcev" in cvetela bo mirna Avstrija! V soboto, dne 27. oktobra, smo izročili domaČi zemlji truplo dragega pokojnika. Potrla nas je sicer, grozno potrla ta nenadomestljiva izguba, toda narodna samozavest, ki jo je sejal Karel v srca na-
SLAVIUMA «DSPUDJL*.
Se mladine, ne bo ugasnila! Njegova ?načajna neu-straSenost in delovanje za narodno stvar bo našlo posnemovalcev v vrstah naših mož in mladeničev. Slava našemu junaku Karlu!
Zahvalna služba božja za cesarjevo rešitev se ,e vršila \ mariborski stolnici v sredo, dne 14. nov. Udeležili so se je razni uradi, vojaštvo in obilo vernega ljudstva.
Rojstni dan dr. Kreka. „Jugoslovan" poroča: Od leta 1888 dalje je imenik kranjske duhovščine \sako leto oznanjal, da je bil pokojni dr. Krek rojen na božične praznike. G. župnik pri Sv. Grego-riju, kjer je bil rojen dr. Krek, je pogledal v krstno knjigo in tam stoji, da je bil pokojni Janez Evangelist rojen dne 27. novembra 1865.
„Jugoslovan." V soboto, dne 10. novembra, je izšla prva številka novega tednika ..Jugoslovan", glasilu za politiko Jugoslovanskega kluba. Uredništvo je v Ljubljani na Kongresnem trgu št, 19. Kot odgovorni urednik je podpisan državni poslanec Jo že (Jostinčar. Izdaja ¿¿a poseben konzorcij. Tiska ga „Učiteljska tiskarna.'" List bo deloval za uresničenje naše jugoslovanske misli. Pisan je v katoliškem duhu. Do konca leta stane 1 K 50 v. Našim somišljenikom ga priporočamo.
Naši vojaki za Tiskovni dom prav pridno pošiljajo doneske; oni pač vedo iz lastne skušnje, da so imeli v Cirilovi tiskarni v Mariboru in še tudi sedaj imajo svoj dom. C. in kr. ognjiČar Josip Kolman nam piše o Tiskovnem domu iz bojišča te-le zanitai-ve vrste: „Vašemu pozivu za Tiskovni dom v „Slov. Gospodiarju" nimam drugega dostaviti, kakor moje iskrene častitke. Veselimo se naših zmag tukaj na fronti, vesele nas pa tudi. poročila naših iistov o vsem delu in gibanju v prid in povzdigo našega naroda na Sp. Štajerskem. Res dal Bog, da kmalu v-zraste nov Tiskovni dom, ki bo naše zbirališče, naše zavetje in naš ponos! Ne morem sicer veliko prispevati začasno za stavbo našega narodinega središča, vendar kolikor imam, toliko dam: Po priloženi poštni nakaznici pošljem 100 K; upam, da drugih sto pa kje prihodnji mesec. Obilo sreče in blagoslova pri tem podjetju! Živeli! Mnogo narodnih poz- t dravov pošilja Josip Kolman, ognjičar iz Slivnice pri 1 Mariboru.
Vrednost našega denarja. Naša valuta je poskočila dne 10. t, m. v Stokliolmu za 20 odstotkov, v Berolinu za 30 odstotkov.
« <* ia*
Proti vinskemu davku. Te dni so se razposlali občinskim uradiom vinorodnih krajev pozivi, da ^aj vpošljejo vinogradniki tamošnje občine na drža-zbor odločen ugovor proti nameravanemu vins-keAjj daViOi. Prosimo občine, da podpišejo te ugovore i\ jih dajo podpisati tudi od vinogradnikov, ali če so^sti v vojaški službi, od žen ali drugih doma ostalih ^prodnikov. Podpiše naj vsak, ki ima kako trto, ker u&peh je odvisen le od množine podpisov. Pole s podpisi se naj kakor nitro mogoče pošlje kakemu izmed naših državnih poslancev na Dunaj, Parlament.
Radi rekvizloij. Dne 26. m. m. so vložili poslanci Roškar, dr. Benkovič, Brenčič in Pišek interpelacijo na poljedelskega in na prehranjevalnega, ministra zaradi rekvizicij vseh poljskih pridelkov, živine in krme. Zahteva se: Vlada naj upošteva, da letošnje popisovanje pridelkov i>o parcelah ne odgovarja resnici in zato ne more veljati kot podlaga za rekviriranje zrnja, krompirja in sena. Ako se smat ra obstoj kmetijstva kot potreben, tedaj se naj rekviriranje živine na Slov. Stajerju. kateri je bil dose-daj vedno čez mero razdelivnega ključa prizadet, za delj Časa ustavi ter pritegne druge, dosedlaj manja prizadete dežele. Vlada naj določi, da se v prvi vrst' pridelovalcem pusti potrebnih semen in živil ter se vzame povsod le prebitek ali preostanek. Nadalje se zahteva zaščite pred oblastmi in organi pri r-ševanju rekviriranja,. da se ista izvršijo pravično i:> povsod enakomerno.
Cene za fižol in nekatere vrste žita. Urad za ljudsko prehrano je za oddajo fižola in nekaterih vrst žita določil naslednje cene: Za. koruzo 100 kg 38 K, proso 40 K, ajdo 40 K. jedilno grašico 80 K, jedilni fižol 80 K, lečo 120 K, bob 60 K, vzgojeno zimsko grašico 100 K, vzgojeno jaro grašico 51 K, iz plevela zbrano grašico 35 K, ''.adnjo žito 35 kron, koruzni stroki 'oluščeni) 15 K, peltiško 70 K. lupine 70 K. Za sor>.>-> se plača cena najnižje vrsto ži-«a, ki je soržici primešano. Za nezluščono (v strokih) se plača 30 K za 100 kg. Te cene veljajo tudi za gorej omenjene vrste pridelkov, ki so se že poprej oddali za nižje cene.
Pritožbe glede oddaje žita v mariborskem o-kraju. Dan za dnevom dobivamo pritožbe, da neki Graf, ki v Serbaumovem skladišču prevzema za voj-no-žitni-prometni zavod žito, s strankami zelo neu-Ijudno in nepostrežljivo postopa. Predi nekaterimi dnevi je poslal posestnik iz več ur oddaljenega kraja predpisano žito v Maribor. Ker sam nima vprež-ne živine, je za dlrag denar najel soseda, da. mu zapelje žito v mesto. Voznik je bil že pred 11. uro pred Serbaumovim skladiščem, a skladiščnika, ki bi naj prevzel žito, ni bilo od nikoder. Po dolgem čakanju se je vozniku reklo, naj pripelje žito ob uri popoldne. Voznik je odpeljal v mesto in je v neki gostilni nakrmil konja ter je proti 3. uri odpeljal žito zopet v skladišče. Omenjeni Graf pa se je hudtoval
j in je izjavil, da žita sploh ne prevzame, ker je že prepozno. Voznik je sicer ugovarjal, a je hotel žito odpeljati domov ter je zagrozil, da se bo proti takemu neopravičenemu postopanju pritožil na pristojnem mostu. Tega se je Graf ustrašil in je po običajnem besedičenju vendarle prevzel žito. Ker se take in e-nake pritožbe naših kmetov, ki le s težavo in težkim srcem spravijo svoje skromne množine žitu v Maribor, množijo, prosimo g. 'komisijonarja, Urbana, oziroma okrajno glavarstvo, da da omenjenemu Gralu potrebnih navodil. Sicer smo prisiljeni, drugače govoriti.
Pomanjkanje mleka. V mestih, trgih in industrijskih krajih grozi na zimo veliko pomanjkanje mleka. Mestne mlekarne se pritožujejo, da dobivajo vsak dan manj mleka. Vzroki so čisto jasni: 1. Cena mleku je v primeri s cenami krmil in draginje delavskih moči mnogo prenizka. 2. Krav se vsakdan več rekvirira. 3. Vojaško poveljstvo zaporedoma vpoklicuje oproščene zbiratelje mleka v oddaljenih krajih. 4. Krave-mlekarice so imele letos slabo krmo ¡n še iste jako malo, da dajo polovico manj mleka, kot navadno. Ti in še celo vrsto drugih vzrokov se mora upoštevati, če se govori o pomanjkanju mleka. Seveda mestni ljudje vsega tega ne marajo slišati, a m pa k venomer trdijo, da kmet nalašč noče prodajati mleka v mesta. To pa ni ros. Kmet bi gotovo rade-\ olje da! odvišno mleko mestnim ljudem, ko pa ga ni in čo ga ima, ima pri spravljanju v mesto mnogo več stroškov, kot dobi zanj. Odbor za preskrbo z mlekom v Mariboru (pri okrajnem prehranjevalnem uradu) je v svoji seji dne 12. novembra sklonil predlagati deželni vladi: 1. naj primerno zviša cene mleku. 2. naj deluje na to, da bodo nabiralci mleka na Kmetih oproščeni vojaške službe in 3. nevojaškim nabira, teljem se da lepa nagrada za nabiranje mleka. — Ce je v kakem kraju kaj odvišnega mleka in če se najde kaka vojaška oseba (označena z B ali C), ki bi bila pripravljena zbirati mleko, naj se oglasi. Storili se bodo primerni koraki za njeno takojšnjo opro-?čenje. Kdor pa hoče za posebno nagradb zbirati mleko, naj se takoj javi pri prehranjevalnem uradu (c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. Edm. Schmi-dova uiica).	*
Oddaja svinj. Kakor» se nam odi verodostojne strani poroča, se bo oddaja Svinj, tako uredila, da. bo za vsakega svinjerejca na kmetih natanko in v obilni meri določeno, koliko, oziroma kako težke svinje še mu bo moralo pustiti za domače potrebe. Odločno se zahteva, da se ne sme določiti, koliko svinj sme zaklati kmet. ampak biti mora tudi strogo določeno, kako težke svinje se mora pustiti kmetu za domače potrebe, ker bi mu sicer svojeglavni nakupovale i lahko določili samo kaka suha praseta za domačo klanje. Biti bo moralo torej glede na število o-seb, ki so pri hiši. in delavcev, ki jih rabi kmet, natanko določeno, koliko bo smel kmet zaklati svinj. Za svet se bo moralo vprašati kmetske strokovnjake in ne kake agente ali pisače.
Čebelarji! Slovensko spodnještajersko čebelarsko društvo naznanja, da bo dobilo nekaj obdačene-ja sladkorja za čebele in naj se člani spodnještajer-skega čebelarskega društva, ki potrebujejo sladkor, tekom enega tedjia po prejemu „Čebelarja" oglasijo pri sodniku g. Zdolšeku v Laškem trgu, koliko želijo sladkorja, koliko ljudstev morajo krmiti, kakor tudi naj navedejo zadnjo železniško postajo in pošto. Opomni se pa, da se manj kakor 50 kg ne bo razpošiljalo, vsled Česar naj se več čebelarjev pogovori, da dobijo sladkor skupaj. Končno se povdarja, da bo razdeljena množina zelo majhna, Sladlkor se bo raz-oošiljal nar nost iz tovarne in ga bo treba tvrdki Emanuel Urbach & Co. v Pragi naprej plačati.
Kavine karte. Od 1. decembra naprej se bodo izdajale karte za kavo, ki bodo veljale za 2 meseoa in no več za 8 tednov. Na vsako karto se bo dobilo \ kg kavine mešanice.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo po-praševanje po tujem hmelju zelo živahno in tudi cene so naraščale. Za 50 kg štajerskega hmelja so plačevali po 150—160 K. Večinoma vse hmeljske zaloge tujega hmelja so razprodane in se nahajajo v rokah prekupcev.
Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojno posojilo.
Maribor. Urad, ki deli karte za obleko in druge neobhodno potrebne predmete za občine: Vrhov dol. Studenci, Kamnica, Jelovec, Krčevine, Leiters-berg, Limbuš, Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Peter, Pekre. Pobrežje, Rošpoh, Radvanje, Gornji in Spodnji Duplek, Tezno, Brestrnica in Ciglence, se nahaja v Mariboru, 'Koroška cesta št. 26, 2. nadstropje (pisarna okrajnega zastopa). Uradne ure so samo vsako sredo, soboto in nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne.
Maribor.^.Spodnještajerska ljudska posojilnica v Stolni ulici sprejema prijave za 7. vojno poso ilo.
Sv. Marko niže Ptuja. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Konrad Bezjak iz Zabovec pri Ptuju. 30 mesecev ni bilo od njega nobenega glasu.
Sv. Anton v Slov. gor. Dne 31. oktobra je u-mrla v občini Cagona prevžitkarica Franca Sirič, rojena Safarič, v 69. letu svoje starosti, zapustivši
dva sina, nahajajoča se od začetka vojne na vojnem polju ter hčerko, koja gospodari doma na posestvu. N. v m. p.!
Prihova. Župnija priliovska je na zelo lep način proslavila spomin nezabnega in nenadomestljivega g. dr. Kreka dne 5. novembra. Čeravno delavnik, bila je cerkev skoraj natlačeno polna. Spretne dekliške i'oke so oltar okrasile z rožami in mrtvaški o-der je bil ves odet z zelenjem in belimi cvetlicami. Ob '/sil. uri se je zbrala skoro polnoštevilna dekanijska duhovščina (tudi iz sosednih dekanij je bilo C duhovnikov) v cerkvi in so opravili mrtvaške molitve. Nato je nastopil vlČ. g. župnik Pankrao Gregorc in je v tolažilni pridigi narisal delovanje nesmrtnega voditelja Jugoslovanov v gospodarskem, izobraževalnem in verskem oziru. Potem se je služila asi-stirana črna sv. maša za dušni mir in pokoj rajnega „Evangelista" in po odpetem „Libera" so duhovniki in vsi zbrani verniki molili, naj ljubi Bog povrne rajnemu v nebesih neštete in neprecenljive dobrote. katera je izkazal svojemu tlačenemu narodu. Pozneje na prijateljskem sestanku so duhovniki konjiške dekanije darovali 1120 K za Tiskovni dom in navzoči duhovniki drugih dekanij bodo enako storili v svojih dekcsiijali. Vseh 17 duhovnikov se je soglasno izrazilo za znano deklaracijo Jugoslovanskega kluba.
Žiče. Dne 8. novembra smo tukaj pokopali posestnika Jožefa Kline, župana, cerkvenega ključarja in načelnika tukajšnje posojilnice. Bil je blag in miren značaj, ki je užival zaupanje cele župnije. Mnogi posli in skrbi, katere je imel zlasti kot župan, so spodkopali njegove življenjske moči in tako je legel komaj 541etni mož k večnemu počitku in šel uživat mir, katerega je na tem svetu zastonj pričakoval. Slava značajnemu možu!
Šmarje pri Jelšah. Državni poslanec dr. -Tan-kovič bo imel dne 8. grudna t. 1. v- S m a r j u pri Jelšah gospodarski sestanek za vse občine šmarske-ga okraja, dne 9. grudna pri Sv. Križu pri Slatini za vse občine rogaškega okraja in dne 16. gru-dna v Kozjem za vse občine kozjanskega okraja.
Rajiienburg. Umrl je v četrtek, dne 8. novembra, naš somišljenik in podžupan Miha Žmavc, star 41 let. Vrlemu možu svetila večna luč!
Brežice. Poslanec dr. Benkovič je interpeliral v "dtržavnem zboru ministra za ljudsko prehrano radi neumestnega razvrščanja (rajoniranja) mlinov po okrajnem glavarstvu Brežice, posebno ob Sotli, v Pišecah, Globokem ter za občine Gorica in Raztez.
Najnovejša uradna poročila do skle; a uredništva niso došla.
Italijani izgubili skoro vso svojo težko artileriio.
Budapešta, 14. novembra.
List „Pester Lloyd' poroča iz Vidma; Po verodostojnih poročilih so Itali|ani izgubili žc skoro vso svojo težko artilerijo. Vplenjeni možnarji in topovi so večinoma težkega in najtežjega kalibra.
Predznaki italijanske revolucije.
Bern, 14. novembra.
Iz Milana se jvoroča o naslednjih dogodkih:
1'ovodbm dne 28. oktobra naznanjenega poraza so se v mnogih hišah, kjer stanujejo delavci, razobesile rdeče zastave. Delavci poulične Železnice štraj-kajo, ženske plenijo pekarije. Delavske organizacije so organizirale rdečo gardo, ki bi naj vzdrževala red. Tiskarno lista „Seccolo" so naskočili, poškodovali so stroje.
¡Naslednje jutro so bile vse ulice in trgi v Milanu zasedeni po francoskih četah. Ponoči so odpeljali italijanske vojake. Policijsko službo v Milanu so prevzeli Senegalci.
Italijanske Čete ob švicarski meji so nadomeščeni z angleškimi in francoskimi.
Kereriskij premagan.
London, 13. novembra.
Admiraliteta je dobila naslednji ruski brezžični oklic:
Po srditi borbi, ki se je vršila včeraj pri Car-SKOjem Selu, je revolucijonarna armada protirevolu-cijonarne Kerenskijeve čete popolnoma premagala.
Ustnici*
Nekaj „Žrtev za domovino" in več dopisov smo zopet morali odložiti za prihodnjo številko. — Sv. Jakob v Slov. gor., Ormož in V i r -Š t a n j: Županstvom smo poslali posebne pole za podpise proti vinskemu davku. Pojdite vsi vinogradniki k županu in protestirajte s podpisi proti nfiine-ravanemu krivičnemu vinskemu davku. — S u lf fc-ranjska šola: Učitelj, ko deli karte, ne sme a-gitirati za šulferanjsko šolo. Pritožite ae na okrajni Šolski svet. — R a d i n c i: Prepozno za to številko. Oddali „Straži." Hvala! — J a r e n i n a: Prepozno, Pride v „Stražo." Pozdravi
fit can 6
SLOVENSKI «OSPODAR
15. nevernbra 1917»
Datarijske Številk®? Gradtc. dne 7. novembra 1917: 48 16 Lino, dn« 10. novembra '917: 11 19
Km besed» stane 6 viuarjev, petitvrsta 18 '¡c. Mrtvaika oznanila in saavale fsata petitvrsta 24 v, Isjavc in i'csiano 86 vinarjev. Z a rti-siatao objavo snr.tiii popust. Inaeiat! s« gpiejemajo le proti predplačila. Zadnji čas za «prejemanje inserstov torek opoldne.
Tnalippatrii ušenee i* takoj »prejme z biauu in sttaovapjem vrel pri tvrdki M. Ilger-jev sin, urar ▼ ftltribar*.	9?$
Imam 10 lst »tare, 6 p« sli riso-ko sa te ko vsiajo sposobao kobilo na ptidaj. Kdor bi bil ku-pes sa Bj», «i jih ?»hko ogltda vsako sredo t Mariboru pri ipaceku ali pri lastnika 0?. Ar-nuž, učitelje pri 8r. Jakob" v Slov. gor.	986
Eupim posestve, obstoječe is poslopja, njiv, travaiksv ia gozda, ter bliiu poitaje in jriprtvno sa kako trgovino. Ponudbe pod ,No-tranjec" p»Stno!eleie Biga^je pri Cerknici.	968
Več vlniiarje* s« aajae pri Jah-■u v F»ma; daevae plačilo 1 kreno. V«č se lava t ITraa« pri Jahn ali v Maribora, Nagneva cesta 12, vrata 3.	987
Kdw ml doki drv, ga aafradiin s cigaretami. Ponudb« na „F.
P. it. 968" na upravaiitvo „Slov. Gosp."
Uianea in pemoinika ssrejme Št»f Straiek, čevljarska obit, Celje. »79
Travnik v okolici Sdaribof» ** vsa-me za 1. 1*19 v nai»iD. Ponudile naupravni&tvop#d „Travnik 973."
a lepa žrefceta ?3 in 3 Ut«a> «e prodat». Vpraša ae Maribor, Gsjr-tengat»B8 12.	S73
VIHARJEV
(zaeno dopisnico) stane moj glsvrni ceaia, kateri se Vam na sahtevo
hreaciačno polije.
PRVA levara ur
mn ko***?,
c. i. k. dvorni dobavitelj Most
íBrüi) ét. 1»60 (Češko.) Nikljaste ali jekleno auker-nre K 16*—, i8'— ,20*--, armadne radium are K 18'—, 2S-—, 26 —, Ure i« bele kovine (01o-rics-srebro/. % dvojnim pokrovom anker Remont. E ¡28'—, 80' -. Goldin anket z dvojnim pokrovom K 8(5'—, 38'—. Masivne srebrne »oker Remont are K 40—, 60 —, SO'—. Budilko in atenske nre v veliki izberi. 3 letno pismeno jamstvo. PoSilja se po poštnem povzetju. Zamenjava dovoljena ali pa -denar naž»j.
D |a
is dnbr« hi ž« itta prlm«j«o stanovanje pri slovenski obîtalji. Plača do 130 K mesečao. Neslov v npravEÍStvu p>d „Dijafe 3¡f0". 976
P.-istavniK (žafsr) energičea in tvezss Mate ali «doves, ki je voja&jiae po|olawas prost, se išie za goaiao pomtvo s kmetijo v jnaribrnkeiB okraju. VeSS mora biti vsah pvljsdtlj&ih ig ftedar-»kih del ier aiviaorsje Prednost iscajo sni, ki so oh «aeas izkušeni sadjarji in čsbslsjji. StenoTacje ia hwwa prasta. Pri zadmljiveai slnibavaaja bi b,Ja »lcžbt t»jaa. Pesnike z a&v»dbi; dsaadajsjega, d«lof»aja, *ahteyfea pltle in označbo oseb, |ri katerih te tjhko
je nasi* riti pml .»»fer ; it. 9Í0" na uprava, tega lista.
Cerkovnik pri3«s ia ps\5tsn fant scst.iva se sprsjmo takoj, Pwd«oit imajo taki, ki so te sluibe že vsaj ae-koUko i. Flaiilo po dojovora. Stiaovasje in hrana isiotam. Stanovanje ia krasa utotem. Naslov: Al, Verael, orj. Sv. Barbara Haloze.	980
Dekle al! psšteuo sJreto iiče poor
Lspilo vastiinskl lia
«SILES
■•é
tako*, sa takojšnjo porabe zs poites iaieleeaiuke urade, oblasti
in industrife Z a v napoinjsni posodi god 100 kg 1 kg 1 K 60 v, pod 50 k» 1 irj i K 80 v, embs-Isšs in do «oz «e ziMažusa posebej Po pešti so ratpotiljti frs.iiko e.nbAi»ži in poifca v ^lcisv.aiiti posodi po K 4,60i do i kg (»res jama*» za Manke) K 10 8?>. Zs|va-gomske i|oiiljat«e pesebsa cena. Oferti neotevesni. Velika raapo-8Hjslaier>. In€*strie «. V««ad-w«rk	Grada«, Stananeker-
gasse itev. 16. Te?ef»n 2686.
(44 Eiesr.) —^
Kupim
večje posestvo
z dobriiBi travniki ia goi-dovi na Jaivesiitajsrekeai (uajrajie v Sav. dolini) in prosim ponudi.« s podrobnim opisom. Naslov rort npravništvo „3i»v. Gospodarja."	S62
k
Unetnl mlin Kukovič v Slov. í Bistrici itmenja moko sa pie- , nifto, naredi takoj jeèmeuovo ka5o i ln zmelje vse gospodarsko mletje. ■
884 '
Pridnega vlnlžarja, ki iraa več de-	S
lavakih moči, smejmo ta Haloze	l
takoj goip» KiiiN^na ŽunSovič v	l
Mariboru, Meljska te^ia ia. Vi-	*
Bičar dobi lepo mesečno piača,	•
lm>< prostorno stanovanje s dve-	■
m?, sobama. Na r}zrKl*(?o so mu	? njive, breaplačea kuja'» inmleko dveh krar. Redi se tudi ishko svinje. 939
rez otrok. Vaje s a mara alti viaksga poijekeja dela; Če je prida», je lahki do meje smrti pri meni, Nssls? v upravn. Sliv. Gasp. god „Sirota «5a6
Poseeteo se da v najetn, katero ob*»®jl !a njiv ?a tiavnikov, sta-aovasje i* hlev. Na posestva se kkto redt i do 5 glav žiriae. Drv is eialje de^oij. ?ei se izve pri Usteiku Kati Ciojperftk, tergo-»m Setgfea eb Sati, Sop, Štajersko.	956
V pojiola» oskrbo s srejue» krop-keja mladstiiga ¡¡oi>.*ih umik t
ib da« v «o del* v mlinu, al: ket uieasa. Alojz Kupe«, Valjčni sli«, 8v. favel pri Prf,bc'du, Štejersko.	964
Viničar.
Do 21. listop&da ali takoj se išče pridni, spretni, treani in skn-šsrti Tinogradnife (vi-ničsr) biti mors e- ' 32 let atarosti in . -jen, ki je '¿možeti a/a-?en svojega dela nad-aorovsti tndi drnge vi-aograde. Daljša spri če vala se naj pošljejo pod naslov: ^IHichiig L 1301" Kienrelch-o?* anončna posredovalnica Gradec, Saekstrssse 6.
(Kienr. 41.)
Hiša
za najemnik« in obrtnik« ok prometa! Viktringhfcfovi etsti v Mariboru, nadstropna, s poslapjea
aa dvorišču, v iam«ri 6.8 □'m, sa nliei dolga 82 m, pripravna za vstko obrt, se radi bolszni ped ugodn:»i pogi proda z mizarstvom vred PoEudb« sprsje-m a do 1 dtcemlr». g. jau. Aalrsj Majcen v M»ribjru.	967
Voziček za mleko za \ osebo, ie rabljea vesdar dobro nhrauje», ali nov »e kupi. Rihard Ogriseg, vinogradno posvtvo, Sturaiberg, Pesniea pri Mariboru.	915
Imaui dve žrebički na prodaj, rjave barv«, obe toakobarvai in iste velikosti, stari 9. masecev. Ceno ii?e vsaldo pri o prava litru. Žr»bički sta btzu Breiie ob Savi,	S3«
Lepe postelje ia mize is mrhkega
lesa ima Ea prodaj i. Ro,'kn( mi-sar v Mariboru, liiaiersg. 8. 920
Hiša!
s lepim vrtom se preda. Vptaia a« v Studeacih pri Mariboru, Felustrasse 10.	929
Majîï
b 4—6 delarskimi sacčmi s« iiie. Poleg zelenjavnega vrta in »sage pel j a doki 4—51 mleka, kurjave, k&kor tndi 6M de 70«' K »teke j;laie, z« ¡sotovs iela v poletju »0 v in posini 70 v. Rihard 0-gtiteg, Stubeaberg pri Maribarn, p. Pesnica.	8i3
Viniearja
z večjo družino sprejme graičia-sko oskrbalâtvo Joioia pL Kie-pack v Eriievcih aa Hrvalkem.
890
Iiie ee
upravnik
zmožen aleven?kega in neaškega jeiika, kije dovršil rinarsko šolo in je izboren vinogradaik-neakaderoik. Biti mora Slovenec s večletnimi odličnimi spričevali.sfr-le pošten, neoienjea ali cženjen brez ctrok. Po-nadbe se naj pošiljajo na na«l«v: ,Ttioht?g L. J301" Kienrfich-eva snončna— efcspcdioija, Gradec, Sf.okitra!»« 6.
(Kisar. 43.)
R«f e Ia ie|je kspaj« M. Berdaja,
Matihot.___890
Vtal^r s i delavakini actai se spíejme. Poleg mleka »d 2 krav, vtta ia obilo aemtjs, i« «ob. MO K stala« plače, kak« taái aa raau d*la 89 v duevnia« v poletja ia 7¥ v pozimi p«i»g pijai« ia kurjav«. Rihard OgrisM, Stara. p. Fcia<*a.
892
beaberg pri Maribora, p.
Konjak
daatlllra« Iz vlaa lastnega pridelka. Pri oelabelasti od starosti in želodčnih ;eikočah je is vina d-s stilirsa star kasjak ie stole^a snano prelakaSen» «kreflilo. 12 let stareija v i pollisrakih stekW eioah piŠjem fraako za 80 K, miajfog» 3 leta e ga, iudovito bolečin» tolaiole vdrjavalno sredstvo zoper trganje v uitb, 4 jallittske stekleni*« <18 E. fiac oil 66 litrov naprej. Bal! ridis£ in rdeči bur-gnaiec par liter E ^
Benedikt M ertl?
TeUpoisstnik, grad tMič pri Eo-ajieab. etajersks.
Tsek THt
im ia lifjafi
tadi aa itorm takoj kufi
2, Wesiak, Maribor,
T«j»'uiofova ailca žt»v. 16. 4S«
O-cispo
ki se debro upelja«« v iadnsîri-sAttih krofih, gíi íffüiiterjik, le-kaa-aaíjüj i'^giitth, rartaikih, fol-jadoisk;h aadrajpB ia vde#ea«st-aife'h, á-jka koristeo asafea^áro v k^iaiéai tovaral Huges Paflák, Kri. V'n«|raril, jB«(manK9va allfa R 33.	74«
Iz Nave vati št. 74 gri Ptoja je
oéüa daw 34. oktobra
kns Aatassjí MedU, feefeeka iz
Gbric*. S%tsa je H Ut, ja èdga i i itta uVsli ¡tpaasia. Fa sebi isa tesne« dssaai» aimafec «blsko la greipanik Wr r*t« na jkvi. Núbb ae Ustia ia a» d«.arja. Ce
Ivanka Peéei begaaùa Net» vae 74 pri Pteja.
„URAX-
irebiji as^ čevlje"
Patent glavice BMaosB a trikotno «strinc.
Pošilja se vsako množino po
poëti proti povsatl»-Velikost št. 2, 1 3avoj po 1000 komadov K 5 85 VtlikoEî št. 3, 1 zavoj po 10G0 komadov K" 7 85.
I'tnstrii i Versas M« „URAI!| Graiec, Sîraiciiwiasse
Št. 15. (Eiesr. 48.)
A IV 627/17-6.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin in premičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišča v Celja, odd. IV je po prošnji dedičev v zapuščini dne B. okt. 1917 umrle Ane Bračič, posestnice v Runtolih St. 1 na prodaj po javni dražbi kmetsko posestvo v Runtolih hišna štev. 1, obstoječe iz zemljišč vi. št. 90 k. o. Arclin in vi. št. 190 k. o Forstwald (njive v izmeri 1 h» 90 a 98 m2, travniki v izmeri 2 ha 77 a 78 m2, gozdi v izmeri B ha 72 a 18 m2) s pritiklino vred, (5 glav goveje živine, 3. svinje, krma, slama, vozi, sodi, p jug, brana itd.) za izklicno ceno v znesku 16.400 K.
Dražba se bo vršila pondeljek, dne 26. novembra 1917 ob 8. uri predpoldne na licu mesta v Runtolih št 1. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmej». Dražbeno izkupilo je položiti v smislu dražbenih pogojev v reke sodnije. Vadij znaša 2000 K. Dražbene pogoje je mogoče vpegledati pri tej sodniji v sobi št. 11. Po sklenjeni dražbi žemljic se bodo ravno tam tudi prodale potom prostovoljne sodne dražbe razne premičnine, kakor 1 koza, drva, različno orodje, kuhinjska oprava, 1 omara itd. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo, kmpnina se mora takoj plačati, premičnine pa se takoj ostraniti.
C. kr. okrajno sodišče v Celju, odd. IV.,
dne 11. novembra 1917.	077

6
MeJer Jožef,
Maribor» Bergstr.
kupuje nrehove, jesenove, brestov , lipove, topolove, jagnjedeve hlodi (p!®he) in ves drugi mehki in trdi les, & le debla ter smerekovo skorjo. Ponudniki naj navedejo zahtevano
ceno.	817
#OOOOI
Sukanec (cvirn)
takoj in proti primerni proviziji dobavlja tvrdka J. V. Hajdaš, Bedekovčina (Hrvatska.) (,81
o vzorno kletarst
Na prodaj iseve zidane eno ii>
dvo nadstropne hiše v moBtu, davka bi občinskih dukled prost?
^Pl_____ a velikimi ia majhnimi atar,v-75ffi:ji
Redi se" tndi lahko ž proti saines obrajcae, »e prodaje
—-—-------------j
ličam dobroga, spretnega, :sne-	;
s.jivfga mlinarja za moi ie sko-	-
rai ni<vi dvotečajni mlin s stopa-	1
m'; Z zasluiko m se deliva. Vpiaia	-
a« r-ri J Le-staiV, p. ^v. ?et*r	-
pod Sv. Grr.iiai, 8p. Šiaj. 943	f
Jod lkhkitai pogoji VpraSi rt ¿rí ožefa Hakrop v í&rlb¿>ra M.^ssrt-
Zveza gospodarskih zadrug za Štajersko potrebuje za svojo deželno vzorno kletarstvo za preskrbo vojaških- civilnih-, bolniških- in dobrodelnih zavodov večje množine
ga inpiovegci
ÏÎT3BW ït. £9.
iši
ia sod' Ic'iiu.cr,
Ž v» pío
inia t ztjngi J. Üía'si'» n!. t.
SLIVE, JABOLKA
kupi	76<
JOS. SEREC, Maribor
Trsc-t+hoff-ova uîwa ïtev. 67.
Ponudbe se naj čimprej, najpozneje pa do 1. dec. 1917 pošljejo z natančno navedbo množine, vrste, letnika ter cene vina za 100 1 od oddajne postaje na deželna vzorno kletarstvo Zveie gosp darateih zadrug za Š ai
Gradec, Bismarkplatz št 3.
m
9 8
We. al, 9t#
i Pnn'«ivo *(> mog>y« z !f{iiïn çožin ai kn,«i Mîtija Ohra^, Mas-ibor, ? Ff84*ir?a93e 9.	888
I •ííít.j?-;

^ I ff Sí. - i:;f¿jí itei

li. MTMha 1 m»
ITOBHIII MSTMUH.
Stru 7.
7
podpisujte VOJNO =
POSOJILO,
poskrbite zase in za svoje drage, pristopajte k zarar»ranje na vojn» postilo!
Že četrto zimo se bojujejo naši sinovi in bratje. Njih varstva in njih brambi je namenjeno voj»» posojilo. Njim moramo sedaj pomagati. Spložma brambna dolžnost tam zunaj, o i b a dolžnost, podpisati vojno p«so-jin», t« doma!
Tojska nam je prinesla občno draginjo, vojno posojil* »¿strani njene vzroke in jo omeji' Kdor podpiie vojno posojilo, olajša vsem težka bremena m nas približa miru.
Omahljivec podaljša vojsko, se pregreši proti «eloknpnosti in škoduje samemu sebi. Vojno posojil» je vsakemu posamezniku najvažnejši in najboljši način štedenja, zanj jamči vse držav*» premožne, prinaša ti najvišje «br««ti in je pro*t» vsakega posebnega davka.
Vsakdo mora torej podpisati toliko vojnega pos«£Sa, kolikor le m»re. Kako? — Zavarovanje »a vojn» posojilo kaž» vsak» m ur pravo p »t.
Kdor koč« štediti v bodočnosti, more podpi sati d«sti več vojnega posojila lejo ima daaes premoženja. S t «m pa poskrbi tadi že aa žit* in otroke, za s t ar Se, za brate i» sestre. Vojno posojilo »dplača po sv»ji želji v v li d» 20 letib. Ako mmrje p«prej, ¿obe njegovi aapnžčeni takoj celo vojno posojilo. Zavaro vanje je dostopno vsem v enaki meri: «ar o d* d o M a «s vojakom na bojišču.
Tata» zavarovanje se more skleniti pri c. kr. priv. Mvljenski zavarovalnici Avstr. Feniks na Dunaj» na temelju pogodbe s c. k. avstr. vojaškim zaklad»m za vdore in sirote.
Važae prednosti zavarovanja so nizki prispevki brez razlike starosti, pristop do SO. leta, polna veljavnost tudi za slučaj smrti ▼ vojni, polno obrestovanje posojila, ««»epadnost premij od prvega hipa naprej.
Pri 10letnem plačevanju se plača za podpis vajnega posojila in za zavaro v a® je od vsakih K 1000'— vojnega posojila mesečno le K £•80, pri 20 letnem plačevanju mesečno le K 810. Neznatne premije se morej» plačevati tudi cel» , pol i» četrtletno. Kdor razpolaga z večjo vsoto d«oarja, stori najbolje ako poravna zavarovalnino za celo zavarovalno dobo naenkrat, ker je potem deležen največjih ugodnosti.
Zavarovanja na vojno posojilo do K 6.000-— se sprejemajo brez zdravniške preiskave, aa vižje zneske z dravniško preiskavo in p»d posebnimi, zelo ugodnimi pogoji.
Za premijska plačila se sprejemajo tndi prejšnja vojna posojila.
Pojasnila dajajo in predloge sprejemajo deželna poslovalnica c. k. avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Franca Jožefa nabrežje 1, okrajne poslovalnice t vseh polit, okrajih in njih pooblaščeni zastopniki.
Vinogradniki pozor!
Na suho cepljene trte so na prodaj
in sicer m leto 1918.
Kdor si želi za svoj vinograd lepo, močno, dobro vkoreninj eno, zdravo in sortirano cepljeno Irsje najboljših vrst ? Cepljen« trte »e dobijo dveletne posebno močne in enoletne. Dobi se toidi lepo vkoreninjena bela imarnica. Cena trta« po dogovoru. Cepljene trt« prodaja:
Franc Slodnjak, trtnar, pri Sv. Lovr«nc* v Slov. goricah, p. Jnešinci pri Ptuju, Štsaj«rsko.	87i
Št. g;
a»s»s
2*75
Štajerski d«želni «db«r je sklenil prirediti tndi leta 191S stalne viničarske tečaje, da se vagoje temeljito izobraženi vinitorji za delo v amerikaa-skih vinogradih in drevesnicah v gojenj« in sajenj« sadonosnikor in sicer prirtdi te tečaje:
1.	na deželni sadje- in vinarski šoli v Mariboru.
2.	na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici.
Ti tečaji se začnejo dne 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1918.
V	Mariboru se sprejme 14, in v Silberbergu pa 26 viničarskih in posestniških sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno brano in mesečno plačo 10 K.
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v t«liko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec sprile-valo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti kolfka proste prošnje najkasneje do dne 15. jantarja 1918 na štajerski deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrecno povedati, t katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosil«e star 15 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, kater« *»»-mi potrditi ¿upnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec pi»»t vsake nalezljive b»lezni.
4.	šolsko «dpustnico iz ljudske šole.
Pri vstopa se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od dne 15. februarja do dne 1. decembra 1918 nepretrgoma v tečaju in da sluSajo rse izobmzbe zadevajoče na redbe deželnih strokovnjakov.
V	Gradec, v oktobru 1917.	(m Ki«r.)
ŠTAJERSKI DEŽELNI ODBOR.
Konjski hlapec
z družino «e takoj sprejme pri graščinskem ©skrbništvu v Gornjem Ptuju, p. Ptuj. t»f
KUPIM
?«&ko Mneiino jabolk, hrušk, zelja, rep«, btš, kostanjev, orehov in želoda po i tj višjih cenah.
Sprejemam vsako sredo in soboto v Mariboru, Koroška ulica št. 80, kjer se dob« ob teh dnevih tudi natančna pojasnila.
Fran Krtptk,
peeblaiien ankapcraleo sadja. 92i
IMNM6
t (rirulr "l
Mfdrafino (druk)
iz »ft^ifja, piaaa« ia aplsite, papinat« ipaga, ••ki« ia ž«Usn« ia sigajat« ifctiika za pad-plato raspaiilja aa debel« ia dreka« p«
ti aajvi^i «Mi v«l«trgoriaa ; 938
""JCSTE*^£€111, Cefte.
TziroHii mit se letu is razjillja.
~ i""**' •ssseMeeeseei

Kotle m žganje in za kuhanje ter parjenje srinjike krme, sktaaoreMiiee, mline i. t.
v»« prvovrsta« ima naprodaj
V. KvarMč,
ŠoAtanj štev
847

Sp«c«rijska in k«l«nijalna trgovina
Na Ivan Ravnikar, m
M!	C«U«
kupuje p« najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristn« strdi, voska, kumne, janeža, rinskega kamna in suhih gob
VINSKIH SODOV
približno za 200 hI v meri od 56 1, do 15 hI proda K. KOVAČ, Stari trg pri Rakeku, Kranjsko. 9ia
■PRnHBHOHSMHMMBDMi
Gnoj
za vlažn» zemljo (apneni preparat) prodaj« Zagdruga v Račah 100 kg po 2 K 80 h. Vreč» mora kupec tam poslati. Tega dužična-tega gnojila s» mora vzeti za oral najman
500 kg.
Sijajni bodičR0st
imajo tnrafce srečke in »»ve srečke &vs*r. RIe§®g& kriša rsled njihove vedno zvišaj oče se denarne vrednosti! Vsaka srefta za-dbae! Giavaa dobitka znašata tez
ar 1,0kron ~mm
Natančno pojasnilo z igralnim načrtom raz-poiilja brezplačno: Sraškorn® mst»p«tva 15, Lj»b1j»na.	7ss
Od c. kr. urada aa ljudsk» prehrano legitimiran nakupovalec H ARE L ROBAUS, Maribor, Koroška cesta št. 24. kupuje vsako maaifino zelja in repe. P. n. producenti se pozivajo, naj mu pošljejo svoje ponudbo pismeno ali ustmeno.
De voljen t a za pošiljanje, z kateri iti je prevoE dovoljen, se preskrbijo 8i8
| C! (žajfa) za pranje
v trdih kosih, si zelo lahko vsak sam skuha dama. Nsfcaašno navadilo in pojasnilo za knkaaje takega mila (iaff«) za prasje pošljem vsakemu p« ponetja za tri krene osemdeset vinarjev, tis
Karolkia Poianel,
Idrija š»t„ 292. Kr&njsko.
„PaBtriMa-kternatioeal"
El&?ib«r, «trajale! tre itav. S, sravaa goutUis» „k bva-mz*
oris" t« peip*r»i» na obilen obink. Odprte ecl :laa. T»t»g»bs» IC r, otroci 2« v. Fr«dj»av» trajt. £S silsot. Vojai dr godit U "bab boJSč ¡)*krajine v§«k ¿«žel «ale^-a aveU v naravni velikosti, aUkovtt« Le nnuiia«. Z« n*le dtaosja i« stalo iejrciMi ae vidi ¡casfo sani-«{vogli a«legs »veta Kier ti enkrat ogled» „Panoramo,"	««30$,
kar ao vadzo nov« preditav«.

vsake vrste se izdelujej« p« merilu, ak® se pmaese asnje. Manb«r, Crajska alica št. !•.	ss»

"I

MJQVMiMm wummm.
,11. »•«•«bra 191?«

Jabolka i hruške,
aatrga»©, kupuj« vsake mkoÜb« kil ©j ra* p» 44 vinarjev, v ki«« postavi) «a« it v©žt»»© p©vrk i« 10 viaarjev za kg veš:
M. IAIBA t Stiáeitili pri Marian, Ltnifea££$ 9g£fa §t	w
Uetawna
oojasnila t hišah z&niaaajočih t «Trk« nakupa
psrilitlkov»
t©r dr>*fik stroj «v pri t©varai
© I
s
podaja reáieMi »utopnžk
inc Kmmi *
m
€m¡i .t	J* IT 5!1 é*k>w s^'asfs*5:
S "-.« -fh rh m-im mm§#> fsK ^.-fl p*
pézm f*<,	'tämzm fa^mm» „^ j
í. M, ¿se!*" MftHfe«», Vaws*	'rt
Zahval«!	5«s i
Hajpm <■>« Ta« hg« sahwM» » n nnokmtr^»- »«fcavUe , ,v>»4i nMh*, ödioje »Mm t* ámíi», « stem «¿»e oobaew ?«f Mafait. fe ¿rsfh	fä&s ~
W&ari raj« »«Üb» ¡.si®? & AS.	im svhueiKjeaaa, »sä m¡M tanj»-.
Á<*t as Vsas kf» tekn&a, is fttAt. gtXß* «J í .»t 13 «teifasate. {
ít» áfcíKjíwa, f. i. í«ja*i,	m.
si aakavik d©at&iik mliaov (inalj), dr©kilaic, pa« riiaik©v, žgaijsrskik k©tl©r, prijav. r«»ai*ie za repa, deemalaik tektaic, Žtfcaik «isliiak, kakor tudi vs«k drojik p©$©d«kkik «tr«j«v m ©reilij, katera se dekij© v «IfUni *«ri ia p« an©raik «««ah pri tvrdki
Mak« Sftkkmiiigtr
irgaviaa s streji, Ljaka« «a Geraj«ai Štajerskem m	(L««k«H).
d
Sliv©vk© ia
sadj«.
pesuica© — Cen« ia «a»»«« «a Franc Cvek i Ksmiaik, Xranjske. Predaja» tadi k r i ■ o r o j ©lj©.
Safer
za 4 viaejradaa p©s©«tva, istočasno gozdni čuvaj, ož«»j«a ali samski, se takoj sprejme
O^ravfi«* ifevilka U Yl 4M/17 4 j P" gFai&wkeat ©»krbaiitTu D©ra©va, p. Moš-T i«»n N«g«v«ja ?«lišaa«tv& Cesarja! kanjci pri Ptaja.	9««
Cepleno trije, dveletno zelo madov 50 K, enoletno 100
močno 100- ko-komadoT 45 K,
C. kr. sikrij»» sediü«* f»¿ j« r^ravlj^i« ir.mm v I	irá»»*«®* priM^Hto*	Petsiwk, »b-
Frj®«a ü»*k • «bwfáhí, k afere j« dfijpačJ, jsvai I z«9«r Fe»ü%í Uank, r«j«a Ut» 1857 ? Cirk»Twk, ! frii^ej*«, r k. «i:wje.n petessaik r Ctekimi 6¡é¡, ««¿Mi-¡a«va«, aauraii pr«nl«)>ka aari^aaja p* § SO « «. z ima 1 U. a»f.r«a 1.927 it. 131 dr. a. ia j« »rsilsja «hhHfil-m», saj m ka»aj», raziodšl* taki»: Obt^feai«« Frs*« Uaak ■ j» keiv, da j« dae 15. jalija 1117 r Cirk»*»«k iwnhfiya | i««4a« mta«r« jtov»r«i«Be s v«j»..»:	m krvapir \
\ s» Htfjraik oóite» S«a«i«rBe «a« jt« 7 I ras zsktatal, a«- ' ' kfiítl j« s t-*B prest»fek ft § 10 «. z «k» S4. atarea | 1117 it. 131 dš-ž. a Ffis« U«*k it m «>♦ f* i«ti -fiHvm a^k-lti z «jfosaho § 186 k. a. ebr»»d; aa «a (i)	za-
pera ter a« g!oh» pta §00 krea, v tl*i»ja aciisiwljirw^ aa

Sposobisi io izvežbani
■•to
zmožai ©k«k deželmih jeaikov s« sprejmejo za
(narnice necepljene 100 komadov 30 K, prodaja
Anton Slodnlak
trtn^r	"«»
pšta: JUE8INCI pri PTUJU, ŠTAJERSKO,
¡Ctg^lTO Eam^kc m staklgnic«« ff
?. J •a&waiwilMQ in. a&siiSi® l
Sk< ^IiT» 1
^^H^Z p. Mini, KtvSkv
30 dni z»pora, t*r po § ŽSd k. p r. v p»?riat6?	|
P» § 4j e«t«aj»ae »ítedás j» r««s>dhe aa	1
sirdfe» ebamjitic» v KT«{«gjítiitá!!, .^«.¿(b«*'1 y ,,S1«-	I
risaikeai Gw^carja" «Rjaviti ia t *V5iui Cirkere« jaras	i
««biti
C. kr. okrajaa sídtijs v Pítyie, *ád. VI.,
da« 13. argasts. Itl7.	j
j okraj R©§atec s staleo plačo. Pismene in ust-[ meae pcaadbe se pešljejo na pisarno okrajnega S voistva c. i» kr. avstr. voj. vdov. ia sirot, sklada,
odd. vojme zavarovanje, Ptuj,
stan.
minoritski
samo-
960
•P
C?
s*
9S4
m n

Kupim
TO OGLJ1m Di
od enega vagona kg 10000 aaprej.
Prosim punudb«. Plačilo naprej.
Jakob Tafier,
trgovec % ogljem La drvami.
Trst Vte S.	s.
ise


Naveiitc ^krayao cea», naloge*» na
ptsuji in r«k »édíje! Ti.k«j4aje plsü.1« preti dvpli bato» t#v*rxik li-S*©V !	Ml
Dr. Fttrsthaasr 1 r.
P«madite aa meterceat:
Kistasje? ks, kaieijfke drage («lar«) krgstev lss, snre k»v 9 fötrj«. Ña kakítei ate-Ur: Okrtjfel les (sssrekev, k«rov, k©j©v) —!« ra ja ate (Grubenholz).
v©l«trl©c, Z%kc. Jaín©ítaj«r«k©.
z ali brez trdega in stranskega perja (iger mogoče tudi srednje glavno pero) kupuje vsako množino tovarna krtač Mayr v Steyr ju na Gornje
Avstrijskem	(vtoese is>
; VKX wwu -j Kmmm^mmmmmmmrnßmmmmsiMsmii' ww i 1 mmmmmmMUm&maammummmA
M
i
ÍÍSOV	dawkácfev».,
ÄswrilKir,	Cü^bätea edtt
fraidSjíi»	A^p-jd'itíajtíko
jüMfíWÉíf«©t«,	^"/fí- v aEgaB-ÍIN^»^
JURIJ
v defolik ia. vejak od It c». d©b©l«sM
kupi p* «.sjviiši c»ai	£78
Julil Zle
Pfistall ¥ S«¥c
izbirajte ia sniite j»be (jarčke) I
sako množino lepib »uliih gob, orehov, lešnikov in brmjevoga olja, kupi in plača p« najvišji ceni:
M. »ANT, SLiNJ (Kranjsko) yrva exp«rtaa tvidka der&i&ik i* {«s4ift pridclktv.
?»Nku l«p ssilaitk s« Ima pri a; ■ v^ajm ia laJmda
m
KM&gp Sme	1
«r juuBj&wma&xf
---- ptmpMfa&m it. 9- 1
«* |
•St n{ jfs^sri r«*. é.tóa tür-fr-IfiVTÜüjeK jtfe 7 ruth á»5jih, lika«, »h«, irjrrjt«, áwn®», (té. in zdski íesni. m
ioipodj»
SS M tiske* spal j Mil ? Mutif sUlk kr»|ih, mri mrj-Jh, k-hanarjlh, irajliSik, r*i*ikä>( j*4«MIk nudru&k ia rtl«pwn* sikih, á«k« htri^nec mMjme v kutifei *i.yrar«i Magvn PePlü, Kri. Vlaairail, JcagRaaiava nütz
a. m.	7tí
Pamr!
Wr*tm Bmiwii h*mi teg&m t ten kugi vntte msta&jut
»mhr?ih h<st*r	t«
Itóa jf 7-8« h«M¿. MMftes. Iia taái »««JPI baker l?a. IM
Mmtila nibici
Kl'20
K 38 v.
f «si neft w Imi p« siäi,
M K t« k |36 SfflSL'i
j«. Urfisim!». kohtajake «« ida „Ra^M" m1*tí m tiwie T Mi ^«a, K 5'78. UtíIM iah JUva" K 2 W k«L Pomá iwj»kJL Msaga pahvahtlh S«	pstrtt MTOtfa.
tK
"Xmbem- Hhm4 HL/7Z KoaMne-
íí. tí,	(1 líMBtó).
m ^fii6¥iniy i»««mr|#llh dailf
KUPITE
verier koledar 1918.
mia.JüMski	katerega
T« je pravi aaj ki imeli v
vsaki hiži In si ep as ž i as L-
L«p© ia p©učn© berilo aa ljubo mladine. Tudi na-vrliat v©jak©ii( posebn« ranjencem po bolnišnicah in ku&retik, k© Klaveijev koledar zvest teraris ia prijetna t©IaiS>a v t©«kik arak.
Jak» ganljiv* kot tudi asbavae pevestic« s slikami s© vzete iz aiisijaaskeg« življenja ia kaš&jo ideal krščanske ljubeaai. Naj omenim« povesti: »Dekri pastir«, »Misi-j©aarjev kakar«, »Misijonar k®t aoboadravnik«, »Bičanje preide, Jeza« pa ostane« i, t. d. — lam «d ¡epik slik bi Ijake bralce ptaebno znale zaaimati sledeče: »Slika afri-kaaskega aialika«, »Škof Ceneč aa ekiske pri črnem glavarja«, »Trije sr«čni trni prvoobhajaaci v starosti 71 tih, S1/, ia »tirih let«.
I koledar Bfmnm 40 w$n@Tjj®w
peitaia« }w«st©; kdor pa aareči cel tucat (12 kos«v) ali mi. dobi pri vs^kiMRin tacata oa koledar c&s^onj. $41	NareSila sprejema
DEUŽBA SV. PETRA ILATURJA, LJUBLJANA, Prtd šteli« 8
MlfaUil Ii

«6B|p®E3Z!i SiBMinüs ;íx-.ac¿tx
'tfakai-Äft w»*	% M'ffii&oea*