52769

UPravliza govori! Ko je Jesuf, poterpeshljivi
svelizhar fveta, ki je sa odrefhenje vfih ljudi
terpel in na krishu umeri, na fvoji poflednji britki
poti pod tesho krisha fkoraj omagal in pred Ahas-
verjevo hifho fe pozhiti hotel, je Ahasver is fvoje
liifhe prifhel in ni pripuftil, de bi fe terpezhi
Jesuf nekoliko oddahnil 5 tudi ga je sapeljivza
Sjudftva in sanizhevavza ( Sabata smerjal. Pa na-
naglama ga je sazhela veft v perfih pezbi, in od
tiftihmal ni imel ne pokoja ne miru in bresmiren
je lasil od kraja do kraja. Pravi fe, de ni umeri,
temuzh de od tiftihmal okrog lasi in de je, ko
fo rabeljni zirenejfkiga t Simona pofilili, Kriftufov
krish na Golgata nefti, Ahasver s nemirnem fer-
zam tudi od daljezh tjekaj fledil in fi ni upal
bliso tiftiga priti, kteriga je tako filno rasshalil.

Ahasver je vidil na gori Golgata Gofpoda
na krish pribiti, vidil blago poboshno mater Mario
s drusimi poboshnimi shenami in moshmi po ume-
rajozhim Jesufu shalovati in folse prelivati. On
pak je vedno fbe na gori jftal do devete ure,
ko je Jesuf glavo nagnil in umeri. t Solnze in
luna fta otamnela, semlja fe je trefla od votliga
gromenja, mertvi fo is fvojih grobov vfiajali,
sagrinjalo v tempeljnu fe je na dvoje rastergalo;
sdaj fe Ahasver od kraja njemu tako ftrafhniga
ne'ke ftopine nasaj premakne, njegovo oblizhje

1  ^

4

obledi in neisrezhen lirah pretrefe vfe njegove
ude in kakor od divjih ponozhnih vefh in nemir¬
nih duhov gnan beshi Ahasver is gore Golgata
in nihzhe ga ni vezh vidil.

Petdefet le r t po odrefhenji fveta je bilo pre¬
teklo, ko je poboshen uzhenez Gofpoda memo
votljine (berloga) fhel, ki je v goro Libanon
peljala. Mosha sagleda is nj<5 Idfti, vfiga divjiga
sa pogledat, s dolsirai lafmi po obrasu in po per-
fih; rastergana obleka komaj nagoto njegoviga
shivota sakriva, glava in noge fo bofe, in sala
natura okrog njega je bila v pomladanjfki lepoti,
kakor mlada nevelia; skaloftni zhlovek pa fe ni
vefelil, terauzh sdihoval je: „Kako hudo je, ne
umreti, in soper fvojo voljo shiveti, kaka martra
je to! ££  Dalje fe giblje in pred uzhenzam Gofpoda
sdaj Hoji, kteriga je na gori Golgata tako hudo
rasshalih Uzhenez ga s fladkimi befedami ker-
fhanfke ljubesni posdravi: „HvaIen bodi Jesuf
Kriftuf!‘ £  ali odgovora „na vfe vezhne zhafe
Amen! <c  ni bilo is uft ftrafhniga mosha flifhati,
kterimu fta mladoft in vefelje shaloft delala; prezh
od uzhenza fvoje ozhi oberne in fe sazhne sa-
nizhvaje is zeliga gerla krohotati. Nefrezhni mosh
je bil Ahasver,  nemirni popotnik, ki fe je od
tiftiga zhafa, ko je is Jerusalema pobegnil, po
pezhovji in po votljinah vifoziga Libanona po-
potikal; fmert fi je shelel; ne jedel ne pil ni r
pa vunder je shivel, poln obupanja je s fvojo
giavo v fkale butal, in vunder mu ni bilo mogo-
zhe umreti; veliko dni in let mu je v ftrafhniin
obupanju preteklo, beshal je pred fvetam in pred

s

a

, e  ljudmi; pa njegova veft gaje  vedno opominjala:
f _ „Refnizhno te je Bog savergel!“

; a  Tako je bil nefrezhni Ahasver fam na ve¬

likim fvetu Boshjim; vidil je, kako fo poboshni
»_ ! pred njim beshali, kakor pred kushnim, kakor
l0  pred Kajnam, kteriga je Bog sasnamoval. Kakor
n  sverina od lovzov preganjana je beshal daljezh
n  v pufkave gora. —

Ahasver je is Libanonfkiga fkalovja v Rim
a popotoval, kjer med fhtevilo bojevavzov ftopi,

j a  ki fo fe kervavo igro igrali, s ktero je zefar fvoj

i naftop zefarftva obhajal. Ako ravno le fredne

velikofti in nefkufhen v ruvanji, vunder vfe fvoje
ie  nafprotnike premaga in njih pefti in mezhi fo od

a  njegoviga shivota tako odleteli, kakor de bi bil

a  shelesin. S veliko zhaftjo ga v zefarjevo poflopje

o peljejo, kjer mu vfiga dovolj dajo, kar fo fi le

drasiga smifliti mogli; tode nepremagan ruvan
jf vfe daii s divjim frneham pogleda in daljezh od

• e  febe sadiga; sakaj ftopil je med ruvane le, de

■ j bi ga umorili; njegova velika pregreha mu je bila
ji vedno pred ozhmi in ne minuto zhafa ni imel vefelja.

H  Zhes tri dni Ahasver Rim sapufti in je ve-

I, liko let vfe Lafhko prehodil, veliko meft in de-
d shel vidil; pa fhum in hrum ljudi mu ni dopadel,

0 fovrashil je njih vefelje; sakaj fpominj na ftrafhno
pregreho je shivel v njegovih perfih in mu je shiv-

1 Ijenje grenil. Svedil je nekiga dne, de imajo

o Rimzi Jerusalemfko mefto obldzhi in fpomnivfhi fe

mefta, v kterim fo grobi njegovih fprednikov,
n  ; fklene, tjekaj beshati, sa pravizo fe bojevati in
j s zhaftjo v boji umreti.

6

Ko Ahasver v Jerusaletn pride, je v fvetim
meftu, nad kterim je Jesuf jokal, taka revfhina
in lila bila, kakor fhe nikoli poprej ne; saka}
Gofpod je mefto savergel, ker je kri pravizhniga
prelilo. Ajdji fo mefto she dve Idti oblesheno
dershali; vedno huje in huje fo na obleshenze
pritifkali, terdno osidje poderali ter ljudftvo mo¬
rili, ktero je bilo isvoljeno, pa od Gofpoda sa-
versheno, ki je njegovo konzhanje fklenil.

Vekanje in sdihovanje je bilo v hifhah, sa-
kaj lakot je bila v meftu tako ftrafhna, de fo
matere laftne otrozhizhe morile in jedle. Ahasver
vidi revfhino, pa njegovo ferze je kamnito; ve¬
liko tavshent jih okrog njega pade, pa on grd
kakor angelj fmerti, zhes trupla ubitih; mezham
divjih fovrashnikov fe naftavlja, pa vunder ga
fmert ne sadene; sakaj Ahasver ni mogel umreti.
Velikokrat je fvoje shivljenje v nevarnoft pofta-
vil, pa kakor kazha fe ga je ovito dershalo
in zhutil je shivljenje bolezhine farno sato, ker
ga je grislo, pa ne umorilo.

Dnovi kervaviga mafhevanja fo minili; Je¬
rusalem je v oblafti ajdov, nar fvetejfhi, nefkon-
zhno lepi tempelj je poshgan in mefto je rasdjano.
Na truplih fvojih vojakov pade Ahasver ajdam v
peft; v Rim ga peljejo s vfimi tiftimi, kterim je
veliko ferzhnoft premashnikov shivljenje puftila, de
bi v velikim meftu fovrashnikov dela fushnofti
opravljali.

Ahasver je bil vezh let v Rimu v fushnofti,
kjer je mogel ftrafhne fhtrafinge in preganjanje *
terpeti; ne vefelje ne bolezhine fe ga nifo vezh

7

prijele, in bal fe ninizh, kakor slavljenja, she-
lel ni nizb kakor fmert, ki ga ni hotla useti. Sdaj
fo sazheli v Rimu ftrafhno kriftjane preganjati,
fodniki in kervosheljni rabeljni fo fi vfe prisade-
vali, fi nar ftrafhnejfhi martre smifliti sa Kriftjane,
de bi jih od Boga in od prave vere odvernili in jih
prifilili, malekovavfke bogove moliti.

Ahasver je s hudobnim vefeljam vidil, ka¬
ko ajdji uzhenze in naflednike tifiiga,  kteriga
je rasshalil, preganjajo in martrajo, in de bi fe
nad njimi raafheval, fe s peklenfkim vefeljem v
rabeljfko flushbo ponudi. Veliko nedolshnih krifi-
janov njegov rnezh umori, pa Ahasver fe ne more
fvojiga mafhevanja vefelitr, ne more ognja vga-
fiti, ki mu je v ferza gorelo, in vidi tudi, kako
vefelo kriftjanfki junaki vfe martre terpe in polni
hvale in saupanja v Boga umerajo.

Eniga dn»5 fo zhaftitljiviga ftarahka, kerfhan-
fkiga duhovna martrali in umorli; komaj je Bo¬
ga hvalezh fvojo dufho isdihnil, kar is med mno-
shize vezh kriftjanov ftopi in glafno klizhe: de
fo tudi kriftjani in de s vefeljem sa fvojiga go-
fpoda in mojftra umreti sheld.

4 Sposnavavzi prave vere fo po velikim pro-
ftoru okrog leshali, truplo na truplu — velika
fveta fetev je bila! sdaj duh Oofpodov Ahas-
vera vname; rabeljfko fekiro od febe vershe in
fe.med kriftjane vftopi, ki fo fhe fmert zhakali,
ter rezhe: „Tudi jes verjem v Jesufa!“ S flobo
ga sgrabijo raskazheni rabeljni in ga k fmerti
vlezhejo. Ahasver pa poln vefeliga upanja, de
bo sdaj umeri, ne zhuti nobene bolezhine. Ras-

8

beljen fvinez, ki fo mu ga v nfta vlili, fe mu
sdel hladezha pijazha, globoke rane pa zvetezhe
roshe, is kterih fe mu bo sasheljena fmert pri-
blishala. Rabeljni vtrudeni od nezhimerniga
martranja, fo ga kakor umorjeniga na meftu pu-
ftilij pa Ahasver ni bil mertev; dremal je le,
morde pervikrat od tiftiga dne, ko fe je tako
ftrafhno pregrefhil.

Nozh je s fvojo tamuoto mefto pokrila, kjer
je Ahasver dremal, sdaj pridejo fkrivaj pobosh-
ni kriltjani, de bi v tihim trupla fvetnikov po-
fpravili in sakopali. Nek poboshen, ufmiljen mosh
tudi Ahasvera sagleda, ga sdaj fposna, na fvoje
rame sadene in v podsemljfki hram pod meftam
Rimam nefe, kjer fo kriltjani navadno fvoje mer-
lizhe pokopavali in potem pri pokopalifhih mu-
zhenzov fvojo flushbo boshjo opravljali.

Kar je bilo poboshnih Kriftjanov sbranih, fo
vfi fvete pefmi p(51 i, Boga in Jesufa Kriftufa
hvalili, ki je bil v svelizhanje fveta poflan. Ko
fo verni tako molili in glafno Boga hvalili, fe
je Ahasver is fvojiga fmertniga fpanja sbudil.
Med trupli muzhenzov fe fkvifhki ter shaloftno
sdihne: „0 blagor jim, ki fo v Gofpodu umerli;
mene pak shivlenje preganja in me bo vezhno
pogubljevalo in martralo.“ To saflifhati fe vfi
Kriftjani vftrafhijo ter ftrelnejo 5  pa poboshni du¬
hoven, ki je Ahasvera tjekaj prinefel, k obupa-
jozhimu kopi ter rezhe: j^Serzhen bodi Ahasver,
Bog je ufmiljen, ali verjesh v Jesufa Kriftufa!“
Ahasver fvoje oblizbje fkrije in odgovori s flabirn
glafam: „Verjem in — trefem fe.“ Duhoven ni

9

nehal ga tolashiti in rekel mu je: „ Ahasver! ako
fi fe hudo pregrefhil nad Gofpodam, ne obupaj
nad njegovo miloftjo. On je fvojim fovrashnikam
| odpuftil, in na gori Golgata na krishu vifezh je
fhe sa fvoje preganjevavze molil: „Gofpod od-
pufti jim, sakaj ne vejo kaj delajo,“ Poterti Ahas-
ver pa odgovori: „Tako je vfim odpuftil, farno
meni ne; mene famiga fe fhe dershi kletev go-
1  fpodova, njegova jesa; torej mora tudi moja pre¬
greha vezhi biti, kakor drusih, in same ni ufmi-
Ijenja, ni fmerti, dokler sopet ne prideš 5

Ahasver fe pri teh befedah usdigne, fe po-
boshnimu duhovnu sahvali in gre is shaloftniga
sbora Kriftjanov. V Rim je pobegnil in veliko
deshel obhodil, bres de bi bil kje pokoj nafhel.
Divje asiafhke pufhave je premeril, v Afriko je
prifhel in njegovi rooshgani fo bili foshgani od
vrozhih folnzhnih sharkov, jesik fe mu je od sheje
na nebo prifufhil, nobena fenza, noben vir, no¬
bena jed ni popotnika oshivila, in vunder ni bilo
mogozhe Ahasveru umreti.

Med divje kardele Afrikanzov fe je mefhal,
med mnoshize fovrashnikov je fiopil, povfod je
rane fekal in moril; pa njega nobena pfhiza ne
sadene; njega noben mezh ne rani. Ahasver ifhe
nefrezhue kushne kraje, in kjer je bila kuga nar
hujfhi, fe je vftanovil; ali fmert ga ne vsame, pri
potopu barke ga nozhejo valovi morja poshreti, voda
ga sopet na fuho vershe, fmert ga nezhe imeti.

t Shter sto let je she po Jesufovim rojftvo mi¬
nilo, snaminje fvetiga Krisha je bilo fkoraj po
vfim takrat snanim fvetu rasfhirjeno: Ahasver,

10

vezhni popotnik, fe is daljnih krajev zhes Je-
rusalem v Rim verne. Nefhteto zhlovefhkih sa-
rodov je she pomerlo, mnoge mefta, nad kterih
lepoto fe je bilo zhuditi, fo bile rasvaline, ko¬
maj fo bili njih oftanki, fhe flabe snaminja nek-
dajne velikofti, viditi; ptuji narodi fo v tiftih de-
shelah prebivali, kjer fo nekadaj ajdji gospodo¬
vali, le Ahasver fam je bil fhe edini zhlovek
is ftareh zhafov; tode zhafi nifo imeli mozhi so-
per njega, bil je, kakor mosh v nar boljfhi fta-
rofti, fhe pri mozhi, kakor takrat, ko ga je
ftrafhna kletev sadela.

Ahasver vidi sdaj tempeljne Kriftufu po-
fvezhene, gre memo grobov kriftjanov, ki fo fadaj
pozhivali od truda shivljenja, in veliko plazhilo
vshivali; vidi in flifhi sdaj ime tiftiga od vfiga
fveta vifoko zhaftiti, kteriga je ispred fvoje ve-
she fofuval: nefkonzhno milo fe mu ftori, fkoraj
obupa, de mu bo pregreha odpufhena. Rekel je
fam pri febi: „Refhiti hozhem fvet od fvoje
fovrashene ofebe; Bog mi bodi mil, zhe fe v
njegovo ufmiljenoft podam . u

Na otoku Sizilii po imenu, je vifoka gora,
ki ima v febi vezhen ogenj, ki v zhali s ftrafhno
mozhjo is verha gore sazhne goreti. Na to goro
fe Ahasver poda, ravno ko je ftrafhno is febe
ogenj metala. Pred ftrafhnim bresdnam popotnik
obftoji ter rezhe v obupu: „lido ve, zhe me bo
bresdno vfebi obdershalo?“ fe ftori ferzhniga in
sagrusne v ognjeni grob, Tode tudi ognjeno
bresdno ga ni moglo vfebi obdershati, is plamena
ga sopet vershe in Ahasver pod hribarn obleshi

ii

bres savednofti, na vfim shivotu ofmojen in liro-
hotal je, kakor zhlovek, kj ima umreti.

Pod ftrafhno goro je poboshen pufhavnik
,-Tvojo kozhizo imel, v kteri je skrivaj shivel v
molitvi in v dobrih delih, ktere je nefrezhnim
ljudem fkasoval. Ahasvera tukaj sagledati ga
nefe v fvojo kozhizo, mu ftreshe in mu osdravlja
s mozhnimi selfhi njegove rane, in s sdravjem se
mu tudi savedenje verne. Ko fe je Ahasver
sbrihtal: je shaloftno sdihnil: „Sakaj nifi mojiga
shivljenja trohnobi in divjim sverinam puftil ? Oh,
shiveti moram, preklet od Boga moram shiveti,
nemorem umreti; elementi nimajo vezh mozhi zhes
mene, varjejo me v moje terpljenje. Sladko
shivljenje, ktero fe vam ljudem blagoflov (she-
gen) sdi, je meni britko terpljenje. u  Tako to-
shi nefrezhni popotnik.

Poboshni pufhavnik ga je tolashil: „ Ahas¬
ver ! K  mu rezhe „Gofpodova fhiba je teshka, pa
fhe tesheji je bila tvoja pregreha*, tode vezhi
je railoft gospodova! torej poterpi in nofi voljno
butaro shivljenja, de Gofpod pride in ti jo odusa-
me.“ t She mu. pufhavnik fvetje v pufhavo Te-
bais v gornim Egiptu iti, tam bo veliko pobosh-
nih mosh nafhel, ki ga bodo radi sprejeli in mu
prebivalifhe pri njih dali. Pufhavnik mu veliko
pripoveduje od milofti in od ufmiljenofti Gofpo-
dove, de je kakor odrefhenik fveta is nebef
prifhel, vfe ljudi svelizhat; de je njih grehe
nafe vsel in sa-nje umeri na lefu fvetiga krisha.
Ahasver je zhes veliko fio let sopet folse kifanja
in hvale prelival.

12

Eniga dne je Ahasver poboshniga pufhavnika
ifkal 5  pa ne najde ga nikjer, farno v kozhizi na
lefeni miši fo te befede sapifane: „Velika je tvo¬
ja pregreha, Ahasver, pa fhe vezhi je boshje
ufmiljenje!^ Ahasver vsame fvojo palizo in po-
potje v pufhavo Tebais v gomi Egipt. V tem
kraji Egipta je takrat veliko tavshent pufhavnikov
prebivalo, ki fo tukaj daljezh od vliga fveta
Bogu v tihi molitvi flushili, in kjer fo smiraj
imdli priloshnoft dobre ddla delati. Tj e pride
sdaj Ahasver. Njegova dufha je bolj pokojna,
njegovo ferze je bolj mehko; sato mu tudi slav¬
ljenje med temi pufhavniki bolj dopade, fvoje
shivljenje fi mifli teshko butaro, ktero mu je Go-
fpod naloshil, de fam pride.

Od leta do leta je Ahasver v fvoji nefre-
zhi voljnejfhi prihajal, s vefeljem je bratam ftre-
gel, ki fo daljezh okrog v pofamefnih kozhizah
ftanovali, slafti pak je ftare ozhake ljubil, ki fo
imeli fkerb sa mlajfhi brate. S zhafama ga je
vkljublivi napuh sapuftil in fam febe je sazhel
fposnovati s ponishnoftjo; pa vunder je imel pre¬
malo shive vere v Jesufa Kriftufa, v kterim fa¬
rnim je prarjo svelizhanje, pravi mir dobiti. Ahas¬
ver je dolgo med poboshnimi pufhavniki v Te-
baifkih gorah shivel, brata sa bratam v hladno
semljo pokopaval in je nasadnje fam oftal v ve¬
liki egipzbanfki pufhavi. Korenine in seljfha fo
mu bile shivesh in kje'r je mogel, je dobre ddla
delal; vfe ljudi je ljubil in tako mu je sopet vezh
ftoletij preteklo. Zke fe jih je nasaj fpomnil, fo fe
mu 1<5 nektere leta sdele. Ko je tako v pufhavi

18

shivel, safhlifhi enkrat, de je v daljni Arabii
nov prerok vftal, ki uzhi, de je kerfhanftvo kri-
voverftvo in de ga satreti hozhe. Njegov pregovor
je: Ala^') je Bog, in drusiga preroka ni, kakor
Mahomed.

To saflifhati Abasvera mifel napade, de
je Jesuf prerok in de fe bo njegov uk v nizh
rasfhel, kadar nov mozhan prerok pride* V tej
flepoti in v neumnim upu, de bode, ako ker¬
fhanftvo mine, zhaf njegoviga refbenja od tako
fovrashniga popotvanja prifbel, sapufti nefrezhni
Ahasver tebaifko pufhavo, de bi noviga preroka
poifkal in fe s njegovim ljudftvam sdrushil.

Neverniki, ki fo fe po novim preroku Maho-
medanzi imenovali, fo she fvojo fkalovito doma-
zbijo Arabio sapuftili in od Mahomeda peljani fo
jo — v nefhtetim fhtevilu, proti fveti desheli in
Sirii pomerili, de bi tam v duhu fvojiga noviga
preroka njegov novi uk s ognjem in mezhem
rasfhirjali. t Sveto mefto Jerusalem je divje pri-
hodnike is Arabje nar bolj v ozhi peklo 5 Ahasver
jih ravno na poti proti temu meftu doide, fe k
njim pridrushi in gre v Jerusalem s ftokrat fto-
terim klizanjem: „Ala je Bog, in drusiga pre¬
roka ni kakor Mahomed.“

Ko divji neverniki kerfhanfke tempeljne ro¬
pajo in na vifoke turne namefti fvetiga krisha pol
lune poftavljajo, Ahasver s divjim vefeljem fvo¬
jiga ferza k boshjimu grobu 'hiti, kjer je boshji
odrefhenik pozhival in zhaftito vftal, de bi fi

*) Tako Turki Boga imenujejo.

nove safhlushenje sa noviga preroka dobil, zhe bi
s laftno roko fveto mefto rasdjal; sagrabi v fvoji
flepi krivi veri gorezho baklo, težke v tempelj
in ga hozhe sashgati. Pa glej! Kaj fe sdaj nje¬
govim ozhem prikashe: Zhaftit, kakor je is gro¬
ba vftal, fe prikasbe Gofpod omamljenim ozhem
nefrezhniga Ahasvera; ftrahota sgrabi s ojftrimi
parklji ubosiga grefhnika, daljezh od febe vershe
baklo, de vgafne, groša preffbfe vfe njegove nde
irr Ahasver pade na fvoje kolena ter klizhe s
trepetanjem: „Moj Gofpod in moj Bog!“ Tako
fo ga nafhli, kakor de bi bil fhe smeraj molil,
na tleh svefti minihi, ki fo imeli grob varovati;
is njegove molitve in is befedi: „Moj Gofpod in
moj Bog!“ ktere je vedno isgovarjal, fo fpos-
nali, de nesnani zhlovek v Kriftufa verje, px*aviga
Boga; k njemu ftopijo in ga kerftijo v imenu ozhe-
ta, jSinii in fvetiga Duha, potem ga feboj vsa-
mejo v Libanonfke gore, kamor fopred ferditimi
neverniki beshali.

Od tiftiga zhafa, ko je bil Ahasver vezhni-
ga svebzhanja vreden ftorjen in je fvojiga pra-
viga ediniga Boga v ferzu fposnal, fe je tudi
v ferzu vef fpreoberail; s fvojo vero je ufmi-
ljenje sadobil: grehi fo mu bili odpufheni, in
zhe Ahasver od fhtrafinge ravno ni bil refhen,
je vunder od tiftihmal mir in pokoj v fvoji dufhi
obzhutil; otroku je bil enak, ki tefhko bolesin
terpi in fe pozhafi sa fmert sori, pa voljno in
poterpeshljivo neosdravljive bolezhine terpi, ker
ve, de mu naterno ferze ljubesni polno ftreshe.
V poboshni famoli je shivel Ahasver v pezhovji

»

J N»

lo

Libanona v drushbi dobrih ljudi, dokler jim ni bilo
pripufheno fe v desbelo k fvetimu odrefhenikovimu
grobu verniti in fe tam vftanoviti. De bi fe nad
sanizhevanjem fvetiga krisha mafheval fveto
• deshelo ozhifiili od ajdov, ki fo kriftjane tako ter-
do ftifkali, fo fe kerfhanfki narodi fklenili in
^fe soper nevernike vsdignili $ Kriftufovi fovrash-
niki fo bili premagani in kriftjani fo na mefto
gerde pollun6 fvqti k risb poftavili; Ahasver pa,
ki je odfihmal mir in pokoj boshji v fvojim fer-
zu nofil, je bil med kerfhanfkimi vojfhaki pervih
eden, ,ki fo v vrozhim boji fveto mefto dobili.
Kako mu je ,bilo sdaj vfe drugazhe pri ferzu,
kakor takrat, ko je s Mahomedanzi vred s kri-
zhanjem: „Ala! Alal je nafh Bog, in drusiga
preroka ni, kakor Mahomed l u  v Jerusalem deri,
de bi fveti grob rasdjal.

Ahasver fe je v vfih vojfkah bojeval, ki
fo jih kriftjani nekaj ftoletij s Mahomedanzi imdli;
ko fo pa nasadnje ajdje ferzhne kriftjane, ako
ravno fo fe junafhko vojfkovali, premagali, fo
fe kriftjani vunder s njimi tako pogodili, de je
fveti grob v oblafti kriftjanov oftal, in de jim je
bilo pripufheno, fveto deshelo obifkovati in na
grobu boshjiga t Sinu tolashbe in pokoja ifkati.

Ahasver, popotnik bres miru, fejesdajsvfo
gorezhnoftjo v Gofpodovo flushbo vdal. Odfihmal
j- ni drusiga delal, kakor vfe poboshne vedno fprem-
Ijeval, ki fo is daljnih krajev'k boshjimu grobu
romali, fvoje molitve tam opravljat, kjer je
Jesuf Krifiuf uzhil in terpel britko fmert na fve-
tim krishu sa svelizhanje fveta.

Natifnjene v Safenbergovi tifkaniizi.

Ahasver je svefti fpremljevavez romarjev k
Kriflufovim grobu; s pokojnim ferzam vidi ftoletje
sa ftoletjem sginiti, vidi rodove fe ponoviti,'ka¬
kor ftvari eniga dndva, in prizhakuje, kar ima
vdro, — s poboshno poterpeshljivoftjo in s ftano-
vitno voljan; dela ljubesni opravlja prizhakajozh
jutro velikiga dneva, fveto veliko .SabQto, ktero
vfi poboshni ljudjd verjejo in polni upanja pri-
zhakujejo.