Prvo letošnjo izredno številko »Našega Aera« v celoti posvečamo trenutno najaktualnejši problematiki v podjetju — problemom nove organizacije podjetja, sistemizaciji delovnih mest in izhodiščem za nagrajevanje. Poštnina plačana v gotovini Celje - skladišče D-Per 452/1972 L. XI 1119720 Celje, 7. avgusta 1972 353,PRI COBISS « 'fzredna''stevilKa Že v »Informacijah« smo poročali o zadnji seji delavskega sveta, ki je zadolžila naše uredništvo, da še pred sklicom zborov delovne skupnosti posreduje na svojih straneh ves dosedaj zbrani in oblikovani material. Tako je naša številka lista polna novih, zaenkrat šele predloženih shem nove organizacije podjetja, o katerih boste vsi razpravljali na zborih. Kje, kdaj in za kateri obrat bodo v posameznih dneh med 14. in 25. avgustom zbori, pa boste našli v seznamu na eni od naslednjih strani lista. Radi bi vas ponovno opozorili na ne- kaj stvari. Prosimo vse, da skrbno proučite ves obsežni material, saj boste le tako lahko dali svoj pomemben prispevek v razpravi na zborih. Predvsem vas opozorajamo, da pozorno proučite vsa vpašanja, ki zadevajo vaša delovna mesta in se o vseh morebitnih vprašanjih že med sabo pogovorite. Če se s kakršnokoli podrobnostjo v katerikoli shemi ne strinjate, to povejte in predvsem — IZOBLIKUJTE SVOJ PREDLOG. Ponovno opozarjamo, da posebna komisija delavskega sveta, ki ji bo naloga da po zborih delovne skupnosti izoblikuje dokončen predlog in ga preda v sklepanje delavskemu svetu, ne bo mogla obravnavati pripomb, ki bodo le kritizirale in ne tudi postavljale nekaj novega. Izogibajte se torej pripombam v slogu »Tako ne gre«, »Tako ne sme biti« itd., dobrodošle so le pripombe kot »Poglejte, takole bi bilo bolje!« Toliko v uvodniku! Več o sami organizaciji in izhodiščih za vrednotenje delovnih mest pa preberite v razlagi shem in predlogov, ki sta jo napisala dipl oec. Martin GRUM in vodja finančnega sektorja Maks BASTL, dipl. oec. GLAVNI UREKTOR POMOČNIK GIAVN DMEKTORM \kADRCN.SOC.SLUŽB/\ |GOSP INFOR SLUŽBA SPLOSNI SEKTOR INTERNA KONTROLA PROIZVODNI SEKTOR RAZVOJNA SLUŽBA FINAN. RAC. SEKTOR KOMERCIAL. SEKTOR KEMIČNA IN GRAFIČNA INDUSTRIJA AERO CELJE Obrazložitev k predlogu za javno razpravo o organizaciji podjetja in izhodiščih za nagrajevanje 1. UVOD Hiter tempo razvoja Kemične in grafične industrije »Aero« Celje je zahteval načrtni pristop k izpopolnitvam v poslovni organizaciji in nagrajevanju. Pristop k urejanju poslovne organizacije je bil nujen tudi zaradi nedavne združitve tovarne »Aero« in podjetja »Cetis«, kar je zahtevalo ustrezno poenotenje celotne poslovne organizacije in nagrajevanja. Za strokovno pomoč pri izpolnjevanju poslovne organizacije in nagrajevanja je podjetje sklenilo, po vnaprej točno določenem programu, dogovor z Zavodom_za organizacijo poslovanja iz Ljubljane, ki je prevzel vlogo zunanjega svetovalca pri urejanju celotne problematike v okviru programa. Cilj uvajanja nove izpopolnjene organizacije je omogočiti, da bo podjetje pri izvrševanju nalog delovalo kot skladna zaokrožena celota (organizem) in pri tem ob čim manjšem naporu dosegalo čim boljše rezultate. Cilj lahko določimo še kot: — čim večji dohodek, kar predstavlja čim ugodnejše osebne dohodke (standard zaposlenih) ob čim večjem ostanku dohodka za nadaljnje razširjanje podjetja; — čim večji družbeni renome in družbeno uspešnost podjetja, kot enega izmed tvorcev uspešnega družbenega dogajanja; — čim bolj konsolidirani odnosi v podjetju, kar predstavlja ugodno delovno klimo in počutje v podjetju; — itd. Ob pristopu k projektiranju predloga za izpopolnjeno organizacijo smo se morali najprej seznaniti z dejavnostjo podjetja kot celote, ki smo jo potem v okviru delitve dela ugotavljali posnetkom in kasneje z definiranjem nalog po posameznih sektorjih, obratih, oddelkih, službah in delovnih mestih. Pri določanju organizacije moramo namreč naloge na vseh nivojih tako definirati in izpopolniti, da bodo v okviru dejavnosti podjetja usmerjene k ciljem, ki morajo prinesti koristi posameznikom, kolektivu in končno tudi družbi kot celoti. Za uspešno opravljanje postavljenih nalog, ki morajo biti definirane tudi z normiranimi cilji moramo ustrezno organizirati ljudi in (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) sredstva. Organizirati dela torej pomeni iskati uspešne načine kako urediti delovanje, sodelovanje in odgovornost posameznih služb, funkcij in delovnih mest, da bi dosegli želj ene učinke. Organizacija je nujna pri vsakem delu zato mora biti stalen proces, oziroma neprestano iskanje uspešnejših poti, kako preiti iz obstoječega stanja k boljšemu. Pri organizaciji moramo razen teh-nično-teoretičnega vidika upoštevati tudi kadrovsko-personalni vidik. To se pravi, da je potrebno vselej računati s pomembnim proizvodnim faktorjem, ki ga predstavljajo ljudje s svojimi sposobnostmi, stališči in pripravljenostjo za sodelovanje pri vsakem smotrnem delu. 2. ORGANIZACIJSKA SHEMA PODJETJA Predlagano organizacijsko strukturo Kemične in grafične industrije »Aero« nazorno in enostavno prikazujemo z organizacijsko shemo. Na shemi so razvidni odnosi nadrejenosti, podrejenosti, pristojnosti, odgovornosti, potek komunikacij nalogov itd. Celotno organizacijsko strukturo podjetja prikazujemo s tremi vrstami shem: — Makro, to je osnovno delitvijo celotnega podjetja na sektorje in službe, kjer konkretno predlagamo: splošni sektor, finačno računski sektor, komercialni sektor in proizvodni sektor ter kadrovsko socialno službo, gosp. informacijsko službo, službo interne kontrole, razvojno službo in investicijsko službo. (Shema je na naslovni strani.) — Mežo, kjer delimo sektorje in službe na makro nivoju na nadaljnje oddelke, obrate in službe. Na mezo nivoju se nam v okviru predlaganih shem pojavlja več hierarhičnih stopenj. Primer: V okviru proizvodnega sektorja je na mezo nivoju organizacijska enota grafična proizvodnja, ki se naprej deli na obrat tiskarne in ostale obrate. Obrat tiskarne ima pa spet nadaljnjo delitev na oddelek stavnice in ostale oddelke. — Mikro, kjer delimo osnovne organizacijske enote ponazorjene s pravokotnikom na katerikoli stopnji najprej na delovna mesta. Za prikazovanje smo uporabili sodobno metodo ponazarjanja s pravokotniki za kar veljajo naslednja pravila: — v pravokotnik vpišemo najprej ime organizacijske enote, imenu organizacijske enote sledi vodja, kateremu so potem vsa ostala delovna mesta napisana v istem pravokotniku neposredno podrejena. — Strukturo podrejenosti ostalih oddelkov prikazujemo z ravnimi direktnimi linijami, za kar spet velja pravilo, da je prvo delovno mesto, ki predstavlja vodjo organizacijske enote na višjem hierarhičnem nivoju direktno nadrejeno tudi vsem linijsko vezanim vodjem enot na nižjem hierarhičnem nivoju (Primere glej na priloženih shemah). V organizacijsko shemo smo pri vseh delovnih mestih vnesli še zahteve za strokovno izobrazbo in strokovno prakso. Predlagano organizacijsko shemo smo formirali na osnovi: — posnetka nalog, kot prve faze dela, ki so jo pripravili pristojni vodje — razporeda, analize in dopolnitve nalog v okviru posameznih področij oz. funkcij (nabavne naloge, prodajne naloge, naloge financiranja itd.) — opredelitve in razporeda nalog na posamezne organizacijske enote v okviru strukture dejavnosti podjetja. Naveden postopek formiranja organizacijskih shem smo opravili na osnovi posebnih tabel, ki so določale delokroge in pristojnosti posameznim organizacijskim enotam in delovnim mestom. Te tabele so bile tudi osnova za izdelavo opisa del v okviru sistemizacije delovnih mest. Tabele nalog se nahajajo pri pristojnih vodjih in so v končni fazi tudi sestavni del pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. (Vse sheme so v posebni prilogi lista.) 3. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST Na osnovi sestavljenega predloga organizacijskih shem podjetja na vseh nivojih smo pristopili k pripravi predloga za sistemizacijo delovnih mest. Delovna mesta smo sistemizirali na obrazcih »Opis dela in pogojev za delovno mesto«. SHEMA — OPIS DELA IN POGOJEV ZA DELOVNO MESTO (AD-3) aero* kemična In grafična Industrija OPIS DELA IN POGOJEV ZA DELOVNO MESTO (Sektor - službo: , ro i zv .sektor Oddelek, obrat ali služba K er. i.ro i j. v. Ob rut ii.-.pr.j'.. Iraj rrfi.i 'i j . Delovno mesto |_ j Impr. na impr. lisk.stroju Oznaka Neposredno nadrejeno delovno mesto i zmeriovod ja Neposredno podrejena del. mesta Kogu lahko nadomelča Opis dela in nalog - Iti presni ra in tiska papirje vsr': v rt. - pri pravi ja za in: pr. potrebne talin« Irr.pr. mn e v talilnih kotlih - pripravlja razno tj.uk.barve, ki no potrebne zn ustrezen tlak - pripravlja impr. etroj zu delo - rodno Ledu, . tiskanja - kontrolira kvaliteto impr. papirja - poznati mora voe vrsto, kakor tudi lastnosti vseh vrat Impr. maa in our. papirjev - nudi potrebno pomoč prI uvajanju novih proizvodov, ki bazirajo i.a obstoječih tehn.postopkih - oodeluje pri izvedbi izboljšanja del .Metod - od| lno vzdrževan; 1 .el r.etroja in pripadajočih str.elementov 1 ■ »n; i • - poznati tr.ora tisk.tehniko (bakrotiok, anil.tisk) in pribor za tiskanje - oodeluje in daje predloge za samoupravne akte podjetja - , zv tja atale, v opisu ni redel jene ] •, po navodilih neposredno nadrejenega POGOJI DELA Delovni čas X X Delo na prostem ali v zaprtem prostoru i Svetloba X Plini, pare, onesnažen X X Kemikalije X Temperatura X X Vlažnost X Umazanost pri delu X X Ropot, vibracija X Težina dela X Umski napor X Odgovornost X Posebni pogoji in posebne nevarnosti statična elektrika, vročo taline voskov Sredstva in pripomočki za delo Impr.stroj, dvižni voziček, talilni kotli, hlad.naprava, tehtnica Osebna zaščitna sredstva Del.obleka, del.čevlji, kapa, zušč.rokavice ZAHTEVE DELOVNEGA MESTA Starost 30 moški Strokovna izobrazba osemletka, KV Praksa 5 let Telesna in psihična kondicija X Vid in razločevanje X X Psihomotorne zmogljivos X i. Hitrost reakcije X Ostalo Posebna zahtevana funkcionalna znanja •alkov Celje, dne 20. VI. 1972 Sestavi 1 Kompan preveril Odobril Brcgar V okviru sistemizacije na obrazcu za vsako delovno mesto posebej obravnavamo: — splošne karakteristike delovnega mesta, — opis dela in nalog na delovnem mestu, — pogoje dela, ki se pojavljajo na delovnem mestu in — zahteve za zasedbo delovnega mesta. Pogoji za delo in zahteve za delovno mesto so rezultat opisa dela in nalog za delovno mesto. Opis dela in nalog za delovno mesto opravimo na osnovi določitve nalog v tabeli nalog, kjer moramo formiranje vsakega delovnega mesta opravičiti z definiranjem njegovega delokroga. »Opis dela in pogojev za delovno mesto« smo pripravili s pomočjo osnovnih predlogov pristojnih vodij. Osnovne predloge smo po posebnem usklajevalnem postopku posebej za opis, zahteve in pogoje sestavili kot predlog za javno razpravo. Primer opisa za karakteristično delovno mesto prilagamo, medtem ko so vsi ostali opisi na vpogled pri pristojnem Vodji sektorja ali službe. Opisom so v okviru posameznih sektorjev in služb priloženi še ustrezni zbirniki delovnih mest, ki prikazujejo posebej pogoje in posebej zahteve za delovno mesto. 4. SHEMA PO NAČINU UGOTAVLJANJA ODGOVORNOSTI ZA GOSPODARJENJE Glede na predlagano organizacijsko shemo in strukturo gospodarjenja predlagamo, da podjetje razdelimo na naslednje dejavnosti: A. Kemična proizvodnja B. Grafična proizvodnja C. Investicije in vzdrževanje D. Komerciala E. Skupne službe Posamezne dejavnosti razdelimo najprej na delovne enote (DE) in predračunske enote (PE). Delovne enote, ki ustvarjajo neke proizvodne merljive učinke delimo naprej na obračunske enote (OE). Predračunske enote (PE), kjer nastopajo samo stroški, ki se s predračunom normirajo predlagamo, da po potrebi naprej razdelimo na stroškovna mesta (SM). Za proizvodne delovne enote bomo ugotavljali ločeno določene finančne in proizvodne učinke v okviru metodologije, ki jo predvideva sistem variabilnih stroškov (pokritje, prihranki pri variabilnih stroških itd.). Pri indirektno prozvodnih predračunskih enotah pa bomo ugotavljali njihove direktne učinke, ki jih predstavljajo prihranki pri stroških in posredne učinke osnovne dejavnosti kot so: pokritje, nadplanski dohodek itd. Pri formiranju predlaganih enot smo se držali načela, po katerem imajo enote na katere je razdeljeno podjetje značaj področja odgovornosti in zaključene celote gospodarjenja, kjer bomo kontrolirali učinke glede na go- spodarski načrt in kalkulacijo. Na osnovi predlaganih enot bomo seveda v naslednji fazi morali ustrezno izpopolniti sistem planiranja in zajemanja podatkov. Kot metodo planiranja in kontrole oz. obračuna poslovanja bomo uporabili sistem variabilnih stroškov (»Direct carting«). Predlagano delitev na enote je možno glede na dejavnosti prilagoditi formiranju temeljnih organizacij združenega dela, ko bodo natančno pripravljeni pogoji in regulativi delitve v podjetju in v celoti pripravljene druž-beno-politične smernice. SHEMA PO LINIJI GOSPODARJENJA DEJAVNOSTI A KEMIČNA PROIZVODNJA B GRAFIČNA PROIZVODNJA C INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE D KOMERCIALA E SKUPNE SLUŽBE A KEMIČNA PROIZVODNJA PE služba priprave dela DE obrat impregniranih papirjev DE obrat barv DE obrat jasnit DE obrat matric DE obrat selotejp B GRAFIČNA PROIZVODNJA PE služba priprave dela DE obrat tiskarne II OE oddelek slep OE oddelek anilin in bakrotisk OE oddelek sitotisk OE oddelek kartonaže DE obrat neskončnih obrazcev OE pddelek tiskarne OE oddelek dodelave DE obrat reprodukcije DE obrat tiskarne I OE oddelek strojne stavnice OE oddelek ročne stavnice OE oddelek offset tiska OE oddelek knjigoveznice OE oddelek predpriprave in korektorske službe C INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE PE priprava dela PE obrat strojegradnje SM strojna obdelava SM montaža PE delavnica Šempeter PE delavnica Celje II PE delavnica grafike PE elektropodročje PE gradbeno področje D KOMERCIALA PE skupne službe komerciale PE prodajna mreža PE materialno skladiščna služba SM prevozni park SM skladišče Beograd SM skladišče Šempeter SM skladišče Celje Kemija SM skladišče Celje Grafika PE zastopstvo (se deli po zastopanih firmah) E SKUPNE SLUŽBE PE gospodarsko informacijska služba PE razvojna služba PE služba kakovosti PE počitniški domovi PE družbena prehrana PE ostale skupne službe (splošni, finančni, kadrovsko socialni, interna kontrola, direktor, pomočnik, tajnica) PE skupne zadeve 5. IZHODIŠČA ZA VREDNOTENJE DELOVNIH MEST Za vrednotenje delovnih mest predlagamo podjetju enostavnejši, ekspe-ditivnejši in razumljivejši sistem kategorizacije oz. rangiranja v primerjavi s kompliciranim sistemom analitične ocene. Sistem rangiranja oz. kategorizacije izhaja iz naslednjih izhodišč: — Najnižja mesečna osnova v točkah, kjer je izhodiščna vrednost točke 1 din. Predlog: 1000 točk. — Progresija kot porast od razreda do razreda. Predlog: 6%. — Razpon kot količnik med najnižjo in najvišjo osnovo. Predlog 1:6, kar nam daje 31 različnih vrednostnih razredov oz. postavk. — Razponov v razredih kot omejitve za vrednotenje posameznih kategorij dela. Predlog: v priloženi tabeli. (Stran 4) — Dodatek na delovno dobo v podjetju maksimalno 6 % in sicer: preko 5 let 2 % preko 10 let 4% preko 15 let 6%. Vsa navedena izhodišča so shematsko prikazana na priloženem grafikonu. Ta izhodišča mora potrditi javna razprava in delavski svet, da lahko pristopimo k vrednotenju. Vrednotenje po sistemu rangiranja oz. kategorizacije bo potekalo po naslednjem postopku: — Opredelitev delovnih mest na osnovi sistemizacije v ustrezne kategorije. Primer: Samostojni prodajni referent ima zahtevo po višji strokovni izobrazbi in spada v kategorijo višje strokovnega dela. — Vrednotenje delovnih mest v razredih in ožjih razponih znotraj kategorije. Delovna mesta vrednotimo v fiksni razred (to so vsa delovna mesta v neposredni proizvodnji, ki so vključena v delu po individualnem učinku in vsa vodilna delovna mesta, ki so vključena v reelekcijo) in v razpone širine treh ali štirih razredov, (vsa ostala delovna mesta). Primer: Samostojni prodajni referent je ovrednoten z razponom od 16—18 razreda. Vrednotenje delovnih mest znotraj kategorij opravimo na osnovi grafične ali pa po potrebi tudi točkovne metode, ki je nekoliko bolj komplicirana. — Vrednotenje posameznika na delovnem mestu, ki je ovrednoteno z razponom. Določitev fiksnega razreda posamezniku na delovnem mestu ovrednotenem z razponom opravimo na osnovi naslednjih kriterijev: dejanske strokovne izobrazbe v primerjavi z zahtevano, SLUŽBA IZVOZA VODJA vs s ADMINISTRATOR ss 2 SAMOSTOJNI REFERENT vi s REFERENT ss J ZASTOPNIK ZA INOZEM. vi 5 NABAVNI ODOELEK POMOČNIK KOMOR DIK7KT VS s ADMINISTRATOR SS 2 SAM NABAVNI REFERENT vi S SAM REFERENT ZA UVOZ vi 5 NABAVNI REFERENT SS 3 PRODAJA KEMIČNIH PROIZVODOV POMOČNIK KOMER UREKT VS S ADMINISTRATOR SS 2 SAM PRODAJNI REFERENT VS S PRODAJNI REFERENT SS 3 TRGOVSKI POTNIK SS S DEMONSTRATOR PROIZV SS 3 MATERIAL SKLADISC. SLUŽBA PRODAJA GRAFIČNIH PROIZVODOV POMOČNIK KOMER. UREKT VS s ADMINISTRATOR SS 2 SAM PRODAJNI REFERENT vi S PRODAJNI REFERENT SS 3 TRGOVSKI POTNIK SS S ZASTOPSTVA VOOJA VS 6 SAMOSTOJNI REFERENT ZA ZASTOPSTVA vi 3 ADMINISTRATOR SS 2 SERVISER ss 5 SLUŽBA MARKETING VOOJA W s ADMINISTRATOR r 2 RAZISKOLEC TRGA KI 3 ANALITIK TRGA /V RENT AR PROIZVODNJE vš i 2 REFERENT ZA PROPAGANDO I SS 3 PROPAGANDIST r S SKLADIŠČE SUROVIN IN P0M0Ž MATERIALA CELJE SKLADIŠČNIK SS G POMOČNIK SKLADIŠČ ss 2 EVIDCNIIČAR MS 1 POMOŽNI SKLADIŠČ MS / SKLADIŠČ DELAVEC PK 6 MATERIAL. SKLADIŠČ. SLUŽBA VODJA vi j s AOMINISTRA TOR SKLADIŠČE SUROVIN ŠEMPETER SKLADIŠČNIK SS S POMOČNIK SKLADIŠČ SS 2 EV/DENT/ČAR MS Z SKLADIŠČ DELAVEC PK ti SKLADIŠČE SUROV/N GRAFIKA SKLADIŠČNIK SS S POMOČNIK SKLADIŠČ ss 2 CVIOCNIIČAK MS Z POMOŽNI SKLADIŠČ MS 2 SKLADIŠČ DELAVEC PK It SKLADIŠČE 60TOVIH IZDELKOV SKLADIŠČNIK SS S POMOČNIK SKLADIŠČ SS 3 ADMINISTRATOR MS 1 K0M/SJ0NAR KV 2 SKLADIŠČ DELAVEC PK •k PREVOZNI PARK VOOJA VK S AVTOMEHANIK KV J VOZNIK TOV AVT0M0B. KV 3 VOZNIK OSEB. AVTOM KV 3 VOZNIK VILIČARJA PK 2 POMOŽNI KLAVEC PK % List 3 SKLADIŠČE BEOGRAD VOOJA SKLADIŠČA SS S SKLADIŠČNIK ss 3 EV/DENt/čAK MS Z ADMINISTRATOR MS Z KOMIS ION AR KV 1 SKLADIŠČ DELAVEC PK % ČUVAJ PK S KUKJtČ KV 3 List 4 SLUŽBA KAKOVOSTI KEM m PROIZVODNJA GRAFIČNA PROIZVODNA PROIZVODNI SEKTOR LIST & UST 7 UST /S UST II UST 17 UST M UST 9 UST 8 OBRAT TISKARNA I OBRAT TISKARNA I. OBRAT REPRODUKCIJE SLUŽBA PRIPRAVE TRLA OBRAT NESI OBRAZCEV GRAFIČNA PROIZVOD. 1 | VODJA VS s ADMINISTRATOR SS 2 SLUŽBA PRIPRAVE VOOJA VS s TEHNOLOŠ. PRIPRAVA DELA VODJA TEHH PKIPKAVC VS 6 TEHNOLOG VŠ S tehnolog za študij DELA SS 4 OPERATIVNA PRIPRAVA DELA VOOJA OPEK. PRIPRAVE S PLANER SS J LANSER SS 3 MATERIAL. EVIOENT MS 1 OBRAT /MPREGN/RNIH PAPIRJEV VOOJA VŠ S POENTER NS 1 IZMEN0V00JA SEST AVL JALEC MAS IN TEKOČIN IMPREGNATOR NA IMPREG. TISK STROJU IMPREGNATOR KAI6. INDIGA IN PALENA 00V/JALEC IN ZLAGAL PAPIRJA SS KV KV KV PK 3 3 3 3 % STROJNI REZ PAPIR. KV Z REZALEC FORMATOV PK / AOJUSTER PK % POMOŽNI DELAVEC SJK0JNI UIN.IC IN NAV!JALEC ADM TOL PK PK •It % OBRAT BARV OBRAT JASNIT VODJA vš S VOOJA VŠ S POENTER MS Z POENTER NS 1 UMENOVOOJA ss 3 UMENOVOOJA SS 3 SESTAVI JALEC MAS IN TEKOČIN KV 3 SESTAVUALECMAS H TEKOČIN KV 3 PAKOVALEC ANALBAKl PK •N REZALEC FORMATOV PK Z SESTAVJALEC LEPIL IN OSTAL. KEM MAS KV 3 ODVIJA L EC IN ZLAGAL PAPIRJA KV 3 POLNILEC ANAL. BARV PK tt ADJUSTER PK 1 SUŠILEC, DROBILEC IN OBLIK. AKVAREL GUM. PK Z POMOŽNI OELAVEC PK •It STROJNI POLNIL TUB PK % OSKRBOVAL JAS STROJ AOJUSTER PK '/♦ REZALEC NA PREČNO IZDOL ROTAC STROJU KV 3 REZALEC TKANINE KV Z IMPREGNATOR J KV 3 IMPREGNATOR OVOBAK PISALNIM TRAKOV KV 3 IMPREGNATOR B PK 2 IMPREGNATOR LN00AR PISALNIH TRAKOV KV 1 IMPREGNATOR tt PK 1 NAVUALEC PtS TRAKOV IZOE10V. PODALI ZA PISALNE TRAKOVE PK % OBLI KOV PLAST UOCL KV 1 STtOJNI POLU VlEČK KV 1 POMOŽNI DELAVEC PK •It OBRAT SELOTEJP VODJA vi S POENTER NS 1 UMENOVOOJA SS 3 SESTIVLJALEC MAS IN TEKOČIN KV i IMPREGNATOR SELA KV j REZALEC SELA PK i TISKAR SELA KV z ZAVIJALE SLU PK 1 PREV/JALEC SELA PK tl ADJUSTER PK POMOŽNI 0ELAIEC PK •It GLAVNI R1PRE6 SELA KV > OSKRBOVALEC TISKAR STROJA PK •h REZALEC JEDERC PK % OBRAT MATRIC VODJA vi S POENTER NS 1 UMENOVOOJA SESTAVUALEC MAS IM TEKOČIN SS KV 3 3 MONTER MATRIC KV 7 IMPREGNATOR MATRIC PK 'It STROJNI POLN/L TUB PK •h SNEMALEC MATRIC PK % ADJUSTER PK % POMOŽNI OELAVEC PK Vt IMPREGNATOR NA IMPR TISKARSKEM STROJU UUVUALGC IN ZLAGAL. PAPIRJA PK % REZALEC FORMATOV PK •N IMPREG ELEK PAPIRJA KV 2 IMPKL6. KONT PAPI7JA KV OSEKO USNIK SINOM ‘ NUL Tl SNU n OSKRBOVALEC STR01AZA POLNJENJE AEROSRLBRA 2 * 6 List 6 ODDELEK AMUN-BAKRO PRIPRAV VALJA TISKAR List 10 VODJA STROJA List 9 List 8 STROJNIK ZA IMPREG STROJNIK ZA VTIS. PAPIR POMOŽNI DELAVKO ODDELEK KUŠARNA JEDKAR REZKAR KOREKTOR List 12 ARHIVAR POMOŽNI DELAVEC List 11 OBRAT TISKARNA J. OBRAT REPRODUKC. OBRAT NESKONČNIH OBRAZCEV VODJA ADMINISTRATOR SLUŽBA PRIPRAVE DELA OBRAT TISKARNA l TEHNOLOŠKA OBDELAVA SAMOSTOJNI TEHNOL TEHNOLOG TEHNIČNA PRIPRAVA ODDELEK REPR0F0T0GR. REPR0F0T0GRAF ODDELEK FOTO STAVKA VODJA SLUŽBA KAKOVOST! ADMINISTRATOR ZBIRALEC POSLUŽEVALKA STROT. POMOŽNI DELAVEC ODDELEK DODELAVE ODDELEK OEESETT/SK OFFSET TISKAR VLADAL KA ODDELEK KNJIGOVEZNICA KNJIGOVESKA DELAV. OPERATIVNA KONTROLA PREVZEMNI KONTR TEKOČ! KONTROLOR GLAVNI KONTROLOR ODDELEK KNJ/GOT/SK VODJA ODDELEK mOPR. PLOŠČ ODDELEK STAVNICA STROJNI STAVEC ROČNI STAVEC POMOŽNI DELAVEC RAZMETOVALEC KREIRANJE IN RISALNICA GRAFIČNI OBL/KOVI GRAFIČNI 0BLIK0V J ARHITEKT-VODJA ODDELEK KARTONAŽA REZ ALKA LEPENKE IZDELOV. KARTONOV POMOŽNI DELAVEC OSKRBOVAL. STROJA MONTAŽER OPERATIVNA PRIPRAVA VODJA -GLAVNI PLANCK ORODJAR-GRAVER ANALITIK KAK0V0SH METODOLOG KAKOV. CENTER KAKOVOST/ KONTROLNI TEHNOL STATISTIK KAKOVOST/ LABORATORIJ/ LABOR. TEHNIK LABORANT VZORČEVALEC POMOŽNI DELAVEC TISKAR 0D0ELEK SLEP VZDRŽEVALEC STROJA TISKAR POMOČNIK POSLUŽEVALKA STROJ POMOŽNI DELAVEC ODDELEK PREDPRIPRAVE IN KOREKTURE REVIZOR OOT/SOVALEC List 13 FINANČNA OPERAM VODJA VS s SALDAK0N7/S7 HO SS 2 SALOAKONT/ST 220,222 SS 2 BLAGAJN/K SS J OBRAČUN STROŠKOV IN USPEHOV VODJA vš 3 SIKOiKOV KNJKJOVOm SS 3 KNJIG. DRUŽB PREHR. SS 2 F/NAN. RAČ. SEKTOR MATERIAL. KNJIOOVOO. V00JA SS 3 MATERIAL KNJIGOVODJA SS 2 KNJIGOVODSTVO OSEBNIH DOHODKOV 100JA SS 3 KNJ/G0V0D OSEB DOHOD SS 2 FINANČNO KNJIG0V00 VODJA «• G KONTER SS 3 FINANČNI KNJ/60V0D SS 2 KNJIGO V. OSNOV. SRED. SS 3 List 2 PRIPRAVA EOP SISTEM. ORGANIZATOR VS 6 v/4j/ PROGRAMER KS k PROGRAMER 45 J GOSP INFOR. SLUŽBA VODJA VS 7 SPLOŠNI 0R0AN!Z Al OR VS S ADMINISTRATOR SS 2 OBDELAVA EOP VODJA SS 5 OPERATER SS 3 STROJEPISEC EOP SS 2 ODDELEK PLANA ANALIZ IN STATISTIKE VODJA VS s PLANER-ANALITIK KS s STATISTIK SS 3 List 15 KADROV SOC.SLUŽBA VODJA VS 6 KADROV/K vi J SOCIALNI DELAVEC ni 3 REFERENTKA IZOBRAZ-PSIHOLOG VS 3 PERSONALNI EVJD.ENI/ČAR SS 2 AOM/N/S TRATOR SS 2 List 22 INTERNA KONTROLA VODJA INTERNE KONTROLE VS S VODJA PERMAN. INVENTURE VS k /NVENTUR/ST PK 2 INVENTURIST-ADMINISTRATOR SS 2 1 List 17 DELAVNICA vooja KONTROLA KONTROL OH PRIPRAVA KONSTRUKTOR I OBRAJ STROJEGRADNJE ORODJAR MONTAŽA POMOŽNI KLJUČAV STROJNA OBDELAVA INVEST. IN VZDRŽEN. VODJA VS 7 REFERENT vi G administrator NS 2 PRIPRAVA DELA VODJA VS 5 KONSTRUKTOR I VS 6 KONSTRUKTORJI KS 4 KONSTRUKTOR DETAJL/ST 55 2 TEHNOLOG KS 3 TEHNOLOG MAZIV 45 3 RAZPISOVALEC 44 1 DELAVNICA ŠEMPETER VOOJA vi 4 STRUGARD KV KLJUČAVNIČAR 1 KV S KLJUČAVNIČAR I KV 3 KLJUČAVNIČARJU KV 0 INSJALATER n KV POMOŽNI KLJUČAV. PK Vl STROJNA OBDELAVA VODJA SKUPINE VK S SJRU&ARl KV 5 STRUGAR JL KV REZKALLC 1 KV S BRUSILEC 1 KV S BRUSILEC H KV 1 ORODJAR KV k KLJUČAVNIC SKUPINA VOOJA SKUPINE VK S KLJUČAVNIČAR I KV 5 KLJUČAVNIČAR I KV 3 KLJUČAVNIČAR B KV 0 KLEPAR KV K INŠTALATER KV 3 POMOŽNI KLJUČAV. PK H SKUPINA ZA IMPRFGNIR STROJE VOOJA SKUPINE VK 6 KLJUČAVNIČAR I KV 6 KLJUČAVN/ČAR1 KV 3 KLJUČAVNIČAR UL KV 0 POMOŽNI KUUCAVNK PK h SKUPINA ZA PREDELOV. STROJE VOOJA SKUPINE VK S KLJUČAVNIČAR 1 KV 5 KLJUČAVNIČAR U KV 3 KLJUČAVNIČAR M KV 0 POMOŽNI KLJUČAV PK h GRADBENO PODROČJE VODJA VS k UDAR a KV J POMOŽNI DELAVEC PK 'b MIZAR I KV 6 MIZARJI KV 3 PLESKAR KV 3 DELAVNICA GRAFIKE VODJA vi S STRUGAR 1 KV KLJUČAVNIČAR I KV S KLJUČAVNIČAR U KV 3 KLJUČAVNIČAR B KV 0 VARENJE VARILEC J List 18 List 16 KOTLARNA CELJE KURJAČ 1 KV 3 KURJAČ I KV J KOTLARNA ŠEMPETER KURJAČ J KV 3 KURJAČI KV J KOTLARNA GRAFIKA KURJAČI KK J KURJAČ TL KV J List 20 DELAVNICA VODJA vi 3 ELEKTRO SKUPINA POPRAVIL VOOJA SKUPINE VK 3 ELEKTRIČAR J KV 3 ELEKTRIČAR / KV 1 ELEKTRO SKUPINA NOVIH DEL VODJA SKUPINE VK 3 ELEKTRIČAR I KV 3 ELEKTRIČAR U KV 1 MERITVE ELEKTRO MEHANIK. SS k List 19 dejanske strokovne prakse v primerjavi z zahtevano in ocene osebne učinkovitosti, ki je zelo pomemben kriterij. Začetniki morajo biti praviloma vedno ocenjeni v najnižji razred. Po 1 letu ali 6 mesecih jih lahko prvič ocenimo, potem pa vsakega delavca praviloma ocenjujemo enkrat v dveh letih, takrat pa ni nujno, da mora vedno napredovati. Primer: Delavec 17 na delovnem mestu samostojnega prodajnega referenta je ocenjen oz. razvrščen v 17. razred. ker ima formalne pogoje po ustreznem sistemu ocenjena osebna učinkovitost pa mu da povprečno oceno. Ocenjevanje delovnih mest v okviru kategorije in osebne učinkovitosti se mora izvajati v okviru normalne distribucije z manjšimi odstopanji. Pri uveljavljanju novega sistema vrednotenja moramo upoštevati tudi dejstvo, da se nobenemu delavcu na delovnem mestu, ki ga trenutno zaseda ne sme sedanji osnovni osebni dohodek z novim ovrednotenjem znižati. Vse uskladitve v vrednotenju se mo- rajo izvršiti torej v pozitivnem smislu. Na osnovni osebni dohodek v okviru razreda se vsem delavcem vključi še individualna ali začasno kolektivna norma. Kolektivno normo bo kasneje zamenjal dodelan sistem stimulativne delitve osebnih dohodkov v okviru posameznih enot, služb in delovnih mest. Sestavil: dipl. oec. MARTIN GRUM Sodeloval: dipl. oec. MAKS BASTL RAZRED 5 DELO li DELO §§ is I NK PK KV VK NS ss vš \vs 1 1.000 O 1 2 1060 o te 2 3 1.124 o o o 3 4 1.191 o o o 4 5 1.263 o o 5 6 1.339 o o o 6 7 1.420 o o o o 7 8 1.505 o o o o 8 9 1596 o o o 9 10 1.692 o o o 10 11 1794 o o o 11 12 1.901 o o o o 12 13 2.015 o o o o o 13 14 2.136 o o o o o 14 15 2.264 o o o o 15 16 J. 400 o o o o 16 17 2.544 o o o o 17 18 2.697 o o o 18 19 2.859 o o o 19 20 3.031 o o o 20 21 3.213y o o 21 72 3.406 o o 22 23 3.611 o o 23 24 3.828 o o 24 25 4.058 o o 25 26 4.302 o o o 26 27 4.560 o o 27 28 4.834 o o 28 29 5.124 o 29 30 5.431 o 30 31 6.000 o 31 SHEMA IZHODIŠČ ZA VREDNOTENJE DELOVNIH MEST Zbori delovne skupnosti bodo pokazali, ali je predlog nove organizacije podjetja pravilno zastavljen. Le vaša polna udeležba in prispevajoča razprava bodo omogočile dobro organizacijo. Zato se zborov udeležite vsi! Zavedajte se, da razpravljate o vašem jutri. Ce bomo s skupnimi napori uspeli ustvariti tako organizacijo, ki bo omogočala boljše dosežke, bomo s tem tudi izboljšali položaj podjetja, hkrati pa tudi položaj vsakega, v podjetju zaposlenega človeka. ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI Delavski svet je sprejel sklep o sklicu drugega zbora delovne skupnosti v tem letu. Zbor se bo vršil po enotah na sedmih sestankih: dne 14. avgusta ob 13. uri v obratu II — leva stran, v proizvodnem prostoru jasnita. Sestanek začne STOJAN ing. Martin. Dne 15. avgusta ob 13. uri v obratu II — desna stran, v jedilnici obrata. Sestanek začne BREGAR ing. Danilo. Dne 16. avgusta ob 13. uri v obratu Cetis za pripravo dela, stavnico, reprodukcijo, vzdrževanje in čistilke — v jedilnici. Sestanek začne SLAMNIK Jože. Dne 17. avgusta ob 13. uri v obratu Cetis za knjigotisk, ofset tisk, knjigoveznico, skladišče, odpravo in kuhinjo — v ofset strojnici. Sestanek začne LEŠNIK Marjan. Dne 21. avgusta ob 13. uri na upravi podjetja za vse službe locirane na upravi in komercialni sektor s Trga V. kongresa — v jedilnici uprave. Sestanek začne RUDNIK Milan. Dne 22. avgusta ob 13. uri v obratu Šempeter. Sestanek začne REDNAK Alojz. Dne 23. avgusta ob 13. uri v obratu na Mariborski cesti. Sestanek začne AVZNER Peter. Dnevni red zbora delovnih skupnosti je naslednji: 1. Razprava o organizaciji podjetja, sistemizaciji delovnih mest in izhodiščih za nagrajevanje. 2. Razno. Poročevalci so: MELIK Ivan, BASTL Maks, BELAK ing. Edo, GASPARI Edo, JARH ing. Dušan, NUNČIČ Marjan, VRAČUN Drago in ZUPANC ing. Alojz. Imenovana je delovna skupina delavskega sveta, ki bo zbirala in usklajevala vse predloge in pripombe ter pripravila dopolnjen predlog za zasedanje delavskega sveta. Določen je okvirni rok, 15. september, v katerem bo delavski svet dokončno potrjeval novo organizacijo in sistem nagrajevanja. Novi sistem naj bi veljal že od 1. septembra naprej. Naš Aero, glasilo Aera, kemična in grafična industrija, Celje. Izhaja šestkrat letno. Urejuje uredniški odbor: Šušterič ing. Andrej, predsednik, Debeljak Ciril, Randl Jože, Rovere Dora, Švab Grega in Gaspari Edo, odgovorni urednik. Tiskano v tiskarni Aera. Za tiskarno Drago Vračun.