Ve s t n i k. Najvišje imenovaiije. Presvetli cesar je vsled Najvišjega odloka od dne _7. prosinca t. 1. imenoval ravnatelja državne višje realke v Ljubljani dr. Rudolfa .1 u n o v i e z a članom deželnega šolskega sveta na Kranjskem. Učiteljske plače na Kraiijskem. Kakor čujeino, je razvrstitev učiteljskih plač po novem zakonu že izvršena; torej se je nadejati, da se bodo dne 1. .-aišca plače že izplačevale ])o novi uredbi. Profesor M. Wurner f. V blaznici v Feldhofu pri Gradci je unirl dne 31. prosinca t. 1. bivši profesor tukajšnje višje gimnazije Milia Wurner po dolgotrajni bolezni, 6_ let star. Kot i-ojen Ljubljančan je dovršil gimnazijalne študije v Ljubljani. visokn šolo pa na Dunaji. Službovati je začel kot suplent v Varaždinu, od koder je priJel v Ljubljano, kjer je leta 186_. postal pravi ginmazijalni učitelj. Potem j« služboval več let v Kranji ter prišel leta 1869. zopet v Ljubljano, kjer je ostal do leta 1888. Zaradi boleiinosti je moral prositi za stalni pokoj. Povodom uinirovljenja mu je došlo od presvetlega cesarja Najvišje priznanje za njegnvo mnogolet.no uspešno delovanje. Za časa svojega službovanja v Ljuliljani je bil mnogo let član izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole in c. kr. okrajni šolski nadzornik za krški okraj, torej je bil kranjskemu Ijudskemu učiteljstvu dobro znan. Priljubljen je bil pri učiteljih kakor pri svojih učencih na gimnaziji, katere je umel z živahnim in zanimivim predavanjem vnernati za svoi predmet. — R. I. P.! Osobne vesti. G. Peter Šilc je postal stalni drugi učitelj na trirazrednici v Višnji Gori, g. Peter Sirc pa stalni drugi učitelj na trirazrednici v Mengši. Stalni so nadalje postali: g. Teodor Schuller na jednorazrednici v Babnein Polji; g. Jožef Petkovšek na jednorazrednici v Godoviči; g. Jakob Ancelj na jednorazrednici v Mehovem; g. Karl Rožanec. na trirazrednici v Uolenjem Logatci kol tretji učitelj; g. Alojzij Sežun na jednorazrednici v Rovtib (logaški okraj); g. Friderik Pehani na .štirinizrednici v Trebnjem kot tretji učitelj; gospa Amalija Koncilija na dvorazrednici v Mirni Peči kot druga učna moč; g. Karl Matajc, ufitelj na Rečici na Stajerskeni, na štirirazrednici v Smartnem pri Litiji kot četrti učitelj; g. Janko Leban, učitelj v Avberu pri Gorici, na dvorazrednici v Begunjah pri Gerknici kot nadučitelj; g. Anton Maier na trirazredni mestni neniški deški šoli v Ljubljani kot drugi učitelj in g. Jožef Janovsky, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano. na trirazredni mestni nemški deški Ijudski šoli v Ljubljani kot trctji učitelj; gdčna Marija Rooss, učiteljica v St. Juriji pri Kranji, na trirazredni dekliški šoli v Kranji; gdčna Pavla Flesch, učiteljica v Dobrepoljali, na dvoraz- rednici v Dolenji Vasi pri Ribnici kot druga iirna moč; gdčna Gabrijela Gogala na dvorazrednici v Dobu kot druga učna moč. Iz poslpdiEJih sej visokega c. kr. de/oliH^ga šolskeg-a svcta. Poleg gori navedenib inienovanj se je izvršila razrcdba uf-iteljskih služeb v štiri ]>lačilne vrste na podlagi zakona od dne _9. listopada 1S90. 1. — Poročilo c. kr. deželnega šolskega nadzornika o stanji srednjili in ljudskih šol na Kranjskem v letu 1889/90. se vzarne na znanje in se s potrebnimi nasveti odstopi vis. naui'-nemu ministerstvu. — Vsled naročila se stavi vis. naučnemu ministerstvu predlog za imenovanje okrajnega šolskega nadzornika za nemške ljudske šole v Ljubljani. Trije učitelji dobe zaradi nedostojnega vedenja pisnien ukor. Prvo polulotje na tukajšnjib sretlnjib šolab in drugo četrlletje na ljudskih Jolab se je v soboto sklonilo. Izboljšanje učiteljskili plač. Doslej jednorazredničarji'na Štajerskem niso dobivali opravilnine. Od dne 1. prosinca t 1. dobiva pa vsak voditelj jed- norazrednice 40 gld. opravilnine. Učitelji poslanci. V Švediji iraa sedajšnja poslaniška komora 15 poslancev učiteljskega stanu in sirer 9 učiteljev višjih šol in 6 učiteljev ljudskih šol. Iz tega se more sklepati na važnost učiteljskega stnnu v Svediji in na uspehe, katere tak zastop obeča učiteljskemu stanu. rP- z B."  K uredbi plač učiteljev srednjih šol. Na dan 15. sušca je na Dunaj sklican zbor učiteljev srednjib šol. v katerem se bode razpravljalo o skupni peticiji na državni zbor za izboljšanje plač. Pripravljata se za tn zbor dva predloga; prvi določuje temeljno plafo s l._00. 1.3(X) in 1.400 gld., drugi pa s 1,.(X), 1.100 in 1.600 gld. Knzni v šoli. Francoski naučni minister je prepovcdal za nadalje vse kazni v šoli. Po novi uredbi se pi-epusti kaznovanje otrok roditeljem. Vsak otrok dobi knjižico. v katero učitelj vpiše vsako pritožbo. Tako izvedo roditelji, s čim se je otrok pregrejil. Drugi dan mora ot.rok knjižico podpisano od roditeljev prinesti nazaj. Prnktična vzg-oja deklic. V Norvegiji se kaj dobro skrbi za praktično vzgojo deklic. Tam s-e ne srne noliena deklica prej oinožiti. dokler ne ume dobro presti, plesti in peči. Nasledek tega je, da vsaka de- klica v 16. letu že dobro uiue lan presti, nogavice plesti in knib poiM. P- z B.  Iijudsko štetje v Ljubljani. Ljubljana ima 30.505 prebivaleev, torej i__l več kakor 1880.1. Prvi okraj (.šolski) .jih irna 4011, drugi (št. Jakobski) 64(Mi, tretji (dvorni) 8710, četrti (kolodvorski) 7774, peti (predkraji) pa 1433, vojaštvo _171. Idejalni pridvižni zemljevid. Mailjivi fotograf Bernard Lergetporer na Bledu je sestavil reliefzemljevid za vporabo pri začetnem zemljepisnem pouku v ljudski šoli, na katerem se nahajajo vse važnejše zemljepisne oblike, iz katerih je torej raogoče učencem prav nazorno pokazati in razjasniti potrebne zeinljepisne pojmove. Zemljevid je izvrstno izdelan in je cena z ozirom na vporabnost na ljudskih šolah jako nizka, samo lOgld. za jeden komad. Tako pripravnega in cenega učila te vrste ne poznamo. Vsaj vsaka veerazrednica bi morala tak zemljevid imeti. Kakor čujemo, priredil se bode k temu reliefu pravi zemljevid v istej meri in obsežnosti. kar bode gotovo vporabnost tega učila še povzdignilo. Zemljevid je razpostavljon v Giontinijevi prodajalnici. Bolj nadrobno o tetu zemljevidu bodenio še govorili. Za danes le opozarjamo šolnike nan.j. Deželni muzej v Ljubljani. Inventar deželnega muzeja šteje 199 številk (239 komadov) sesaveev v vrednosti 1435 gld. 70 kr. Ptičev je 722 številk (758 komadov) v vrednosti 784 gld. 90 kr. Gnezd je 90 v vrednosti 70 gld. 80 kr. — Žitnih semenskih vrst je 401, vrednost 200 gld.; zbirka različnih vrst lesa šteje 702 koraada, vrednost 350 gld.; jaholčnib modelov je 186, hruškovih 148, sliv 58, gliv 372 komadov, vrednost 316 gld. 4-0 kr. Antisemitizem v šoli. Dolenje-avstrijski deželni šolski svet. je poslal vsem šolskim vodstvotn na Dunaji razpis, s katerim se ostro odsvetuje politična agitacija ueiteljev in opozoruje okrajni šolski svet, da zabrani udeležbo dunajskega učiteljstva v antisemitskih na- porib ter ihu zagiozi najstrožje disciplinarne preiskavc za slučaj, da se učiteljstvo ne drži tega razpisa. /ahvala. Visoko častiti gospod Ivan Komljancc c. k. profesor verouka na c. ki\ gimnaziji v Kočevji, podaril je tukajšnji šoli .Nazorni nauk v podobab. 24. natis. Založil Fr. Ternpsky v Pragi". Za ta velikodušni dar se podpisani iskreno zahvaljuje. Vodstvo jednorazredne šole na Bueki dne 7. svečana 1891. Fr. Fabjaniii, učitelj. Zabvala. Slavno društvo ,Narodna šola" v Ljubljani ,je izvolilo tukajšnji ljudski šoli za malo vsoto poslati mnopro šolskega blaga. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost v iineni obdarovane raladine svojo najtoplejšo zahvalo izreči. Solsko vodstvo na Bučki 8. svečana 1891. Fr. Fabjančič, šol. vod. Zahvala. Od dohodkov drugega koncerta ,Radovljiškega učiteljskega društva" se je tudi naša šola vpisala kot ustanovni ud ,Narodne šole". Gg. učiteljem izreka za njih trud najgorkejšo zahvalo krajni šolski svet na Bledn dne 11. svečana 1891. Predsednik: Jan. Mallner. Zahrala. Slavno podporno društvo ,,Narodna šola" je blagoizvolilo za malo vsoto tukajšnji šolski mladini poslati obilo šolskega blaga. Izreka se mu tem potem prelepa zahvala. Šolsko vodstvo v Zalogu pri Gerkljah dne 6. sveč. 1891. Vendelin Sadar, šolski voditelj.