Grosuplje (centrala) sP 908 KLASJE 1998 352(497.4 Ivančna Goric« 119980011, Štev i I ka ~7 letnik-4 september 1998 F 0 T 0 • VIDEO 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.: 127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Šele pravi potres nas lahko dodobra strese. Še sreča, da je bilo tistega jutra le prebujanje bolj grobo, saj smo se šele kasneje zavedli, da je bil potres s središčem v naših krajih prav blizu rušilne moči. Žalostna zgodba iz Posočja bi se lahko ponovila pri nas. Prvi bi priskočili na pomoč naši dobro organizirani in opremljeni gasilci, zato jim ne odrekajmo pomoči, ko trkajo na naša vrata. Ekipe prve pomoči so s pridobljenim novim znanjem na tečaju in uspehi na regijskem tekmovanju dokazale, da je njihova usposobljenost na visokem nivoju. Pod pokroviteljstvom štaba za civilno zaščito moramo delovati preudarno in predvideti možnost vsakovrstnih izrednih dogodkov. Drugačen stres so doživeli učenci in še posebno starši otrok, ki so v letošnjem šolskem letu prvič prestopili šolski prag. Za nekatere je bil to vesel dan, drugim pa je prinesel veliko dodatnih skrbi, predvsem zaradi oddaljenosti od šole in velike nevarnosti v prometu. Občinski svet za preventivo v cestnem prometu je pravočasno poskrbel za ureditev cestne signalizacije, ter uskladil delo zveze šoferjev in avtomehanikov z delom policistov, un potrebami šol v občini. Prav gotovo pa bodo k urejenim razmeram in dobri prometni varnosti prispevale oznake na tablah, kijih je občina še posebej postavila ob varnih šolskih poteh. Vsem učencem prvega razreda čestitam ob velikem dogodku in jim, kakor tudi vsem ostalim učencem, dijakom in študentom, želim dober uspeh in veliko zadovoljstva. Nekaj poletnih dni, ko komunalci niso praznili zabojnikov, nam je pokazalo, kako je ta dejavnost pomembna. Z zadovoljstvom lahko povemo, da so se pogovori med tremi občinami in krajani, ki so upravičeni do nadomestil, v dobro vseh občanov uspešno zaključili. Začasna deponija je zgrajena po strokovnih navodilih in že služi svojemu namenu. Premika se tudi pri spremembah in dopolnitvah prostorskega plana občine, saj je ministrstvo z veliko zakasnitvijo izdalo sklep o usklajenosti prostorskih, izvedbenih in drugih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica. ludi krajani našega občinskega središča si že dolgo časa prizadevajo za kvalitetno prostorsko ureditev središča Ivančne Gorice. V času trajanja javne razgrnitve in na javni razpravi so lahko vsi zainteresirani dali svoje pripombe in predloge k ureditvi osrednjega dela občinskega središča. Naslednji korak bo dopolnitev osnutka z upoštevanjem pripomb in predlogov in sprejetje odloka o omenjenem ureditvenem načrtu na seji občinskega sveta. S tem bo dosežena stopnja, koje možno začeti pridobivati ponudbe izvajalcev in urediti središče Ivančne Gorice. Avgusta in septembra v naši občini že nekaj let intenzivno asfaltiramo ceste. V vsaki krajevni skupnosti so že ali pa bodo v kratkem odpravili prah kar na dolgih odsekih lokalnih in krajevnih cest. Spet so bremena porazdeljena, največja pa, kot običajno, nosijo delavoljni posamezniki, ki jim že vnaprej čestitam za delovne zmage. Ker se jesenske lokalne volitve hitro približujejo, se nekatere že skuša obmetavati s strankarskim političnim blatom. Največkrat leti nesnaga na delovne ljudi na odgovornih položajih. Producirajo jo tisti, o katerih vemo bore malo, njihovega dela pa tudi ni nikjer opaziti. Jesen je letni čas, ko dobri gospodarji poberejo veliko pridelka I Lepo vas pozdravlja župan Jernej ZUPAN JERNEJ DO KOLEN V BLATU Med 5. in 6. stopnjo nas je streslo Najhuje je bilo na vzhodu občine, kjer je občutna škoda na štirih cerkvah. Vidno pa je bilo poškodovanih 23 objektov. Govori so, da bo novembra obiskal našo občino anglešli princ Charles (nekdanji mož pokojne princese Diane). Arheologi v Ivančni Gorici in blizu vasi Sela pri Dobu so se dokopali do nekaj tisoč let stare tedanje civilizacije. OSKRUNJEN SIMBOL IVANŠKE OBČINE (,tr.4, SREČNO, MATURANTJE! Na Srednji šoli Josipa Jurčiča se šolsko leto zaključi šele po zaključeni maturi v spomladanskem in jesenskem roku. Tudi letošnja generacija naših maturantov je bila zelo uspešna. Maturo je v juniju opravljalo 57 dijakov m dijakinj. Tudi tokrat je bil uspeh na naši šoli višji ('XI.3 %) od državnega (W» %). Maturantom so bila spričevala podeljena v ponedeljek, 27. julija, na slavnostni prireditvi v predavalnici srednje šole. Dijaki nižjih razredov 10 si. v prisotnosti staršev in profesorjev poslovili od maturantov s prijetnim programom. Z Občine se od povabljenih žal ni odzval nihče. Maturantka Barbara Piškur je dosegla nad 30 točk, zato sva bili povabljeni skupaj z drugimi najboljšimi maturanti in ravnatelji na Brdo pri Kranju, kjer nas je sprejel predsednik Milan Kučan, in v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so se maturantje predstavili in prejeli spričevala. Vsem našim maturantom in maturantkam želim, da bi bili tako uspešni tudi pri študiju na univerzi in da bi teži", pridobljeno znanje v življenju znali s pridom uporabiti. Direktorica Srednje šole Josipa Jurčiča Milena Vrenčur V računalniški inženiring d.o.o. Cesta II. g. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041 /612-923, 661-972 LaMaS RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna J) 119980011,7 FANTJE IZ NASE OBČINE AJBOLJŠI MED ORAČI Rok Levičnik iz Dobrunj, tretje pa Janez Gaberšček iz Domžal. Ekipna odličja za zmago so prav tako pripadla ekipam iz Ivančne Gorice. V kategoriji absolutni zmagovalec je vrstni red takle: Franc Kav.šck, Tone Pečjak, Anton Markovič in Janez Čebular. Na državno prvenstvo oračev, ki bo 12. septembra v Vipavski dolini, bodo odpotovali prvi štirje v kategoriji absolutnih zmagovalcev. Želimo jim veliko uspeha. KSS - Ivančna Gorica ■ Zelo številčna ekipa iz Ivančne Gorice se je udeležila 28. tekmovanja oračev ljubljanske regije, ki je potekalo 8. avgusta v Smledniku pri Medvodah, udeležile pa so se ga ekipe iz Domžal, Dobrunj, Ivančne Gorice in Medvod. Od 37 prijavljenih tekmovalcev jih je bilo kar 18 iz naše občine, in zasedli so mesta od prvega do sedmega. Med člani je bil prvi Franc Kavšek, drugi Tone Pečjak, tretji Janez Čebular in četrti Jože Habjan. Pri mladincih je prvo mesto osvojil Anton Markovič iz Črnelega, drugo PREDSTAVITEV KMETIJSKIH STROJEV V DOBREPOLJU STROJNI KROŽKI DOBIVAJO VSE VEČJI POMEN Ena od dejavnosti strojnega krožka, ki deluje v okviru občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica že od leta 1994, je vsakoletna predstavitev kmetijskih strojev v eni od občin. Letos je bila na vrsti občina Dobrepolje, kjer ima krožek kar precej članov. Predstavitev, ki je bila v nedeljo. 26. julija, je zbudila veliko zanimanje tako med člani kot med ostalimi občani, ki se zanimajo za kmetijsko dejavnost. »Mislim, da so take predstavitve primeren način, da pokažemo, s kakšnimi stroji smo člani strojnega krožka pripravljeni nuditi usluge in kakšne prednosti in ugodnosti se ponujajo članom«, je dejal njihov predsednik Janez Grum. Govoril je tudi o pravilih pri oblikovanju cenika, ki ga vsako leto sprejmejo člani na občnem zboru, izvajalci pa so ga dolžni upoštevati. Predstavil pa je tudi ostale dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru strojnega krožka. Med drugim so v letošnjem letu imeli vrsto predavanj, tečajev in strokovno ekskurzijo na Bavarsko. Delovanje krožka je pozitivno ocenil tudi župan občine Dobrepolje Anton Jakopič, ki je prav tako omenil pomen »prave kalkulacije« med izvajalci in korist-niki njihovih uslug in dodal, da je še pred nekaj leti prevladovalo prepričanje, da bi lahko delali s sodobnimi stroji na majhnih kmetijah. Praksa pa je pokazala, da se z medsebojnimi uslugami poceni proizvodnja in zmanjša potreba po nabavi lastnih strojev. Združevanje in sodelovanje na tem področju pa je tudi evropska zahteva. Po blagoslovitvi strojev so spregovorili tudi predstavniki proizvajal- cev, sicer pa so gledalci imeli priložnost videti tudi nekaj demonstracij razstavljenih strojev, kot so bile najnovejše traktorske nakladalke in napravo za obrezovanje parkljev pri kravah. Za boljše razpoloženje ob ogledu sta poskr- bela godba Dobrepolje in Aktiv kmečkih žena s postrežbo domačih dobrot. Predstavitev je potrdila besede predsednika Janeza Gruma, da je krožek pomemben tudi z vidika druženja in sodelovanja ter izmenjave izkušenj med kmetovalci treh občin. M.S. ZAVIRALNE SNOVI V MLEKU PONOVNO OPOZORILO VSEM REJCEM! Vse rejce, ki oddajajo mleko, obveščamo, da se v Ljubljanskih mlekarnah izvaja poostren nadzor nad prisotnostjo zaviralnih snovi /antibiotiki, zdravila, čistila, razkužila/ v mleku. Na področju stiske zadruge se prepogosto pojavlja ta problem, zato ponovno prosimo in zahtevamo, da ne oddajate mleka zdravljenih krav na zbiralnico in da se strogo držite navodila lečečega veterinarja. Prav tako morate dobro izprati mlekarsko opremo in posodo s čisto vodo, da ne pridejo razna čistila in razkužila v mleko. Za posamezne rejce - kršitelje so sankcije zelo ostre in boleče, kar je občutilo že nekaj naših rejcev. MLEKO S PRISOTNOSTJO ZAVIRALNIH SNOVI JE MANJ VREDNO IN NI ZA PREHRANO LJUDI. ČESAR NE PRIVOŠČITE SEBI, NE SMETE DRUGIM! Kmetijstvo: M-KZ Stična OBISKALI SMO 36. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI MED LETOŠNJIMI ZADRUŽNIMI NAGRAJENCI TUDI ANTON NOSE IZ MEKINJ V drugi polovici avgusta, ko se dnevi že vidno krajšajo in tudi kmetje v glavnem že zaključujejo glavna dela na kmetiji, se vsako leto odvija naš največji mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Letos je bil že šestindvajseti, 1550 razstavljalcev iz 26 držav je do zadnjega kotička napolnilo vseh 46.500 kvadratnih metrov. V desetih dneh je sejem obiskal vsak deseti prebivalec naše države. Z njim torej ne živijo le kmetovalci in živilci, temveč vsa Slovenija. Množično so ga obiskali tudi kmetje in ostali občani naše občine. Sejem je bil tudi letos razdeljen na štiri zaokrožene programske celote: razstavni program, strokovni program s posveti, predavanji in z okroglimi mizami, strokovna ocenjevanja in obsejemske prireditve z zabavnimi večeri. V Gornji Radgoni že več let velja za najžlahtnejšo razstava živine, zaradi njenih strokovnih in razvojih vidikov. Z njo Slovenija kot izrazito živinorejska dežela pokaže, kako napreduje v selekciji, kaj dosega v prireji mesa in mleka, kakšna je surovina za mesne in mlečne izdelke. Poseljenost slovenskega prostora in kulturno krajino bo ohranila samo visoko razvita živinoreja. V Gornji Radgoni Zadružna zveza Slovenije vsako leto podeli tudi nagrade in priznanja najboljšim zadružnikom, zadružnim delavcem in kmetijskim zadrugam.Med letošnjimi enaindvajsetimi nagrajenci je bil tudi član stiske zadruge Tone Nose iz Mekinj. Vse svoje življenje je posvetil kmetijstvu in se ves čas boril za njegov napredek. S svojo umirjenostjo, tehtnimi predlogi in bogatimi izkušnjami je pozitivno vplival na ostale zadružnike. Bil je aktiven v zadružnih organih, trenutno pa je podpredsednik in član UO stiske zadruge. Za priznanje mu zadružniki in delavci zadruge iskreno čestitamo. Milena Vrhovec KZ Stična vam iz svojih programov za oskrbo v jesenskem obdobju priporoča ugodno nabavo KRMNEGA JEČMENA po 17 tolarjev za kg. Zainteresirane kupce pa obveščamo, da bomo tudi letos dobavljali GROZDJE in SADJE priznanega pridelovalca z Bizeljskega po konkurenčnih cenah. Dobavili bomo le vnaprej naročeno grozdje, zato se za nadaljnje informacije obrnite na tel. 777-142 ali 777-045. Opozarjamo vas tudi na ugodno ponudbo umetnih gnojil za oskrbo jesenskih posevkov ter drugega repromateriala, s čimer vam bomo postregli v naših trgovinah. M-KZ Stična Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko. Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo). Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN IZREDNO POUČEN IZLET Letošnje izobraževanje lastnikov gozdov, ki ga že več let pripravljajo delavci Zavoda za gozdove OE Novo mesto je bilo še posebej zanimivo. Več kot 50 udeležencev izleta si je tokrat ogledalo predvsem predelavo lesa. Lahko so videli kako in v kaj predelajo les, ki ga prodajo Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. V Straži in v Soteski so videli strokovno krojenje lesa, v Novolesu pa so spremljali postopek luščenja hlodovine in izdelavo vezanih plošč. Tudi ogled pragozda nad Podtumom je bil poučen. Že več kot sto let je minilo, ko so se tedanji strokovnjaki odločili, da bodo kar precej hektarov gozda prepustili času in naravi. Marsikomu od obiskovalcev je ušel vzklik: "Ali ni škoda," koje videl debele smreke, ki so ležale na tleh in trohnele. Strokovnjakom pa tega ni žal, saj se prav tu lahko naučijo, kako bolje in dolgoročno gospodarneje posegati v gozdove. Program so dobro pripravili in ga zanimivo vodili: Stane Zunič, vodja odseka za gojenje, ter Andrej Mirtič in Jože Prime, revirna gozdarja Ambrusa in Krke. OLJČNO OLJE - povzetek raziskave o istrskem oljčnem olju 1. Uvod Slovenska Istra je eno izmed najsevernejših območij, kjer oljka še uspeva. Znano je, da so oljčna olja iz severnih predelov boljša, ker vsebujejo več nenasičenih maščobnih kislin. To častitljivo drevo že stoletja domuje v Slovenski Istri - nekatera drevesa imajo tudi več sto let, ohranila pa so se zaradi svoje izrazite trdoživosti, saj pravimo, da je oljka večno drevo. Danes obstaja v Slovenski Istri nekaj manj kot 900 ha nasadov (od tega 540 ha mladih intenzivnih nasadov). l'o nekaterih študijah je možna postavitev skupno 1500 ha oljčnih nasadov. Pridelek bi v polni rodnosti zadostoval za potrebe slovenskega trga. 2. Klasifikacija oljčnih olj Oljčna olja so po kakovosti in vsebnosti zdravilnih snovi različna, zato se moramo naučiti ločevati med boljšimi in slabšimi. To je za potrošnike pomembno, saj ni vseeno, kakšno olje bomo uživali. Po mednarodnem svetu za oljkarst-vo (v kratkem tudi v slovenskem Pravilniku 0 oljčnem olju), v katerega so vključene takorekoč vse dežele, proizvajalke oljčnega olja, delimo le-to v: 1. oljčno olje: - deviško oljčno olje - rafinirano oljčno olje - oljčno olje 2. olje oljčnih tropin: - surovo olje oljčnih tropin - rafinirano olje oljčnih tropin - olje oljčnih tropin - rafinirano oljčno olje Deviško oljčno olje je pridobljeno iz ploda oljke izključno z mehanskim postopkom v posebnih termičnih pogojih, ki ne povzročajo sprememb olja. Takemu olju lahko rečemo, da je naravni sok oljke. Deviško oljčno olje delimo glede na vsebnost prostih mašeobnih kislin in organoleptiino oceno (ocena vonja in okusa) na: Ekstra deviško olje: • organoleptična ocena nad 6,5 • kislinska stopnja do Ig/I00golja Fino deviško oljčno olje: • organoleptična ocena nad 5.5 • kislinska stopnja do 2g/l()()g olja Navadno deviško oljčno olje: • organoleptična ocena nad 3,5 • kislinska stopnja do 3,3 g/lOOg olja (Jporečno deviško oljčno olje: • organoleptična ocena pod 3,5 • kislinska stopnja nad .3,3 g/l(X)g olja Tako olje je neprimerno za neposredno uporabo, zato mora pred uporabo v rafinacijo. 3. Ocenjevanje oljčnega olja Oljčna olja Slovenske Istre se že nekaj let ocenjujejo po mednarodni metodi za ocenjevanje oljčnih olj, po kateri se spremlja organoleptična ocena in kemijske lastnosti. Vsa oljčna olja tega območja so deviška (zaradi načina predelave), več kot polovica ocenjenih spada v skupino ekstra deviških olj (najboljša oljčna olja). Vsebnost prostih maščobnih kislin je dokaj nizka, po okusu so prijetna, rahlo pikantna in grenka (značilnost najboljših oljčnih olj). Sorta, ki je v Slovenski Istri najbolj zastopana - istrska belica, ima zelo primerno razmerje tiaščobnih kislin za doseganje najboljše kakovosti. Za doseganje take kakovosti so poleg sort pomembni še številni drugi dejavniki. Kot smo že omenili, tudi severna lega vpliva na boljšo kakovost oljčnega olja. Ker posamezniki pridelajo majhne količine plodov, to omogoča skrbno ravnanje v nasadu, pri obiranju in shranjevanju plodov ter oljčnega olja. 4. Kaj vsebuje oljčno olje Istrsko oljčno olje je naravni sok oljke in je biološko polnovredno rastlinsko olje. Za biološke lastnosti so pomembne vse tiste snovi, kijih vsebuje v manjšem obsegu, to so vitamini A, E, BI in B2, barvila, klorofil in karoten. polifenoli in steroli. ki so pomembni za sintezo nekaterih hormonov. Od vseh maščob ima oljčno olje najprimernejše razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobni-mi kislinami. Hkrati ima velik odstotek oelinske kisline ter primerno količino esencialnih maščobnih kislin. V plodovih so prisotni tudi sladkorji, celuloza in minerali, kot so kalcij, kalij, železo in baker, ki ugodno vplivajo na ožilje, srce in presnovni sistem. 5. Učinki oljčnega olja na zdravje 5. I. Oljčno olje in ateroskleroza Alcrosklcroza je ena izmed najbolj razširjenih bolezni civiliziranega sveta in je tudi na prvem rrlestu po umrljivosti v industrijsko razvitih državah. Študije kažejo, da polovica danes rojenih otrok zboli v srednji dobi za obolenji srca in ožilja. Dejavnike, ki vplivajo na razvoj ateroskleroze, lahko razdelimo v tri skupine. Dejavniki tveganja, ki jih lahko odpravimo, so nepravilna bogata prehrana, kajenje, sedeči način življenja. Dejavniki, ki jih obvladujemo z zdravljenjem: zvišane maščobe in podobne snovi v krvi, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, emocionalno labilni ljudje. Dejavniki, kijih ne moremo odpraviti: moški spol, starost, vpliv dednosti. Pri aterosklerozi sodelujejo številne maščobe. Omenimo le dve. Škodljivo delujejo predvsem maščobe z nizko specifično težo, to je LDL holesterol, zaščitno pa deluje HDL holesterol z visoko specifično težo. Oljčno olje preprečuje aterosklerozo, nadzira holesterol v krvi in veže organizmu škodljivi holesterol z nizko specifično težo (LDL holesterol) Povzetek raziskave: Irma Lckan (se nadaljuje) zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. taborska 3,1290 grosuplje UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VAŠE NEPREMIČNINE - CENITEV NEPREMIČNIN - SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE - UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI - ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV telefon: (061) 763-078 (061) 762-246 OD FUSARJA DO OBRTNIKA Ponovno o licencah za prevoze do 3,5 ton V prejšnji številki sem že pisala o tem, da bodo morali vsi, ki želijo kot s.p. opravljati prevoze do 3,5 ton, pridobiti licenco. Doslej je bila to obveznost le za avtoprevoznike z vozili nad 3,5 tone nosilnosti.. Novosti pa so še naslednje: Licenco bodo morali imeti tudi tisti prevozniki, ki že imajo registrirano obrtno dejavnost do 3,5 tone in za prevoze šolskih otrok, torej velja zakonodaja tudi za nazaj! Rok za pridobitev licence je 31. marec 1999. Obrazec za prijavo na preizkus znanja vsakdo prejme na svoji območni obrtni zbornici. Preizkus boste morali opraviti na Interesu d.o.o., Komenskega ul., Ljubljana, ki je pooblaščen za to. Gradivo ni obvezno kupiti (9.000,00 SIT), ampak si ga lahko izposodite od nekoga, ki je licenco že pridobil. Izobrazbeni pogoj ni predpisan ( pri avtoprevoznikih nad 3,5 t je bil pogoj končana poklicna šola - IV. stopnja strokovne izobrazbe). Licence ni potrebno pridobiti tistim obrtnikom, ki prevoze do 3.5 ton opravljajo za lastne potrebe, kar pa mora biti označeno na vozilu. Reja piščancev Vprašanje: Odločil sem se za rejo piščancev, dejavnost bi se glasila na moje ime in nimam kmetije. Odgovor: Prva pot je, kot vedno, na vašo upravno enoto. Će še nimate ustreznega prostora za vzrejo perja-di, veste pa že za lokacijo, vam bodo povedali, ali je možna sprememba namembnosti zemljišča. Nato boste potrebovali v tudi lokacijsko, gradbeno, in kot rečeno, uporabno dovoljenje. Će pa boste imeli prostore v najemu ali pa jih boste kupili, morate svoji občini predložiti najemno oziroma kupno pogodbo. Ta dejavnost pa ne spada k obrtnim oziroma obrti podobnim dejavnostim in zato zanjo niste dolžni pridobiti obrtnega dovoljenja. Kot zanimivost naj povem, da spada v isto skupino dejavnost »gojenje ptic in ribic«, in ker je to obrti podobna dejavnost, bi morali izpolnjevati izobrazbeni pogoj: veterinarski tehnik, poljedelec, živinorejec, kmetijski tehnik ipd. Će ustrezne izobrazbe ne bi imeli, pa bi lahko opravili preizkus strokovne usposobljenosti ... Pripravila: Jelka Božič Možnosti ogleda poklicev o dualnem sistemu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju DUALNI SISTEM - NOVA DELOVNA MESTA Zaradi aktualnosti na področju poklicnega izobraževanja bi bilo škoda zamuditi predstavitev poklicev, ki so predvideni za izobraževanje po dualenm sistemu. Le-to je zelo pomembno za današnje čase, saj so ti poklici primerni za opravljanje obrtne dejavnosti. Dve leti zapored je Obrtna zbornica Slovenije organizirala predstavitev poklicev na MOS v Celju, kar je pokazalo, da je zanimanje za obrtne poklice veliko in da nam na ta način predstavljenih informacij primanjkuje. Potrditev tega je lanskoletni obisk, saj si je predstavitve ogledalo več kot 17.000 učencev in dijakov. Letos bodo največ pozornosti posvetili dualnemu sistemu izobraževanja, razpisanemu za letošnjo jesen oziroma za šolsko leto 199K/99.' Prikazanih bo vseh 21 razpisanih poklicev: avtomehanik, avtoklepar, mizar, tesar, zidar, mesar, natakar, kuhar, cvetličar, frizer, tapetnik, klepar-krovec. finome-hanik, zlatar, urar. stavbni steklar, elektrikar-elektronik, clektrikar-energetik. usnjarski galanterist, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil ter instalater strojnih instalacij. Vsi poklici bodo predstavljeni v posebnem in ustreznem prostoru na tisoč kvadratnih metrih, predstavljali jih bodo učenci sami, tisti, ki se za določen poklic že izobražujejo, skupaj z obrtniki - delodajalci, ki to dejavnost opravljajo kot obrt. Poleg poklicev bodo na voljo tudi informacije Republiškega zavoda za zaposlovanje o možnosti zaposlitve in Centra RS za poklicno izobraževanje o možnostih nadaljnjega šolanja. S tem želimo mladim, njihovim staršem in vsem tistim, ki jim bodo te informacije koristile, prikazati delo v posameznem poklicu, jih zanj zainteresirati in predvsem dvigniti vrednost posameznim, tudi zapostavljenim poklicem. Predstavitve bodo potekale vse dni sejma, to je od 11. do 20. septembra, v hali C 2 sejmišča v Celju. V času sejma si bo mogoče ogledati tudi domačo in umetno obrt, kar bo v živo prikazano v Hiši obrti. V sredo, 16. septembra ob 11. in 15. uri, pa bo modna revija skupnosti srednjih tekstilnih šol in usnjarske šole Slovenije. Na ta dan bo tudi posvet »Praktične izkušnje z izvajanjem dualnega sistema.« Pripravila: Majda Može OBVESTILO V M-KZ Stična obvešča vse svoje člane, kooperante in ostale potrošnike zadružnih trgovin, da bo 3. oktobra letos ob 14. uri, otvoritev preurejene železnine, SP trgovine in novega bifeja v Radohovi vasi. Že sedaj vas vljudno vabimo »na Plusko«. Poskrbeli bomo, da ne boste razočarani! M-KZ Stična STRAN POTRESNI SUNEK TUDI V NASI OBČINI 31. avgusta 1998 je jutranji potres nemalo presenetil in tudi prestrašil vse nas, ki smo bili bliže epicentru. Potresni sunek (ob 4.32, 5. do 6. stopnje po evropski lestvici), ki so ga zaznali po celi Sloveniji, z epicentrom v okolici Trebnjega, je poleg strahu povzročil tudi škodo na nekaterih objektih. Očitno se tla v Sloveniji še ne umirjajo in potresni sunki opozarjajo, da se bomo s temi naravnimi pojavi še srečevali. Takoj po obvestilu pristojne službe je bila v občini imenovana posebna komisija z nalogo, da evidentira morebitno škodo. Glede na telefonska sporočila posameznih lastnikov je obiskala in si ogledala prizadete objekte. Treba je reči, da v naši občini k sreči ni bilo hujših poškodb na objektih, čeprav jih je nekaj. Škodo pa je v tem trenutku težko oceniti. Imenovana komisija si je ogledala nekaj stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter nekatere sakralne objekte. Na nekaterih stanovanjskih hišah so vidne razpoke, tako z notranje kot zunanje strani, vendar gre pri tem za starejše objekte, ki so praviloma zgrajeni iz kamna in slabše vzdrževani. Nekaj manjših poškodb je bilo zaznati tudi na novejših stavbah zgrajenih iz opeke. Več škode in zahtevnejšo sanacijo pa bodo zahtevali sakralni objekti (cerkve). Med temi je po mnenju komisije najbolj poškodovana cerkev Sv. Petra v Pungertu v Krajevni skupnosti Temenica. Poškodbe so bile zaznane tudi na cerkvah v Šentvidu pri Stični, Dobu in Rdečem Kalu. Na vseh poškodovanih objektih bo treba opraviti najnujnejša popravila, za nekatere pa bomo zahtevali strokovni ogled komisije pristojnega ministrstva oziroma spomeniškega varstva. Ugotavlja se, da se poškodovani objekti nahajajo predvsem v bližini meje med občinama Ivančna Gorica in Trebnje kar kaže, da je bilo potresno gibanje vendarle umirjeno in ni prizadejalo hujših posledic. Informacijo ter poročilo o potresnih dogodkih v Občini Ivančna Gorica bo obravnaval Občinski štab za civilno zaščito in tudi Občinski svet naše občine na svoji seji, ki bo predvidoma konec septembra. Uradno poročilo in ugotovitve ter opis in popis ugotovitev komisije na prizadetih objektih bomo posredovali na Upravo za zaščito in reševanje RS, Center za obveščanje Ljubljana, in Izpostavo za obrambo Grosuplje. Pripravil: Vinko Blatnik RAZSTAVA V »KMEČKI IZBI« OB KRAJEVNEM IN DRŽAVNEM PRAZNIKU V IVANČNI GORICI Članice DPŽ Ivančna Gorica je, kot že nekaj zadnjih let, predsednik krajevne skupnosti Ivančna Gorica g. Rajh, tudi letos povabil k sodelovanju na proslavi v počastitev praznika KS Ivančna Gorica. V želji, da bi lahko pokazale naše delo na malo drugačen način kot v minulih letih, smo se odločile, da pripravimo staro kmečko izbo, kakršne se spominjamo iz naše mladosti. Na stari »metrgi« smo pokazale le delček iz bogate zakladnice naših kulinaričnih sposobnosti. Članice našega društva so se zelo potrudile in prispevale stare, še ohranjene predmete, kot so: sklednik, stare sklede, stoli, ura ...Pri postavitvi kulis nam je pomagal g. Jože Sinjur iz Gorenje vasi, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Na posebej pripravljenem prostoru je bilo možno kupiti tudi nekaj peciva, po katerem je vsako leto večje povpraševanje. Obenem pa smo pogostile tudi goste, ki so se udeležili proslave in si ogledali naše delo. S pripravo razstave smo imele veliko veselja, saj je bil to nov pristop k prikazu naših aktivnosti, ki pa se še zdaleč ne končajo pri kuhi in peki. Prav lepo je bilo gledati, kako se dvorana polni prav do zadnjega kotička. Vsaka pohvalna beseda nam je vsem, ki smo se trudile, segla do srca. Grenka kaplja pelina je bila le ta, da se iz sosednje stavbe, ki se ji reče občinska hiša, prireditve ni udeležil skorajda nihče. V našem društvu si med drugim prizadevamo tudi za ohranitev naravne in kulturne dediščine, kar je pričujoča razstava nedvomno pokazala. Na žalost pa si naše razstave tudi niso ogledali nemški prijatelji, ki so jih občinski možje gostili v naslednjih dneh. Vsem aktivnim članicam ter nekaterim še posebej prizadevnim posameznicam se zahvaljujem za odgovoren pristop k delu društva, saj skupaj laže dosegamo zastavljene cilje. Prav tako lepa hvala naši vztrajni in potrpežljivi mentorici Irmi Lekan. Predsednica DPŽ Ivančna Gorica Mari Erjavec RAZSTAVA OB PRAZNIKU OBČINE IVANČNA GORICA Društvo gojiteljev malih pasem-skih živali Ivančna Gorica je skupaj z aktivom kmečkih žena pripravilo zelo lepo in nadvse prijetno razstavo. DGMPŽ je imelo razstavljenih okoli 200 živali: okoli 20 vrst kuncev, veliko vrst golobov, perutnine in ptičev. Otroci in malo mlajši so si najraje ogledovali hišne pritlikave zajčke ter ptiče. Malo starejši ter odrasli so se zadrževali pri kuncu velikanu - orjaku in pri kurah velikankah. društva zahvaljujem farmi Stična in gospodu Plantariču, v upanju, da bomo še sodelovali. Razstava je lepo uspela in obisko- mm mfrm valcev je bilo še kar dosti čeprav ljudje niso bili obveščeni o njej. Zato upamo, da bo na prihodnji razstavi več obiskovalcev. Ocenjevalno razstavo s srečclovom načrtujemo za tretji vikend v novembru 1998. Vabljeni! Za DGMPŽ Đuro Čurčič Tudi srečelov je bil nadvse zanimiv, še posebej glavni dobitek, za katerega je imel vsakdo kakšno pripombo, n.pr. kateri del bi bil boljši na ražnju. To je bil namreč prašič, za katerega se v imenu vsega ZUPAN JE E J (prvi z desne) DO KOLEN V BLATU Že dolga leta so vaščani Muljave opazovali enega od bajerjev gradu Slemcnicc, ki je zadnja leta vse bolj postajal zaraščeno močvirje. In tisti najbolj zagnani so se že lani odločili in ga začeli čistiti . Na stotine kubikov blata so odstranili z dna bajerja, velikega kar dober hektar. Že lani so delali dva meseca in letos od spomladi naprej. Kakih 20 najbolj zagnanih je delalo, kadar je pač kdo mogel. Seveda pa brez mehanizacije tudi ne bi šlo. Doslej so očistili že dno in na grobo uredili obrežje. Še nekaj malega bodo postorili letos. Prihodnje leto pa se bodo lotili zaključnih del, tako da bodo lahko v bajer spustili vodo. Udeleženci akcije so nam zatrdili, da bomo naslednje leto v bajerju že lahko lovili ribe. Sredstva, predvsem za mehanizacijo, so prispevali sami. Pa tudi Kulturno društvo Josipa Jurčiča, katerega last je zemljišče, kjer se bajer nahaja, je prispevalo določena sredstva. Med zagnanci je tudi župan Jernej, ki mu ni bilo žal pri delu do kolen gaziti po blatu. OSKRUNJEN SIMBOL IVANŠKE OBČINE 27. 8. 1998 je bil poškodovan zgodovinski spomenik (miljnik), v križišču v Ivančni Gorici. Povzročitelj dogodka je znan, pričakujemo pa, da bodo pristojni čimprej ukrepali in morda obeležje še kako drugače zavarovali. ODPRTJE AVTOSALONA Odprtje avtosalona in avtoservisa KAVŠEK, 3. julija v Višnji Gori, je bil gospodarski, poleg tega pa tudi svojevrsten kulturni dogodek. Na začetku so zapeli člani Stiškega kvarteta. Prava osvežitev je bila predstavitev folklornih plesov skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični. Prijetno in melodično sta zapela Nace Junkar in njegova učenka Nataša. Za konec je zaigral še ansambel Zasavci, ki je igral in prepeval še nekaj ur po koncu uradnega dela prireditve. Ob njegovih zvokih in pesmih so se udeleženci prireditve veselo zabavali. Odprti avtoservis bo svojim strankam nudil avtokleparske, ličarske in mehanične storitve, hkrati pa bo v njem tudi prodajni salon avtomobilov FIAT - LANCIA. Želimo si, da bi s svojo poslovno ponudbo koristil prebivalcem okoliških krajev. Jože Roječ KULTURNO-ZABAVNO SREČANJE UPOKOJENCEV IN ČEBELARJEV NA KRKI ASFALTNA FOTO-KRONIKA Upokojenci društev Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Grosuplje, Šmarje-Sap in Dobrepolje so se ob reorganizaciji dogovorili, da ostanejo povezani v okviru medobčinske koordinacije, ki JO vodi vsako leto drugo društvo. Ena izmed dogovorjenih nalog je vsakoletno srečanje članov vseh društev. V lćtošnjem letu je kot nosilec Koordinacije DU Ivančna Gorica organiziralo kulturno-zabavno srečanje, ki je bilo 29. avgusta na Krki. Srečanja se je udeležilo okrog 400 članov iz vseh šestih društev in Čebelarskega društva Krka in Zagradec. Srečanje so s svojo navzočnostjo počastili tudi župana občin Ivančna Gorica in Grosuplje Jernej Lampret in Rudolf Rome, predstavnica ZDUS-a Angelca Žiberna, predsednik ZTD Ivančna Gorica Avgust Likovnik in predsednik KS Krka g. Smolič. Čebelarji so pripravili zanimivo razstavo čebeljih pridelkov in pripomočkov za čebelarjenje iz preteklosti in sedanjosti ter bogat srečelov, ki je marsikateremu priklical vesel nasmeh na obraz, koje nesel domov svoj bogat dobitek. Datum prireditve je bil namenoma prilagojen tako, da si je poleg navzočih na srečanju razstavo lahko 2. septembra ogledalo tudi okrog 200 učencev in učiteljev osnovnih šol. Članice DU Ivančna Gorica, ki so se v letošnjem letu naučile kvačkati, so razstavile svoje izdelke, in verjemite mi, da jc bilo kaj videti. Razstavljale so: Magda Klovar z Mrzlega Polja, Milka Kokelj z Mleščevega ter Milka Kotar in Marija Suštaršič iz Ivančne Gorice. V kulturnem programu so sodelovala skoraj vsa društva. Slišali smo pozdravne nagovore predsednika društva g. Klovarja, obeh županov ter predstavnice ZDUS-a. Zbor je nato pozdravil in prevzel besedo predsednik ČD Krka in Zagradec g. Rošelj ter pozval g. Pluta, da je v imenu darovalcev, gospe in gospoda Podržaj iz (irosuplja, ki sta sicer naša rojaka, pripel častni trak na prapor'ČD Krka in Zagradec. V nadaljevanju sta mlada glasbenika Janko Rošelj in Robi Kohck iz Zagradca poskrbela za iztočnico o prijateljstvu in prijeten začetek programa. DU Grosuplje se je predstavilo z ženskim pevskim zborom pod vodstvom Mojce Intihar in recitacijo lastne pesmi Karoline Zakrajšek. Šmarje-Sap je na humoristični način predstavila g. Rovškova. Viktor Gliha in Dušan Maza j pa sta s harmoniko in kitaro pričarala veselo razpoloženje. Svoje pesmi sla predstavili tudi predstavnici Višnje Gore Marija Pilko in Mihaela Zaje. Zagriški fantje so poleg narodne Zabučale gore zapeli tudi Zdravico, ki jo je napisal naš rojak in Prešernov vrstnik ter urednik Kranjske Čbelice Miha Kastelic iz Gorenje vasi in uglasbil vodja zbora Darko Bregar. Pesem je bila prvič zapeta ob slovesnosti ob 200-letnici Kastclčevega rojstva. Gospod Lenarčič iz Dobrepolja je zaigral na harmoniko in zraven tudi /apel, gospa Kastelčeva pa je zaključila z recitacijo pesmi Življenje imej rad, avtorice Karoline Zakrajšek. Po kulturnem programu je sledil piknik, na katerem so za pijačo in jedačo poskrbeli krški gasilci, za veselo razpoloženje in ples pa ansambel Valovi s Krke. Kljub nižjim temperaturam nam je bilo prijetno in veselo. Ljuba Šlrubelj Jeseni, ko dozori sadje, očitno dozori tudi asfalt. Takrat v marsikateri vasi naše občine zadiši po pregreti črni smoli. Kar nekaj kilometrov cest dobi vsako leto novo asfaltno prevleko. Potem si oddahnejo vaščani, še posebej člani gradbenih odborov, da o občinskem »ministru« za ceste, Tonetu Jerebu, niti ne govorimo. Marsikdo sploh ne ve, koliko truda, dela, in denarja, je treba, da cesta dobi asfaltno prevleko. Vaščani so povsod pripravljeni delati in dati še denar, samo da se v njihovo vas lahko pride po gladki asfaltni cesti. Le redkokdo pa ve, kako se taka asfaltna cesta financira. Velja pravilo, koliko mora kdo prispevati za asfaltiranje lokalne in koliko za asfaltiranje krajevne ceste. Tako za lokalno kot za krajevno cesto morajo za utrditev podlage ves potreben denar prispevati občani oziroma krajevna skupnost. Za asfalt pa; - za lokalno cesto prispevajo vaščani 20 %, ostalo občina - za krajevno cesto pa je obratno. Občina prispeva 20 %, vaščani pa KO % . Enako velja za preplastitev. V zadnjih dneh smo s fotoaparatom obiskali nekaj krajev. Objavljamo tudi nekaj osnovnih podatkov. Sobrače Krajevna cesta. Dolžina 520 m in širina 3 m. Predračun 2.200.0M SIT, od tega občina 1.9(K).(X)0, KS 3(H).000 Dolenja vas Krajevna cesta. Dolžina 50 m in širina 3 m. Predračun 164.000, od tega občina 34.000. K S 130.000 Temenica Lokalna cesta, 740 m in širina 4 m Predračun 3.695.000, od tega občina 3.000.000. KS 695.000 Podboršt Krajevna cesta - preplastitev. Dolžina 4J0 m, širina 3 m. Predračun 3.(WX).000. od tega občina 1.400.000, KS 1.600.000 Podboršt - Sad Krajevna cesta. Dolžina 164 m, širina 3 m Predračun 622.000, od tega občina 133.000, KS 529.000 Cesta v Bregu Krajevna cesta - preplastitev. Dolžina 200 m, širina 2,5 m Predračun 507.000, od tega občina 101.000, KS 406.000 Krka - Brinje Krajevna cesta : Prvi odsek dolžina 150 m, širina 3 m Predračun 671.000, od tega občina 134.000, KS 537.000 I >rugi odsek 120 m x 2,8 m. 175 m x 2,5 m. Predračun 1.081.000, od tega občina 216.000, KS 865.000 Tretji odsek dolžina 150 m, širina 2,8 m Predračun 600.000, od tega občina 120.000, KS 480.000 Lučarjev Kal Lokalna cesta - preplastitev Dolžina 858 m, širina 3,5 m. Predračun 3.350.000, od tega občina 2.500.000. KS 850.000 V pripravah na preplastitev so sodelovali praktično vsi vaščani. Pri tem pa so se spraševali, ali vračunana v ceno polaganja asfalta. Pa še to so ugibali, ali ni morda komunalno podjetje, ki bolje skrbeti zanjo. lorda ta priprava že $a s cesto, dolžno knjižnica enosupLjE Adamičeva 15 STRATEGIJA VARSTVA OKOLJA V OBČINI IVANČNA GORICA Predlog dokumenta je zbir temeljnih okoljevarstvenih načel za bodoči razvoj občine, izdelan na podlagi podatkov o sedanjem stanju okolja. Nastal je iz potrebe po usmerjenem in okolju prijaznem nadaljnem razvoju in predstavlja enega prvih projektov za uveljavljanje trajnostnega razvoja v Sloveniji na nivoju lokalnih skupnosti. Temeljno načelo je doseči skladen razvoj vseh dejavnosti ob upoštevanju varstva okolja. Aktivno vključevanje javnosti in dogovarjanje o predlaganih rešitvah je ob upoštevanju predpisov in njihovem doslednem izvajanju ključ za reševanje konfliktov. Za dosego teh načel bo občina sodelovala z javnostjo in ljudi obveščala o okoljevarstvenih in drugih problemih ter rešitvah, uveljavljala načelo "onesnaževalec plača", sodelovala z industrijo, kmetovalci in drugimi občinami pri reševanju okoljskih problemov, vse večje posege v prostor obravnavala z vidika vplivov na okolje ter zagotavljala tako rabo prostora, ki bo omogočala čimbolj zdravo in kakovostno bivanje- V prvi fazi je najpomembnejša osveščenost ljudi o skrbi za čisto in s tem zdravo okolje, ki naj se začne že v otroških vrtcih in traja, dokler ni dosežena visoka stopnja občutljivosti za okoljske probleme. Zlasti v šolah je učencem dano premalo poudarka na varovanju okolja, organizaciji čistilnih akcij in okoljevarstvenih obiskih. Osveščeni prebivalci se zavestno obnašajo tako, da čim manj obremenjujejo okolje. Inšpekcijski nadzor še zdaleč ne zagotavlja spoštovanja zakonodaje, zato se morajo ljudje sami zavedati pomena okolja in se temu primerno obnašati. Predlagani ukrepi za zmanjšanje obremenitev okolja so: • vključevanje javnosti pri reševanju okoljevarstvenih problemov; • obveščanje o stanju okolja v občini; • nujna izgradnja kanalizacije s ČN v vseh vodilnih naseljih; • industrija in farma morajo upoštevati ustrezne predpise o emisijah; • z markiranjem poti, določitvijo con omejitve rekreacije in sodelo- vanjem s sosednjimi občinami izboljšati kakovost reke Krke; • domače izdelke uvrstiti v turistično ponudbo - sodelovanje kmetov s Tbristično zvezo; • povezava domačih društev in zvez s turistično agencijo za pripravo programa turistične ponudbe v občini Ivančna Gorica,... Komisija za ekološko čisto občino skrbi za pripravo in izvajanje programa varstva okolja in skrbi za vključevanje javnosti v delo občine na področju varstva okolja. Občane in ostale prebivalce v občini pozivamo, da nam posredujejo konkretne podatke o onesnaževalcih okolja. Hkrati jih vljudno vabimo, da sodelujejo pri programu varstva okolja ter pisno posredujete predloge konkretnih rešitev problemov na Občino Ivančna Gorica, Referat za varstvo okolja in urejanje prostora, Sokolska 8, Ivančna Gorica. Občina Ivančna Gorica Referat za varstvo okolja in urejanje prostora PRIPRAVLJAMO SE NA VOLITVE POZIV POLITIČNIM STRANKAM Še dobra dva meseca nas ločita od volitev v občinske svete. Tudi župana bomo ponovno volili. Kot vedno pred volitvami bo tudi tokrat najbrž precej živahno. Čeprav Klasje ni najbolj strankarsko obarvano, saj stranke, čeprav imajo možnost, v časopisu zelo malo objavljajo, pričakujemo pa, da bo pred volitvami drugače. Na skupnem sestanku uredniškega odbora in izdajateljskega sveta Klasja smo se dogovorili, kako bomo spremljali predvolilno dejavnost strank in morda tudi posameznikov. Volitve bodo menda 22. novembra letos. Vsaj 14 dni pred tem datumom naj bi izšlo Klasje, v katerem bo priloga formata A4 (Uradni vestnik). V njej bodo dobili prostor vse stranke in vsi kandidati za občinski svet in župana občine. Slike kandidatov bodo objavljene v barvah. Tiskanje priloge v barvah pa precej stane, zato smo se odločili, da bomo za predstavitev kandidatov strank zaračunali stran formata A4 25.000 tolarjev. Na eni strani je za primerno predstavitev prostora za 4 kandidate (fotografija in 10 tipkanih vrst). Seveda pa stranka z zakupljenim prostorom lahko poljubno razpolaga. Kandidatom za župana bo na voljo cela stran formata A 4, prav tako za 25.000 tolarjev. Strankam, vsaki posebej, pa odstopimo celostranski format A4 brezplačno pod pogojem, da bodo prepričljivo predstavile svoj program dela v naši občini za naslednja štiri leta. Poudarjamo, v naši občini! Pridržujemo si pravico, objaviti le konkretne programe. S tem bi radi omogočili občanom, da bodo kasneje lahko ocenjevali delo strank oziroma svetnikov posameznih strank. Objavljali pa ne bomo kritik in blatenja drugih strank. Za informacije o morebitnih podrobnostih se lahko obrnete na glavnega in odgovornega urednika Klasja Andreja Agniča, telefon 776-106, fax 776-006. INFORMACIJA 0 JAVNI RAZPRAVI V četrtek, 3. septembra 1998, je v Kulturnem domu v Ivančni Gorici potekala javna razprava na temo ureditvenega načrta osrednjega dela Ivančne Gorice med Ljubljansko cesto in železniško progo, in od stanovanjskih blokov, pošte in banke na vzhodu do gostilne Kos na zahodu. Namen je, da občinsko središče dobi urbanejši izgled z boljšo prometno urejenostjo in prostorsko koncentracijo dejavnosti, ki sodijo v center urbanega naselja. Na javni razpravi so sodelovali projektant, predsednik KS Ivančna gori-ca,Regijsko društvo ekološkega gibanja, tajnik občine in občinska strokovna služba. Javne razprave seje udeležilo 30 krajanov, ki so dali pripombe in predloge k ureditvi središča. Opozorjeni so bili tudi, da javna razgrnitev poteka še do 10. septembra letos, kar je zadnji rok za oddajo pisnih pripomb. Po javni razgrnitvi in razpravi se bo občinski svet opredelil do teh pripomb in predlogov ter do njih zavzel stališče. Dopolnjen osnutek oziroma predlog Odloka o ureditvenem načrtu bodo nato sprejeli svetniki na seji občinskega sveta, objavljen pa bo v Uradnem vestniku občine Ivančna Gorica. Tako bo postal prostorski akt uradni dokument in služil kot osnova za začetek izvajanja del. Občina Ivančna Gorica Referent za varstvo okolja in urejanje prostora DEJAVNOST ŽUPANSTVA V JULIJU IN AVGUSTU V juliju in avgustu so kljub dopustniškemu času na Županstvu potekali številni pogovori in priprave za modernizacijo krajevnih in lokalnih cest ter druge razvojne naloge v okviru programov tako krajevnih skupnosti kot občine. Hkrati pa je bilo v tem času kar precej prireditev in pomembnih obletnic društev, na katere smo v mejah možnega zagotavljali svojo udeležbo. 7. julij - seja odbora za kmetijstvo in gozdarstvo 8. julij - pogovor s predstavniki KS Šentvid 10. julij - seja Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja 13. julij - podpis pogodb za gradnjo avtoceste (za izvajalce gradbenih del - nadvozi, podvozi) 21. julij - pogovor s predstavniki gozdnih gospodarstev (gozdne ceste) 23. julij - sestanek Komisije za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč 28-julU - sestanek delovne skupine (projekti na področju kmetijstva) 30. julij - sestanek na Geosvetu Grosuplje (mejne zadeve - KS Krka) 13. avgust - udeležba na seji Sveta zdravstvenega doma Ivančna Gorica 17. avgust - razgovor s predstavniki Hidrotehnika Ljubljana (pomanjkljivosti in dodatna dela pri urejanju potoka Šentpavelščica) 29. avgust - udeležba na srečanju upokojencev iz Dobrepolja, Šmarja-Sapa, Grosuplja, Višnja Gora, Šentvida pri Stični in Ivančne Gorice. Pripravil: Vinko Blatnik IZLET SOCIALDEMOKRATOV IZ IVANČNE GORICE PO KOČEVSKI V soboto, 18. julija 1998, so štirje avtobusi z več kot 200 socialdemokrati oz. sim-patizerji SDS preko Krke, Dobrepolja in Rašice krenili na izlet po skrivnostnem Kočevskem. Organizator, predsedstvo občinskega odbora SDS Ivančna Gorica v sodelovanju s prof. Ivetom A. Staničem, je pripravil zanimiv in pester program, ki ga je pomagalo izpeljati nekaj dobrih poznavalcev trenutnih, predvsem pa zgodovinskih dejstev, vezanih na Kočevsko. Najprej smo se ustavili v znameniti cerkvi v Ribnici, kjer nas je pozdravil župnik Maks Ipavec in nam predstavil Ribnico. Polni pričakovanj smo nadaljevali pot proti nekdaj zaprtemu območju Gotenice (čeprav je Gotenica danes uradno odprta, ogled brez dovoljenja ministrstva za notranje zadeve ni možen). Ogledali smo si skrbno urejeno vas, film o dejavnostih v vasi in vhod v podzemne prostore, kjer naj bi bili danes filmski arhivi Kinoteke, ter poslušali razlago vodičev, ki pa marsikoga nista prepričala. Uradno razlago je dopolnil prof. Ive A. Stanič, domačin iz Kočevske Reke. Njegova razlaga v še danes nedokončani cerkvi v Kočevski Reki nas je globoko presunila. V upanju, da se kaj podobnega ne bo nikoli več dogajalo, smo m odpeljali proti Kočevju, kjer nas je najprej sprejel in o Kočevskem spregovoril domači župnik, šentviški rojak Marjan Lampret, nato pa smo bili deležni prisrčnega sprejema v Hotelu Valentin v Kočevju, ki smo ga dobesedno zasedli. Predsednik občinskega odbora SDS Ivančna Gorica Dušan Strnad je najprej na kratko predstavil delo odbora, nagovorili pa so nas tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, vodja poslanske skupine SDS Bogomir Špiletič in Janez Žlindra, predsednik Socialdemokratske kmečke zveze -gibanja za razvoj podeželja ter direktor M-KGP Kočevje, v čigar sestavi deluje hotel Valentin, ki nam je pripravil okusno in obilno kosilo. Okrepčani in nekoliko spočiti smo se odpeljali v Kočevski Rog, kraj žalostnega spomina za Slovence. Prehodili smo novo postavljeni Križev pot ob poti, ki je mnoge Slovence vodila v smrt. Presunljivo razlago Iveta A. Staniča pred ogledom brezna Pod Krenom je dopolnila Ivica Zupančič s predstavitvijo svoje pesmi Stricem. Na poti proti domu smo se ustavili še v Žužemberku, kjer smo se okrepčali in nekoliko razvedrili ter se polni vtisov in zadovoljstva ob dobro pripravljenem in organiziranem izletu dogovorili za jesensko ponovitev v smeri proti Celju. Na izlet po Celjskem se bomo predvidoma odpravili 19. septembra 1998. Prijavite se lahko na tel: 061/777-477, Rajko Peterlin, ali 041/695-535, Dušan Strnad. Za vse, ki bi se nam na izletu želeli pridružiti, bo dovolj prostora. Dušan Strnad predsednik OO SDS Ivančna Gorica DEMOKRATI SLOVENIJE -MED NAMI JE BIL GOSPOD TONE PERŠAK Na zadnji počitniški večer seje v naši občini organiziral občinski odbor DEMOKRATSKE STRANKE Slovenije, ki ga vodi gospod Gabrijel Berginc, dipl. ing. K prijetnemu vzdušju številnega članstva je še posebej prispevala prisotnost predsednika stranke, Toneta Peršaka. Po kratki predstavitvi naše občine in aktivnosti članstva je g. Peršak še posebej pohvalil, da želimo tvorno sodelovati v naši lokalni skupnosti, s svojim znanjem in izkušnjami pa prispevati k čim večjemu razvoju naših krajev. Torej, nameravamo se pojavljati povsod tam, kjer je potrebno delati in pomagati za boljše življenje v naši občini. Imamo svojo vizijo in svoj program, ki že vnaprej izključuje brezplodne strankarske zdrahe in delitve na »vaše« in »naše«. Sodelovali bomo z vsemi, ki imajo jasne cilje in jih želijo doseči po pošteni poti. Za prvo predstavitev bodi dovolj. Prav gotovo pa vas bomo o naših programih in pogledih še obveščali. Če vam ni vseeno, kje in kako živite, pa še niste v nobeni politični stranki, vas vabimo, da pridete v našo stranko, ki je vedno odprta za dobre ideje, delovne in poštene ljudi. DEMOKRATI SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR IVANČNA GORICA JUBILEJ 1998 CISTERCIJANI, POSPEŠEVALCI GOSPODARSKEGA RAZVOJA Cistercijani so želeli živeti od dela svojih rok in biti v gospodarskem oziru čim bolj neodvisni od svojega okolja. Tudi zato so se naseljevali v ncobljudenih krajih, kjer so si morali razmere za bivanje šele ustvariti. Seveda je njihova želja po neodvisnosti zahtevala, da je postal vsak od samostanov v sebi zaključena in samozadostna gospodarska skupnost. Osnovno bogastvo so bile obdelovalne površine, ki so sijih menihi izkrčili. Na njih so pridelovali poljščine, redili živino, sadili sadovnjake. Vsak samostan je imel tudi samostanski vrt, kjer so pridelovali ne le vrtnine, ampak tudi zdravilne rastline, s pomočjo katerih so zdravili obolele člane samostanske skupnosti in okoliško prebivalstvo. Cistercijani so tudi uvedli in razširili mline na vodni pogon. Do takrat se je žito mlelo po večini še na žrmljah, tako kot so to delali še v antiki. Ustanavljali so tudi posebne pristave, imenovane grangije, kjer so delali samostanski bratje, imenovani konverzi. Samostanska pravila namreč niso dovoljevala, da bi se član samostanske skupnosti preveč oddaljil od samostana. Ker pa se je samostanska posest v stoletjih z volili in darovnicami povečevala, je bila ureditev s sistemom samostanskih grangi-jev primerno rešena. Na ta način se je gospodarski vpliv cis-tercijanov še povečal. V okviru samostana so delale tudi obrtniške delavnice, saj so v samostanski skupnosti naredili tako rekoč vse sami. Še danes lahko v stiškem muzeju vidimo strešnike, ki so jih izdelovali v samostanu za lastno porabo. Imeli so čevljarja, krojača, kasneje, ko je to postalo aktualno, pa električarja (in svojo elektrarno) in mehanika. Seveda je tako zastavljeno gospodarjenje predstavljalo močan magnet za okolico. Zemljiški gospodje so se radi zgledovali po cestercijanskih »gospodarstvenikih«, okoliško prebivalstvo pa se je ob stiku z njimi učilo umnega, bolj naprednega gospodarjenja, saj so okoliški kmetje nemalokrat delali na samostanskih posestvih kot najemniki. S takim gospodarjenjem so ustvarjali tržne presežke in tako pospešili trgovino in izmenjavo blaga. Zgodovinarji vedo, da se je v srednjem veku neprimerno bolje godilo tistim kmetom, ki so bili podložniki samostanov, kot tistim, ki so imeli svetnega gospodarja. Če pustimo ob strani »ideološko« razlago, da so imeli samostani za sočloveka več čuta kot svetna gosposka, pa vsaj lahko rečemo, da je od umnega in naprednega gospodarjenja imel tudi kmečki podložnik korist. Uvedba pluga namesto starodavnega rala mu je olajšala delo; razna obrtniška dela, ki jih je za samostan opravljal doma in predstavljajo začetke manufakturnega gospodarstva, so mu večala blagostanje, kar je bilo ob prehodu iz nat-uralnega v denarno gospodarstvo še kako pomembno, ludi vključevanje kmečkega prebivalstva v trgovske tokove je imelo pozitivne posledice. Naš kmet je postal ne le premožnejši, ampak tudi bolj razgledan. Samostan je vsestransko podpiral umetnost, bil je odprt za sodobne nove umetniške tokove. Kdor ima rad umetnost in sc nanjo nekoliko spozna, bo v Stični lahko občudoval skorajda vse pomembnejše sloge evropske umetnosti. Vse premalo se zavedamo, kakšne bisere premore Stična, saj je en sam muzej. Ko bi se znali ustaviti in prisluhniti govorici stoletij, bi se nam duša in telo spočila. To vedo mnogi obiskovalci Stične, ki leto za letom vedno znova prihajajo, da bi se naužili njenih lepot. Prihodnjič: Stiske dragocenosti M. Ficko DR. FRANC PERKO, beograjski nadškof in metropolit - naše gore list Srečanje z gospodom dr. Francetom Perkom je nekaj posebnega. Nekaj, kar si človek vtisne globoko v srce. Pred njim se počutiš majhnega; pa ne zato, ker bi on vzbujal občutek superiornosti. Ravno obratno. Gospod nadškof je sila preprost človek in zna za vsakega najti toplo besedo. Po nekajminutnem pogovoru se mi je zazdelo, da sva že stara znanca. Srečala sva se v Grosuplju pri Vrhovčevih, kamor gospod nadškof rad zahaja, da se vsaj kako urico malo spočije od svojega napornega dušnopa-stirskega in diplomatskega dela. Kje ste se rodili, gospod nadškof? Rodil sem se na Gmajni. Zato tudi dostikrat opravičujem svoje nerodnosti s tem, da pravim: kaj pa naj pričakujete od človeka, ki je rojen na gmajni? Namreč današnja vas Krka ni bila tako velika. Del od mostu navzdol se je imenoval Gmajna, Krka pa je bila župnija in občina. Osnovno šolo sem končal na Krki, nižjo gimnazijo pa leta 1945 v tedanjem Baragovem semenišču v Ljubljani. Kdaj ste začutili, da vas Bog kliče v svoje vrste? Ko sem končal nižjo gimnazijo, sem se vpisal na klasično gimnazijo in leta 1949 tam tudi maturiral. To so bili težki časi in vse bolj sem spoznaval, da je pri študiju teologije še največ svobode. Zato sem se tudi odločil za študij, ker sem spoznal, da bom kot duhovnik lahko največ dobrega storil za bližnjega. Preprosto nisem želel, da nekaj postanem, ampak da nekaj bom. Že dva dni po vpisu na teološko fakulteto so mc poklicali na OZNO na zaslišanje in potem me je ta »varuhinja« spremljala do konca študija. V duhovnika pa sem bil posvečen že po četrtem letu študija. Takrat je bilo veliko pomanjkanje duhovnikov. Mnogi so zbežali in zato smo skrajšali študij na pet let. Že 14 dni po novi maši so me poklicali na služenje vojaškega roka. Ste pri vojakih doživeli kaj posebnega? Služiti sem moral 18 mesecev. Tisti dan, ko sem bil odpuščen in sem že bil na železniški postaji, da se bom iz Beograda odpeljal v Ljubljano, je prišel za mano oficir in mi dejal, da se moram vrniti v kasarno, da bomo uredili še neke zadeve. Šlo je namreč za za današnji čas zelo nedolžno šalo, ki sem jo kak dan pred odpustom povedal nekemu špiclju. Vprašal sem ga, če ve, katera ptica je najdražja.Odgovor je bil Galeb. To pa je bilo ime ladje, s katero se je takrat prevažal predsednik Tito. Zaradi te in še ene podobne šale sem bil obsojen na tri leta zapora. Na to se je pritožil državni tožilec in dobil sem še dve leti, torej skupaj pet let zapora. Preživljal sem ga v različnih krajih, nazadnje v Sloveniji. Vendar so me po treh letih končno izpustili.« Pa ste vi mogli vse to tem ljudem iskreno odpustiti? Pravzaprav nimam kaj odpuščati. Menim celo, da bi bilo za vsakega duhovnika dobro, da bi bil vsaj eno leto v zaporu. Vidite, ko sem šel skozi to »šolo«, sem spoznal, kako je res, kar pravi pregovor, da kar Bog stori, vse prav stori. Res da je tri leta take šole malo dolgo, vendar se zato rad pohvalim, posebno v Beogradu, da nimam samo teološke fakultete, ampak tudi »visoku školu lopova«. Tako namreč doli imenujejo zapor. Povem še, da sem tako pridno študiral, da sem to fakulteto končal v treh namesto petih letih. To mi sedaj zelo koristi, ker prihajajo k meni tudi »lopovi« in jim kar naravnost povem, da ne bodo kaj dosti dosegli, ker imam »visoku školu lopova«, tako da me zagotovo ne bodo mogli prelisičiti. Kako je potekala vaša nadaljnja življenjska pot? Ko so me izpustili iz zapora, sem doživel veliko krizo. Za nekaj časa sem zapustil duhovniško službo in se vpisal na pravo. Zahvaljujoč tedanjemu škofu Vovku in Brezjanski Materi Božji sem spet našel pravo pot in pričel kot kaplan v župniji Šenčur pri Kranju. Tam je kriza sama po sebi minila in prešla. Prehodno so me poslali za kaplana v Trnovo, po šestih tednih me je škof Vovk poslal v župnijo Skaručna. Nekaj let sem vsako nedeljo maševal tudi na Šmarni gori. V naslednjih letih sem naredil še licenciat in potem doktorat. Kmalu zatem sem postal predavatelj ekleziologije na teološki fakulteti v Ljubljani. Ker mi je še veliko manjkalo, sem šel študirat še v Rim in se izpopolnil v vzhodnem obredu. To je obred, ki se ti najprej zdi malo smešen, ko ga dodobra spoznaš, pa vidiš, da je zelo bogat. Ko ste bili profesor na teološki fakulteti, sta bila vaša kolega tudi sedanji nadškof dr. Rode in stiski opat dr. Nadrah. Večkrat je slišati, da še sedaj ni pravega nadomestila za vas. Ne bo držalo. Imamo zelo dobro nadomestilo, pač pa bi lahko dejal obratno. Stiski opat oziroma stiska opatija ne bi imela nadomestila za vse to, kar je gospod opat, dr. Nadrah storil zanjo. Brez dvoma stiska opatija brez dr. Nadraha ne bi bila to, kar danes je. Vsa čast stiškemu opatu. Kdaj ste postali beograjski nadškof in metropolit? Tb ima svojo zgodovino. Že dr. Šuštar me je predlagal za ljubljanskega pomožnega škofa. Vendar iz določenih razlogov za to nisem bil dober. Za beograjskega nadškofa sem pa bil. Po določenih procedurah sem naredil »neko neumnost«. Na koncu svojega življenjepisa sem pripisal, seveda v italijanščini: »Mojemu prijatelju Jezusu ne morem reči ne«. In kljub vsem negativnim predznakom, ki sem jih v svojem življenjepisu navedel, meje papež Janez Pavel II. 16. decembra leta 1986 imenoval za beograjskega nadškofa. Gospod nadškof, velikokrat omenjate svojo bolezen. Kaj mislite o smrti? Predvsem to, da seje ne bojim, pač pa si jo želim. Smrt ne pomeni nekaj groznega in konec vsega, pač pa ravno obratno. Smrt je nekaj lepega, začetek našega pravega življenja. Mi še nismo, mi šele bomo. Še veliko lepih besed je bilo izrečenih, veliko smo slišali v številnih pogovorih in intervjujih, ki jih je imel dr. Perko v različnih medijih. Poslovil sem se od njega z njegovimi lastnimi besedami:«Želim vam še naprej vse blagoslove zemlje in neba na priprošnjo blažene device Marije in da bi v službi cerkve naredili še veliko dobrega«. Z nadškofom se je pogovarjal dr. Janez Mervii. Mihaela Zaje VIŠENJSKE KOŠARICE Na Pcščenjeku jc bila košarica Grumova Micka, sestra Kovačeve matere, rekli so ji ljudje kar Grumova, ker je živela pri Kovačevih (Zupančič), njen pravi priimek pa je v ljudskem spominu že zbledel. Bila jc dobra poznavalka in zbiralka gob, pred vaškimi otročaji je skrivala svoje "štante", kjer je največ gob tudi sama nabrala. Prodajala jc sveže in suhe gobe. Bolj oddaljena naša košarica jc bila Kavčcva mati, Frančiška Vrhovec, na Selih, bila je zelo odločna in podjetna, celo pri rojstvu svojih otrok - štirinajst jih jc imela - si je znala sama pomagati, tudi na njivi se je to kdaj zgodilo, tako je pripovedovala. Kot košarica je bila zelo živahna in sposobna zbiralka in prodajalka. Po naših hribih je košarila tudi Špeharjeva mama, Brlanova iz Velike Loke onkraj našega železniškega predora, bila je stara mati našega logarja in diplomanta gozdarstva Francija Kogovška. Špeharjeva mama je bila priljubljena zbiralka v Kriški in Novi vasi. V naš oddaljeni Izvirk je hodila košarica iz Metnaja, pozno zvečer je dostikrat prišla v mlin po jajčka, piščeta, zajce, s Hudega pa je hodila nabirat tudi v naše vasi košarica, ki je bila mati znane babice Karlinc Štrubelj. In kako je bilo v vasi, kadar je prišla košarica? Takole pripovedujeta sestri Erjavec iz Kriške vasi, Nežka Erjavec, poročena Normah, rojena leta 1909, in Marija Erjavec, rojena leta 1912: "Košarile so predvsem ženske, naziv so dobile od nošenja košar, katerim smo rekli "kašice". Prišle so od vseh vetrov, po dvakrat na teden. Včasih se je zgodilo, da sta prišli kar po dve na en dan. Kupovale so zelišča, dišavnice, suhe in sveže gobe, piščance, fižol, lečo, maslo, surovo maslo, zajce, jajca, orehe, ješprenj, kašo, malinovo listje, arniko, jagode, borovnice, kdaj tudi volno od ovc. Košarice so bile največkrat žene železničarjev, zato, da so imele "frej" karte na vlaku ali vsaj popust. Na mitnici na Dolenjski cesti v Ljubljani so pregledovali, kaj nese vsaka "na plac". Od tega so morale nekaj plačati, enako tudi na živilskem trgu od prodanega blaga. Gospodinje v vaseh so bile košaric vesele, saj je vsaka komaj čakala, da kaj proda, včasih so hranile, da je bilo za vsako nekaj. Otroci smo bili tudi veseli, saj so starši za prodano blago kupili zmeraj kaj novega: šolske potrebščine, hlače, "čižme", "kikle", "špecerijo". Kis so delali iz češmina, in ga ni bilo treba kupovati. Tudi kvas so delali doma in posušili tiste majhne hlebčke. Košaril je tudi neki moški, kateremu smo rekli lasar. Kupoval oziroma zamenjeval je kakšno malenkost, npr. šivanke, sukanec, dali smo mu lase. Mati so spravljali lase, ko so nas česali, pa še ostrigli so se. Kam je oddajal možakar lase, ni povedal.* V tistih časih, ko so hodile okrog še košarice, smo otroci dobili kakšen jajček samo takrat, ko smo imeli god, za očeta je pa moral biti jajček ali jajčni kropček. Košarice so zmeraj povedale tudi kaj novega: če je kdo umrl, če se je ali če se bo kdo ženil ali rodil, če je bila kakšna nesreča. Zato smo tudi otroci komaj čakali, da smo poslušali, kaj sc pogovarjajo. Košarjenje je bilo koristno za vse, tisti, ki je prodajal, je dobil kakšen dinar, ženske so pa kaj malega zaslužile, pa še novice so se na ta način širile. Takrat so bili težki, a lepi časi. Pred zadnjo vojno se je košarjenje ustavilo, ker so košarice takoj obdolžili za vohunke, tudi pobrali so jim vse, kar so nosile v košarah. Po končani vojni ni bilo več teh pridnih žensk, košaric, ki so kupovale, pripovedovale in se borile za skorjico kruha." Njihove košarice, "kašice" jim pravijo še sedaj pri nas preprosti ljudje, so bile prav navadne, nič pobarvane, ovalne oblike in še kar visoke. Seveda so imele roč, locaj: gorje, če se je kateri izpulil! Take "kašice" so izdelovali tudi naši domačini, včasih pa so jih pripeljali s seboj Suhokranjčani, ko so prišli sem po vrbje. Vrbja jim je tam manjkalo: Suha krajina, pri nas pa je toliko potokov in toliko vrbja! Včasih je znal okrog Višnje Gore vsak kmečki gospodar kaj splesti za dom: korbo, čajno, košaro, tavam-pasto korbo, cambah, koš, "čovn" za drva, sejalnico, otroške košarice, košaro s pokrovom za domač kvas, lese za sušenje sadja, peharje, kakšen bedek ali pa vsaj predpražnik iz ličkanja. Najbolj prizadevni so spletli celo šatrgo iz protja ali pa gnojni koš. Mihaela Zaje •Opomba: V Višnji Gori je še nekaj časa po vojni živela Polona Vrhovnik, v "pulferturnu". Zbirala je lase in iz njih izdelovala razne stvari, tudi nogavice in jopice. 8 STRAN Ivančna Gorica September 1998 PRAIZVEDBA MOJEGA ORATORIJA NAJ BI IZZVENELA KOT STARO, SPROŠČENO SLOVENSKO PRAZNOVANJE Skladatelj Avgust Ipavec pri razlagi partiture svojega najnovejšega oratorija Missa in agris. Tako je izrazil svoja pričakovanja g. Avgust Ipavec, ko smo ga poleti sredi priprav prosili za kratek pogovor. Posredujemo vam ga v strnjeni obliki, saj zanimivemu pogovoru kar ni hotelo biti konca. Rodil se je v Ročinju na Tolminskem, ob sotočju slovanskega, romanskega in germanskega sveta. Izkustvo mirnega sožitja teh treh svetov, ki določajo Evropo, je v marsičem oblikovalo tudi njegovo duhovno usmerjenost. Po gimnaziji v Ajdovščini, kjer je vedoželjnega in glasbeno nadarjenega kmečkega fanta rzumevajoče spodbujala in usmerjala v svet umetnosti in glasbe prof. Lojzka Brusova, seje odločil za Studij teologije. Na to svojo profesorico slovenščine ohranja skladatelj zvest in prijazen spomin. V Ljubljani je poleg teologije študiral tudi kompozicijo, in sicer na ljubljanski glasbeni akademiji, kjer sta mu bila mentorja skladatelja prof. Vilko Ukmar in prof. Blaž Arnič. Nikoli ne bo pozabil, kako očetovsko sta spremljala njegova pota. Nasvet skladatelja Arniča »Prisluhni zemlji« ga vedno spreml- ja, ko preliva v glasbeno govorico tisto, česar je polno srce. Deset let je služboval kot duhovnik v koprski škofiji, nato pa se je s privoljenjem svojega škofa dr. Jenka leta 1975 napotil na Dunaj, da bi na tamkajšnji glasbeni akademiji izpopolnil svoje znanje. Tu je bil med drugim tudi učenec znamenitega prof. Alfreda Uhla, ki mu je bil pravi oče. Za diplomsko nalogo je uglasbil znani tolminski mit o Zlatorogu. Tolminski je namenil tudi Tolminsko mašo in Tolminski križev pot. Iz evropske duhovne zakladnice pa je črpal za oratorij o sv. Frančišku (izvedbe so bile že marsikje po Evropi, od Rima, Assisija in Padove do Dunaja in Budimpešte) in za oratorij Missa in agris. ki bo prvič izveden ravno v Stični. Mašo narodov, ki jo bodo v stiski baziliki izvajali kot sklepno prireditev, pa so prvič predstavili na Dunaju, nato pa še v Pragi in Budimpešti. Posvečena je dr. F. Konigu, dunajskemu nadškofu, ki je velik prijatelj Slovencev. Gospod Ipavec je trenutno bolniški duhovnik v enem od dunajskih sanatorijev, inkardiniran v dunajski nadškofiji, čeprav ima slovensko in ne avstrijsko državljanstvo. Oktobra bodo v stiski baziliki naslednje jubilejne prireditve: 1. V soboto, 3. oktobra 1998 ob 17. uri bo pod vodstvom skladatelja Avgusta Ipavca praizvedba oratorija Missa in agris. Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenije pod vodstvom dirigenta M. Muniha. Solisti: Irena Baar, Janez Lotrič, Neven Belamarič in Demeter Bitenc. Zbori: združeni ljubljanski zbori, ženski zbor Andrej Vavhen, otroški zbor iz Stične in pritrkovalci z Brezij. 2. V nedeljo, 4. oktobra 1998 ob 10. uri bo pod vodstvom opata iz Mehreraua Kassiana Lautererja slovesno bogoslužje. Med slovesnostjo bodo izvajali Mašo narodov skladatelja A. Ipavca. 3. V nedeljo, 4. oktobra 1998 ob 16. uri bo slovesni zaključek jubilejnega leta. Med slovesnim bogoslužjem, ki ga bo vodil slovenski metropolit dr. Franc Rode, bodo zbrani opati in opatnje peli cestercijanski koral. O svojem najnovejšem delu pa sam pripoveduje takole: »Nastanek oratorija Missa in agris (Maša na polju) je neločljivo povezan s stiškim samostanom, saj sem začutil prvi navdih ravno v zbrani tihoti te skupnosti. V duhovnih pogovorih s patrom opatom pa je ta navdih dobival vse določnejše oblike. Prevzela sta me dobrota in neka pristna naravnost v odnosih, pa tudi milina dolenjske pokrajine. Moj poseben spomin velja tudi g. Gabrijelu Humku, ki me je, sam umetnik, globoko dojel, mi v krizi, ki jo doživlja vsak umetnik, obzirno potrkal na vrata in mi »posodil« svojo sliko Kristusa, ki objema sv. Bernarda. To umetnino sem smel odnesti na Dunaj inje bila skozi vseh šest let vir navdiha za moj oratorij. Kaj lahko pove moj oratorij sodobnemu človeku? Prvič, da je vsako človeško bitje ustvarjeno po božji podobi in zato dragoceno. Drugič, da je okoli nas vse polno svetnikov, kajti kdor odkritosrčno išče lepoto, resnico, dobroto in večno sveto skrivnost, je v njem že nekaj svetnika. Tretjič je moja skladba tudi slavospev ženi, ki je moškemu dopolnitev. V oratoriju nastopata Bcncdiktova sestra Sholastika in sodobnica sv. Bernarda, znamenita zdravnica in opatinja sv. Hildegarda iz Bingna. Četrtič udejanjam v tem delu svoje videnje človeškega sožitja, saj povezujem antični, slovanski, romanski in germanski svet. V oratoriju namreč uporabljam avtentična svetopisemska besedila, citate iz Dantejeve Božanske komedije, spisov sv. Benedikta in sv. Bernarda ter srednjeveške pivske pesmi. Petič pa bi hotel povedati, da v tem oratoriju zvene slovenske melodije, oglašajo se slovenski zvonovi, kajti želim si, da bi ta oratorij izzvenel kot veselo, sproščeno staro slovensko praznovanje.« Gospodu Ipavcu želimo od vsega srca, da bi se vseh 348 strani notnega zapisa spremenilo v blagoglasno sozvočje melodij, ki so se rodile, zorele in dozorele v tihoti stiškega samostana in da bi njegovo najnovejše delo razkrilo Evropi ne le lepoto veselega pritrkavanja naših zvonov, pač pa tudi kulturo in duhovnost, ki sta oblikovala in določala slovenskega človeka. Ker je gospod Ipavec umetnik, gleda slovenskega človeka s srcem, srce pa opraviči vsako napako, zato se mu zdi slovenski človek eno duhovno najlepših človeških bitij. Pogovarjala seje M.A. Ficko DEDIŠČINA Podedoval je Franc velik gozd in stric mu je takrat povedal: »Spoštuj ta gozd, ki je od davnih dni last mojih, tvojih dedov. Naš rod je vedno zemljo ljubil in je nikoli ni prodal. Zdaj tebi jo izročam -glej, da boš z njo lepo ravnal. In spomni stare se postave: Iz gozda je gospodar jemal, ko je bilo težko pri hiši, ko hčeram doto je dajal.« V nedeljo pride Franc v stari kraj, da dediščino si ogleda. Še ve ne, kje ta gozd leži. Mejnike kaže mu soseda. Zdaj vrača v mesto se bolan, ne ve, kaj če storiti. Kako naj ljubi, kar mu tuje je, a vendar moral bi ljubiti! Morda pa je to praspomin -morda ga zemlja potrebuje. Kar je dajala prednikom, ji tudi on dolguje. Pavel Mišmaš POTI IZ ŽIVLJENJSKEGA STRAHU Neverjetno veliko ljudi išče knjige o premagovanju strahu. Sedaj je za te iskalce pri Mohorjevi založbi izšla knjiga, ki govori samo o tem. Knjiga Na koncu predora je luč nosi podnaslov Zdravila za dušo, podnaslov pa pojasni še en podnaslovček Poti iz življenjskega strahu. Avtor knjige je Kari Gartner, ki pojasni oblike strahov, telesne odzive na strah, bolezni, ki izvirajo iz njega, opiše osnovne strahove (strah pred samoto, pred neuresničenim pričakovanjem, pred strašenjem -pri otrocih, pred izgubo, pred občutki krivde, pred užitki, pred zdravnikom, pred prihodnostjo, pred rakom, pred smrtjo idr.) in kako se lahko borite proti njim. Naštcjc tudi nekaj telesnih, dihalnih vaj, meditacijo in opiše način razmišljanja, ki ga morate imeti, če hočete srečno živeti. Za pokušino vam predstavljam eno najlažjih vaj za premagovanje strahu, ki je opisana v knjigi. Zvekalka Druga vaja: žvečenje Izvajajte nekaj časa odločne namišljene gibe kot pri žvečenju. Pti tem vam lahko dobro služi žvečilni gumi. Psihološke raziskave so pokazale, da že samo žvečilni gibi skrivnostno preženejo strah. Pa brez strahu v šolo in službo po počitnicah vam želim! Če ne bo šlo drugače, pa poskusite z žvečilko: MILOŠ GENORIO Z RIBNIŠKIM OKTETOM NA TURNEJI PO KALIFORNIJI Že v juniju, ob praznovanju dneva državnosti, je naš domačin Miloš Genorio z Ribniškim oktetom gostoval v različnih krajih na zahodni obali ZDA. Ker pa ga ni bilo mogoče dobiti niti potem, saj se je odpravil na družinski potep po Tuniziji, vam nekaj o tem poročamo sedaj, ko je končno srečno pripotoval domov. Ribniški oktet letos praznuje 20-letnico svojega obstoja in ob praznovanju dneva državnosti so pevce za skoraj dva tedna povabili v ZDA, predvsem med tja živeče Slovence. 20. junija so tako nastopali v Slovenskem domu v San Franciscu, naslednji dan, v nedeljo, v slovenski cerkvi. V ponedeljek so poleteli v Los Angeles in v torek peli pred Nadzornim svetom. Tam so poželi bučen aplavz, vse skupaj pa so prenašali po televiziji. Na sam dan državnosti jih je sprejel slovenski veleposlanik, nastopali pa so v italijanskem Kulturnem centru. Poleg obveznosti pa so jim gostitelji pripravili tudi zanimive oglede Beverlv Hillsa, Santa Barbare, Long Beacha, Disnevlanda, Hollywooda... Po zaključku turneje so se za štiri dni ustavili še v Torontu, kjer so se jih spominjali še izpred dveh let. Tam so bili gostje zbora Fantje na vasi. Miloš je sedaj, kot že rečeno, končno doma. Pravi, da se ta trenutek ne more posvečati svoji solistični pevski karieri, saj ga čakata še zadnji izpit in diploma na Visoki zdravstveni šoli. KM DOGAJANJE V OBČINSKEM SREDIŠČU KINO IVANCNA GORICA Preurejanje »rdeče hiše«, novi stanovalci Občina Ivančna Gorica se je modro odločila in odkupila del »rdeče hiše«, ki je bila last podjetja TRAIG. »Zadružni del« ima že znane stanovalce, »občinski del« pa bo zdaj zdaj napolnjen z novimi. Ko smo drugi veselo počitnikovali, seje v rdeči hiši intenzivno preurejalo. Spodnji prostori, kjer bo na desni strani oddelek vrtca, na levi pa knjižnica, so v zaključni fazi. Del prvega nadstropja tudi pripada knjižnici, uprava zdravstvenega doma pa tu deluje že drugo leto. Drugo nadstropje je bilo v celoti deležno temeljite prenove. Uprava vrtca seje umaknila knjižnici v drugo nadstropje, kjer ima novo domovanje tudi Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Prijazni in lepo opremljeni prostori so vzpodbudna motivacija za ustvarjalno delo. Občina je svojo nalogo dobro opravila, sredstva davkoplačevalcev so smotrno uporabljena, sedaj smo na vrsti »stanovalci«. Območna izpostava Sklada RS naj bi po napovedih začela delati na novi lokaciji septembra, a ker še ni zaključen postopek registracije, bo to kak mesec pozneje. Pestri programi v kulturnem hramu Novo podobo dobiva tudi Kulturni dom Ivančna Gorica; tako boste že ob prvem obisku le - tega lahko sedli na nove oblazinjene stole. Tudi prijaznejši pod je obljubljen. In kaj se bo dogajalo v kulturnem hramu ? - Prvi bodo začeli mladi plesalci. Skupina, ki se je že uspešno predstavila meseca junija, bo svoj program nadaljevala ; prvič se sestane 29. septembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Takrat se v novo skupino lahko vpišejo tudi drugi otroci, ki bi radi urili svoje spretnosti. - Prvi teden v novembru se otroci lahko vključijo v lutkovno in likovno delavnico ter otroško folklorno skupino. - Za mladino in malo starejše se konec oktobra začenja plesni tečaj standardnih in modernih plesov. - Moški pevski zbor KD Ivančna Gorica že prepeva, gledališka skupina pa izbira ustrezen tekst za predstavo v decembru. Predstavo profesionalnega gledališča si boste lahko ogledali v drugi polovici novembra. In že bo tu Veseli december z uvodnim koncertom Adija Smolarja 17. decembra. Za vsakogar nekaj ! Torej obiščite kulturni hram v Ivančni Gorici in ne tarnajte, da se v občinskem središču nič ne dogaja. T. L. ZA HARMONIKARJE NI POČITNIC Nastopajoči v tem delu so prejeli priznanje za udeležbo, ki gaje prinesel selektor iz Ljubečne, ter majolko, ki jo je nastopajočim podarilo DHK in Turistično društvo Krka. Velika udeležba na prireditvi kaže na to, da je zanimanje za diatonično harmoniko veliko. Pa tudi nivo znanja je vsako leto višji. Komisija je stroga, zato gredo na polfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne le najboljši. Tudi Društvo harmonikarjev Krka se je odrezalo. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, za pogostitev nastopajočih in obiskovalcev pa je poskrbelo domače gasilsko društvo. Nikakor pa ne smemo pozabiti naših sponzorjev in dona-torjev: ABC Tabor, Grosuplje; GP Grosuplje; Bonum, d.o.o., Šentru-pert; Turistično društvo Krka, Pekarna Blatnik, Dobrepolje; Pekarna Gorenc, Ivančna Gorica; Pekarna Mišmaš, Krka; Picerija Nace Gabrovčec itd., ki so nam omogočili speljati to prireditev. Vsem še enkrat najlepša hvala. D. Petrič V soboto, 4. julija 1998, je potekalo v Družbenem centru na Krki že tradicionalno 6. tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko in 3. četrtfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, ki ju je organiziralo Društvo harmonikarjev Krka. Na prireditvi so bili udeleženci razdeljeni v tri starostne skupine: V 1. skupini do vključno 14 let je bilo 19 udeležencev, v 2. skupini od 15 dO 25 let jih je bilo 7 in v .3. skupini nad 25 let 10, skupaj torej 36 udeležencev. Predsednik komisije je bil Vladimir Brlek, člana pa sta bila Vladimir Škrlcc in Dean Zavašnik. Vsi udeleženci so prejeli priznanje, najboljših 17 pa se je uvrstilo v četrtfinalno tekmovanje. Pridružilo se jim je še 5 tekmovalcev, ki so tekmovali samo za pokale. To pot sta bili dve komisiji: komisija v isti setavi kot zgoraj je ocenjevala za pokale, najboljše, ki so se uvrstili v polfinale, pa jc izbral selektor Zoran Kolin iz Ljubečne. MAGISTER FARMACIJE JOŽE KUKMAN SE TRUDI NADALJEVATI DELO PATRA SIMONA AŠIČA Poznate ga mogoče že po člankih iz časopisa Družina. Mogoče ste že potrebovali njegovo pomoč in ste se oglasili pri njem v samostanu Stična, kjer dela pod okriljem podjetja Sithic. Leta 1947 je hodil v gimnazijo Stična in že takrat je rad zavil v cerkev, saj izhaja iz verne družine. Takrat je tudi prvič srečal patra Ašiča. Kasneje je še večkrat prihajal na duhovne vaje v samostan, vodil pa je tudi različne turistične skupine in pred dvajsetimi leti sta se s patrom Ašičem spoznala tudi pobliže. Jože mu je večkrat prišel pomagat in se k njemu učit. S sodelavci je dokončal tudi knjigo patra Ašiča, saj je le-ta umrl kmalu po tistem, ko jo je začel pisati. Leta 1995 sta tako izšli knjigi Domača lekarna, Recepti 1 in Domača lekarna, Priročnik za nabiranje 2. S patrom Simonom Ašičem so bili že takrat dogovorjeni, da bodo po njegovi smrti uporabljali le tiste recepture za čaje, ki bodo ustrezale znanosti. Po smrti patra Ašiča je bila v Sithicu zaposlena hči Jožeta Kukmana, Nataša. Kruta usoda je hotela, da je Jože v kratkem času izgubil dve hčeri, tako tudi Natašo. Takrat se je odločil, da bo nadaljeval delo, ki ga je začela v ljudski lekarni. Pravzaprav nadaljuje tudi delo svoje druge hčere, ki je bila psihiatrinja. Zelo rad namreč prisluhne različnim tegobam današnjih ljudi, ki pridejo k njemu s svojimi težavami. Pravi, da je bil ravno smisel za poslušanje ljudi vzrok za tako veliko priljubljenost patra Ašiča. S poslušanjem namreč lahko mnogokrat prideš do pravih vzrokov za bolezen. Seveda pridejo ljudje k njemu tudi z izvidi, diagnozami. V Sithicu sicer dela mešanice čajev za določeno bolezen, že pakirane čaje pa lahko kupite že pri vratarju ali kje drugje. Tu s pomočnikom Francijem Kraškovicem izdelujeta še mazila, tinkture, stisko grenčico... Jožeta Kukmana boste v samostanu dobili ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldan. Zal mu je, da ne more biti tam večkrat. Sicer pa bi rad, da bi kvalitetno delo patra Ašiča nadaljeval, verjame pa tudi, da bo to mogoče, ko se bodo izboljšali še pogoji in posluh za delo, ki ga opravlja. KM Konec septembra pričnemo z rednimi kinopredstavami v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Obiskovalce, ki so se pritoževali nad neudobnimi stoli, naj razveselimo, saj je občina poskrbela za nove, udebnejše, in spremljanje dogajanja v dvorani bo prijetnejše. Tudi program je pester in filmske novosti se iz Ljubljane selijo najpozneje v treh tednih v naše kinomatografe. Razpisujemo kino »abonma«. Vstopnina za odrasle je 500,00 SIT, za učence in študente 400,00, za abonente pa 350,00 SIT (abonma: najmanj 10 vstopnic). Informacije na tel. 764 028 in eno uro pred vsako kinopredstavo pri blagajni Kina v Ivančni Gorici. KINOPROGRAM ZA MESEC OKTOBER 98 PETEK, 25. september ob 16. uri ameriški glasbeni /Um o popularni skupini SPICE G I R L S KRATKA OZNAKA EMMA BI N TON (Baby Spioe), G ERI HALITVVELL (Gnger Spioe). MELANIE BROVVN (Scary Špice), VICTOR1A ADDAMS (Podi Spioe) m MELANIE CHISHOLM (Spotty Spioe) bodo propagirale sebe. Tvojo glasbo in nadu življenja ter pokazale, kaj je tilta začimba, ki jih dela tako uspešne SOBOTA, 3. OKTOBER OB 19. URI ameriški znanstvenofantastični film IZGUBLJENI V VESOLJU KRATKA VSEBINA: Najprej je bila TV aerija, ki jo je tudi televizija Ljubljana predvajala iredi šestdesetih. Zanimivo, da takrat za odkup cele serije m bilo denarja in so odkupili malo manj kot polovico •arije, zato te je zgodba končala, koje bilo najbolj razburljivo Zgodba je znana ROBINSONOVI z vesoljsko ladjo odidejo v sosednje osončje poiskat planet, kamor bi se lahko preselilo človeštvo z zastrupljene Zemlje Na krov ladje se vkrca tudi pokvarjeni doktor ZACHARY, ki reprogramira računalnik, vendar je prepozen, da bi z vesoljske ladje ušel, zato tudi on odleti v vesolje Zaradi reprogramiranja vesoljska ladja skrene z začrtane poti in ROBINSONOVI se znajdejo izgubljali v vesolju... SOBOTA, 10. OKTOBER OB 19. URI ameriška romantična komedija ŽELIM SI TE KRATKA VSEBINA Kakšna ljubezen je potrebna za trajno zvezo7 To je rdeča nit filma, ki jo scenarist NICHOLAS HYTNER predstavlja gledalcem Mejo med ljubeznijo, seksom m prijateljstvom prestopajo homoseksualec GEORGE v podobi PAULA RUDDA, simpatična NIN A, ki jo je upodobila JENNIFER ANISTON, in JOHN RANKOW kot odvetnik VINCE... PETEK, 16. OKTOBER OB 16. URI ameriiki akcijski film SMRTONOSNO OROŽJE 4. DEL KRATKA OZNAKA: To je že četrto nadaljevanje uspešnih filmov z MELOM GIBSONOM in DANNYJEM GLOVEPJEM v glavni vlogi Kdo ne pozna dveh nekonvencionalnih policajev, s katerima i občinstvo za dve uri poda v filmski vrtiljak akcije m humorja? Poleg MELA OIBSONA in DANNYJA GLOVERJA v filmu blesti ie znam ameriiki komik CHR1S ROČK Film je popolnoma nov, saj je bila svetovna premiera 10 julija 1 °°8 v New Yorku SOBOTA, 17. oktober ob 19. url ameriški pustolovski film PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE KRATKA OZNAKA Spektakularni film o boju zs preživetje dveh mož, ki sta z avionom strmoglavila v prostranstvih Aljaske Prvi je milijarder, ki ga igra ANTHONY HOPKTNS, drugi pa strastni fotograf, ki gs igra ALEC BALDVtTN. Bitka za preživetje v drvjmi je vse hujss in oba moflej končno spoznata, da ni največja nevarnost divja narava, ampak strah, izdajstvo, zahrbtno« in na koncu celo umor. SOBOTA, 24. OKTOBER OB 19. URI ameriški kriminalni triler DIVJE STRASTI KRATKA OZNAKA Odlični kriminalni triler z NEVE CAMBELL v glavni vlogi Vsebine filma vam ne smemo izdati, kor potem ne bi bil zanimiv. Izdamo lahko le toliko KEV1N BACON igra policaja, ki sumniči, M ATT DILLON je osumljen, DENISE RJCHARDS je sumljiva, NEVE CAMPBELL je sumljivo nebogljena... f —■ -j KNJIŽNICA UIC35UI Adamičeva 15 10 STRAN IVANČNA GORICA - NAJVEČJE LETOŠNJE ARHEOLOŠKO DELOVIŠČE V SLOVENIJI Gradnja avtomobilske ceste skozi našo občino se naglo približuje in zato že tečejo obsežne priprave. Mednje sodijo tudi arheološka izkopavanja, ker bo šla nova cesta preko pomembnih zgodovinskih lokacij. Arheologi so zastavili lopate na dveh mestih: v Ivančni Gorici, južno od bencinske črpalke, in na Selih pri Dobu. Na obeh lokacijah prihajajo na dan skrivnosti iz različnih obdobij naše preteklosti. Arheologi jih skrbno preučujejo in na ta način rešujejo pred zanesljivim uničenjem. O najdbah in dokončnih izsledkih bomo natančneje poročali jeseni, ko bodo izkopavanja končana. Odkrite površine kažejo, da so prednamci gradili trdne ceste in da kamnita podlaga v več plasteh sega več kot meter globoko. Dosedanje najdbe še ne razkrivajo, kdaj so bili posamezni kamniti in peščeni tlaki položeni. ' | Izkopavanja vzhodno od bencinske črpalke v poselitev že v starejši železni dobi. Na dan prihajajo predvsem izdelki iz gline. Kadar se v zemlji pojavi kaj zanimivega, strokovnjaki skrbno pregledajo najdišče. Tu so naleteli na kurišče z ostanki oglja. Izkopavanja v Ivančni Gorici vodi dr. Drago Svoljšak iz Narodnega muzeja Slovenije. Delovna ekipa šteje okoli petdeset članov, med katerimi je dvanajst strokovnih sodelavcev. Dosedanji izsledki potrjujejo, da je bilo tu pomembno cestno križišče že v davni preteklosti. Delo je v avgustu oteževala velika vročina. Tale fant se je pred nevarnimi žarki zaščitil s širokokrajnim klobukom. Izkope na Selih pri Dobu vodi arheologinja Filozofske fakultete v Ljubljani Milena Horvat. Ekipa šteje nekaj čez trideset kopačev in strokovnih sodelavcev. Dosedanji izsledki potrjujejo, da je bil kraj verjetno naseljen že v mlajši kameni dobi, pa do konca prazgodovinskega časa. Največ dokazil je iz mlajše latenske dobe, ko so pri nas gospodarili Kelti. Pri odvažanju nakopanega materiala si kopači pomagajo tudi z malimi goseničarji, da gre delo hitreje od rok. ARHEOLOGI SE NISO NAŠLI DINOZAVRA Intervju z domačinko Aleksandro Sašo Gros Bolj kot kdajkoli smo se letošnje poletje spraševali, kdo so in kakšni ljudje so arheologi. Le od daleč smo jih lahko opazovali pri njihovem delu v Ivančni Gorici ob črpalki ali v Selah pri Dobu, kjer bo kasneje zgrajena avtocesta. Kakšen je poklic, študij in delo arheologov, smo se pogovarjali z domačinko iz Višnje Gore, Sašo Gros. Zagorela in »delovno opravljena« je s terena prišla na pogovor. Na roki je imela lep posnetek latenske zapestnice. Rada ima nakit, je dejala. Veliko ima še prstanov z grškimi menandri. Sicer pa ji je najljubši halštatski nakit.. Ste že kaj našli? Nekaj že. Predvsem antično keramiko, fibule (današnje knofle), dno antične posode... Pred dnevi sem našla keramično figurico, podobno tisti v igri Človek, ne jezi se. Kaj pa kosti? Našli smo dve kosti. Več jih ver- jetno ni zato, ker je zemlja zelo kisla in kosti v taki zemlji razpadejo. Kakšnega dinozavra pa res nismo našli, čeprav si mnogi predstavljajo arheologijo na ta način. Kako pa določite, kaj sploh je arheološko najdišče? Kot že rečeno, ni nujno, da dvakrat pokopljcš z lopatko in že se ti pokaže »Troja«. Dovolj je, da je na vsakem kvadratnem metru več kot pet koščkov, odlomkov keramike. Tako ozemlje še vedno velja za arheološko najdišče. Kako ste si organizirali delo na Biču? Delo nadzoruje arheologinja Milena Horvat. Zemljo prekopava-jo študenti, ki so hoteli med počitnicami zaslužiti. Mi, študenti arheologije, pa smo ves čas prisotni, natančno opazujemo in zapišemo vsako najdbo. Teren je namreč razdeljen na kvadrante, t.j. na 4 x 4 metre, ki so sestavljeni iz mikrokvadrantov, in potem natančno izmerimo koordinate, višino, kjer je bila najdba. Poskušamo jo uvrstiti v pravo obdobje. Na Biču so v glavnem najdbe iz antike in neolitika. Najdbe kasneje operemo z vodo in krtačko in jih sušimo, vendar ne na soncu, saj bi jih to utegnilo poškodovati. Sicer pa delo na terenu poteka tako, da se odstrani 25 cm ornice in se poglablja po plasteh. Najdemo seveda tudi veliko novodobnih predmetov. Veliko je keramike. Novodobna se od prave razlikuje po tem, da so na njej vidne sledi vretena. Ponavadi pa je tudi glazirana. Kako si se pravzaprav odločila za študij arheologije? Menda si tudi dobra jezikoslovka. Ja, verjetno imam nekaj genov po mami, ki je res študirala in poučevala jezike. Vsi so bili prepričani, da bom vpisala nemščino in umetnostno zgodovino, ki me je tudi zanimala. Res sem tudi sama razmišljala o tem, vendar pa je moja odločitev za arheologijo dokončno dozorela v 4. letniku srednje šole, ko je profesor Ficko med nas povabil dr. Gabrovca in smo se z arheološkimi očmi sprehodili po Stični. Odločilen je bil tudi pogovor z dr. Knificem, ki je prijatelj mamine sestrične. Zdaj sem z arheologijo že dodobra okužena in ne vem, kako bi sploh lahko živela brez nje. Lahko še malce opišeš študij? V prvem letniku se nas je vpisalo 20, v drugi pa nas je prišlo 8. Mislim, da je to zaradi latinščine, še bolj pa gre za to, da v prvem letniku ugotavljaš, ali ti je poklic všeč ali ne. Med študijem imamo nekaj terenskih vaj. Tole, kar delamo sedaj, je seveda dodatna zaposlitev. Rada sem delala med počitnicami, malo pa mi je le žal, da nisem šla na kakšno pot. Zelo rada namreč potujem. Seveda na vse gledam kot bodoči arheolog. Ogledam si muzeje, gradove... Mogoče nisem ravno idealna družba za na pot. Do kdaj pa boste še delali na tem terenu? Sedaj obdelujemo šele prvi sektor, imamo pa še dva. Končni datum je 22. december. Upam, da bomo do takrat že marsikaj postorili. Ksenija Medved STRAN 11 Z UPANJEM ČAKAMO NA REZULTATE PONOVNIH EKOLOŠKIH MERITEV V LIVARJU V Livarju so montirali novi filter ZATIRANJE MUH NEZADOVOLJSTVO SE JE STOPNJEVALO Že nekaj časa se je nezadovoljstvo nad ekološkim stanjem Ivančne Gorice med krajani stopnjevalo, saj sc je zdelo, da sc Livar zgolj širi in dograjuje, nc prinaša pa, vzporedno temu, ustreznih ekoloških rešitev, takih, ki bi bile primerne in prijazne tudi življenjskemu okolju nas, ki tu živimo. Kljub zagotovilom o ekoloških prizadevanjih Livarja nas je še posebej "razjezila" lanska poškodba vrečastega filtra za čiščenje emisije snovi v zraku iz kupolastih talilnih peči. Spomnimo se različnih poročil o smradu, prahu, pekočem občutku v grlu, vedno hujšega hrupa, tresenja... Se posebej je nezadovoljstvo meti ljudmi naraslo, ko so bili objavljeni rezultati ekoloških meritev za leto 1997 od 7. 11. 1996 do 11. 3. 1997 (objavljeno tudi v Klasju, marec 1998), ki so pokazale, da posamezne mesečne vrednosti (koncentracija prašnih usedlin in kovin-kadmij, svinec, cink) šc vedno presegajo mejno vrednost. Za šc posebej kritično se je pokazalo stanje na Jurčičevi ulici. PODPISALI SMO IZJAVO Spomnimo se tudi, da smo lani podpisovali izjavo o svojem nezadovoljstvu nad našim bivalnim okoljem. Po tistem je Okoljcvarstveni odbor Ivančna Gorica na pobudo slovenskega ekološkega gibanja -sklical sestanek v najširši sestavi, od predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, predstavnika občine, inšpekcijskih služb, komunale. Livarja in občanov do novinarjev. Livarje bil na sestanku prikazan kot največji onesnaževalec okolja. MINISTER DR. PAVLE GANTAR IZDA ODLOČBO Na osnovi obtožb na tem sestanku in kasnejših dopisov je ministrstvo za okolje in prostor izdalo Livarju Odločbo o odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa za: - odpravo virov prekejmernega obremenjevanja okolja iz kupolne in elektroindukcijske peči, - prekomernega obremenjevanja okolja iz linije za antikorozijsko zaščito odlitkov - in iz deponije livarskih peskov na lokaciji Suhi most Polževo. (vzeto iz Livarjcvih novic 44, Alojz Kozan) KAKŠNO BO EKOLOŠKO STANJE ODSLEJ Livar je sedaj dolžan izdelati sanacijski program do 31. 10 1998. Najprej pa bo treba izvesti vse meritve onesnaževanja in izdelati kemijske analize. V Livarju so-nas, iz časopisa Klasje, povabili tudi na ogled nove ekološke pridobitve: sistema suhega vrečastega filtra za odpraševanjc talilnih indukcijskih peči. Ta naj bi Livar stal kar 15.000.000 SIT. Res smo sc odzvali povabilu (podpisana in ing. metalurgije Andrej Malovrh) in gospod Uroš Erjavec nam je prijazno razkazal pridobitev. Dosedaj so talili pločevino iz Revoza in pri tem je v okolje uhajal cinkov oksid, saj so imeli mokre vodne filtre, cinkov oksid pa jc težko omočljiv v vodi. Odslej imajo omenjeni filter, izdelan v firmi Neotechnik iz Nemčije. Povedal nam je, da se trudijo tudi na ostalih ekoloških področjih. Naredili naj bi rekonstrukcije na kupolnih pečeh, zavedajo se problema deponije livarskih peskov... Zavedajo se tudi, da je vedno bolj moteče tudi onesnaževanje okolja s hrupom, vendar zaenkrat še nismo dobili odgovora, kako bodo reševali ta problem. Na vprašanje, ali obstaja možnost o samo dveh delovnih izmenah, ki jo je omenjal tudi gospod Kozan v svojem članku (Klasje, september - oktober 1997), pa nam gospod Erjavec ni znal odgovoriti. Bo pa merjenje hrupa baje vključeno v meritve (mis-ijsko in emisijsko merjenje), ki so jih sedaj dolžni opraviti, kar smo izvedeli, ko smo o tem povprašali gospoda Heglerja. DELAJMO EKOLOGIJO SKUPAJ Naj končamo prispevek z mislijo, da si verjetno nihče od Ivančanov ne bo želel zaprtja Livarja, razmišljal o njegovi razstrelitvi, nihče več ne bo "preklinjal delovnega mesta" tam zaposlenih, če se bo Livar res razvil v sprejemljivo ekološko varianto. Sicer pa bomo o ekologiji nasploh (saj vemo, imamo še druge onesnaževalce!) lahko spregovorili na sestanku v septembru oz. oktobru, ki ga bo organiziral Okoljcvarstveni odbor Ivančna Gorica. Poudarek bo baje na razmišljanju o tem, kakšno okolje bomo zapustili svojim otrokom oz. v kakšnem okolju živijo že sedaj, v kakšnih pogojih hodijo v šolo... K sodelovanju pri iskanju sanacijskih rešitev Livarja pa nas poziva tudi gospod Kozan (Livarjeve novice, avgust 1998), ki pravi, naj sodelujejo vsi, zaposleni in občani, ki opažajo kakršnekoli nepravilnosti na področju varstva okolja. V Livarju pa vas bodo tudi sprejeli, če si boste hoteli ogledati njihove prostore, delo, meritve. Vseeno pa je dobro, če se na zadevo vsaj malce spoznate. Ksenija Medved OBČINA IN CISTO OKOLJE Zelo rada preberem Klasje, saj je v njem marsikaj zanimivega iz preteklega in sedanjega življenja- Zelo pohvalne so akcije za čisto okolje, vsekakor pa bo treba dati pobudo, da bo vlada čimprej sprejela zakon o prepovedi zasm-rajevanja z raznovrstnih farm. Mislim, da bi to morale napraviti občine. Pa še nekaj: vse lepo in prav, da ste se kritično lotili črnih odlagališč, ki so največkrat v neposredni bližini sprehajalnih poti. Kaj je pa storila občinska oblast, da bi to preprečila? Sama imam star štedilnik in hladilnik, ki že poldrugo leto stojita pred hišo in čakam na Odlok o odvozu kosovnega materiala. Iz meseca v mesec zasledujem, kdaj bo odvoz objavljen v Klasju, ampak že skoraj dve leti ni nič. Ali naj se tudi jaz pridružim tistim, ki vse kritiziramo, ne napravimo pa to, kar bi bilo potrebno? P.S. Pa še nekaj. Ali se lahko cesta, ki se imenuje Ul. Cankarjeve brigade prekoplje brez kakršnegakoli dovoljenja? Ida Milojevič Cankarjeve brigade 4 Ivančna Gorica Muhe sodijo med nadlogo, ki je izrazita in moteča v živinorejsko intenzivnih območjih, vendar so velik problem tudi prebivalcem v mestih. Uvrščamo jih v največjo na zemlji prisotno skupino živih bitij - med žuželke. Za njihovo številčnost sta najbolj pomembni sposobnost letenja in njihova prehrambena prilagodljivost. V evoluciji se je pri muhah en par kril močno zmanjšal in je spremenjen v skoraj nevidna utripača. Utripanje kril je zelo intenzivno (pri majhnih mušic-ah celo do 50.000 utripov na minuto), zato potrebujejo veliko hrane in imajo zelo učinkovito presnovo. Razvojni krog muh poteka od jajčeca preko ličinke do odraslega osebka. Prezimijo v obliki jajčec, ki jih odrasle živali odlagajo na zavarovana mesta, to je navadno tam, kjer je hrana za spomladi in med letom izlegle ličinke. Poleg hrane pa sta za življenje muh potrebni tudi svetloba in toplota, zato se najraje zadržujejo v bližini živali, mlekarn in v bivalnih prostorih. Prehranjujejo se z lizanjem, vendar se zelo hitro selijo z enega na drugo mesto in lahko prenašajo različne bolezni. Postopki in metode zatiranja muh so lahko mehanski in kemični. Mehanski so samolepljivi trakovi in plošče, vendar je njihova učinkovitost relativno slaba. Trakove je treba pogosto menjavati, ker se lepljiva površina hitro zasiti s prahom in mrtvimi osebki, v stanovanju pa so poleg tega še neestet-ski. Kemične metode so praviloma učinkovitejše, pomanjkljivost pa je zagotavljanje stika snovi z muho in omejen čas delovanja ter neposredna izpostavljenost ljudi in živali. Muhe pa so postale zelo odporne na kontaktno zatiranje s škropljenjem, ker to omogoča preživetje po naravi občutljivih osebkov ter njihovo razmnoževanje. V letošnjem letu pa je na voljo nov način zatiranja muh. Proizvod Insectex je sestavljen iz nosila, ki je lahko plošča (pri gospodarskih poslopjih) ali prozoren, 1 x12 cm velik trak (gospodinjstva, poslovni prostori, avtomobili). Na nosilno ploskev je nanesen nele-pljiv nanos atraktanta za muhe z dodatkom kemične snovi. Zelo pomembna pa je ustrezna namestitev v prostoru. Muhe se najraje zadržujejo na svetlih, toplih in zaveternih mestih. Plošče zato obešamo prosto viseče ali ob steno v bližino živali, na steno ob boksih za teleta, v mlekarne in druga gospodarska poslopja, kjer so muhe moteče. Trakove prilepimo na okensko steklo ali okvir, kjer so dejansko nevidni. Atraktant muhe privablja in vzpodbuja k lizanju nanosa, kar zaradi dodatka kemične snovi povzroči smrt v nekaj sekundah. Muhe padajo po ploščah v za to prirejen zavihek. To pa omogoča nadziranje učinkovitosti, preprečuje nekontrolirano padanje muh v prostor ter preprečuje, da bi živali jedle zastrupljene muhe. Proizvod v obeh oblikah odlikuje tudi dolgotrajno učinkovanje (2 - 3 mesece), usmerjeno zatiranje muh brez oddajanja nanosa v prostor, nedostopnost živalim in otrokom oziroma preprečevanje zlorab (nanosu so dodane grenčične snovi, ki odvračajo od lizanja). Embalaža je prirejena namenu, zato so plošče po štiri skupaj in zadoščajo za površino okrog 100 m2, trakov pa je 12, za približno eno gospodinjstvo. Poleg visoke učinkovitosti, sprejemljivosti za uporabnika in enostavnosti rabe je ekonomičnost še dodatna odlika proizvoda Insectex. Insectex se prodaja v Semenarni v Ljubljani. Povzetek članka Metke Trobiš Metrob, d.o.o. KSS Ivančna Gorica A " -iftl PRISLUHNITE IN SODELUJTE Informativni oddaji ob 12.30 in 16.30 (lokalne novice, aktualni dogodki, šport) Horoskop (9.15, 15.00; sobota 10.30; nedelja 9.45) Brezplačni mali oglasi (sobota 12.30 - 13.00) Obrtnik - podjetnik (ponedeljek, sreda, petek 8.00 - 8.30) Narodnozabavna glasbena oddaja Pesmi preprostih ljudi (torek 20.00 - 24.00) Glasbena oddaja Na tri akorde (četrtek 19.00) Glasbene čestitke (non stop) Nedeljski kviz (nedelja 19.00) Alpe Adria Zeleni val Boris Peterka, iur., direktor NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA VASI DOB PRI ŠENTVIDU Del bogate kulturne dediščine vasi so tudi številna znamenja, ki se nahajajo v njej ali v njeni bližnji okolici. Sredi vasi stojita Hribski pil in Kavškova kapelica. Tik ob poti, ki vodi iz vasi proti Rdečemu Kalu, stoji lesena Šrajeva kapelica. Na bližnjih poljih, zahodno od vasi, se nahaja Kristanova kapelica. Na prevalu nad vasjo, nad cesto, ki vodi proti Šentvidu, stoji večja vaška kapelica. Nekoliko dlje od vasi, že preko avtomobilske ceste, stoji na ravnini pod Rdečim Kalom Burjev pil. Omeniti pa je treba šc zanimivo kamnito znamenje v bližini avtomobilske ceste, ki ga domačini imenujejo "tlačanska lesa". O Kavškovi in vaški kapelici ter "tlačanski lesi" se je med vaščani do danes šc ohranilo nekaj ljudskega izročila. Kavškovo kapelico pri Šrajcvi domačiji je dal postaviti Anton Kavšek leta 1911. Kavšck se je rodil leta 1852 na Rdečem Kalu in se je kasneje priženil v Dob. Zakaj je dal postaviti kapelico, ni več znano. Ustno izročilo pravi, da so jo sezidali potujoči zidarji iz Italije. Velik lesen kip Srca Jezusovega, ki še danes krasi njeno notranjščino, je darovala Kavškova soseda Frančiška Golf. O vaški kapelici je znano, da je bila njena zunanjščina okrašena s freskami. V času med obema vojna- ma je freske naslikal slikar Anton Jug. Mnogi starejši domačini se ga živo spominjajo kot slikarja potepuha brez doma, ki je za hrano in pijačo slikal freske na zunanjščino hiš, gasilskih domov in kapelic. Na vhodni fasadi sta bila naslikana dva angela, v trikotnem zatrepu nad vhodom pa je bilo naslikano še Božje oko. Kasneje je bila kapelica prebel-jena, zato fresk danes ni več možno videti. Kdo in zakaj je dal postaviti kapelico, ni več znano. Vsekakor pa je stala že leta 1907, saj jo omenja Franc Roječ s Sel pri Šumberku v eni od svojih kratkih avtobiografskih zgodbic, kjer opisuje križe in težave svojih dijaških let, ki jih je skupaj s sovaščanom Ozimkom preživel v Ljubljani. Tako v eni izmed zgodbic opisuje, kako se z Ozimkom vračata iz Ljubljane domov na Sela pri Šumberku. Omenja, da sta jo peš mahnila z železniške postaje v Šentvidu mimo kapelice na prevalu nad Dobom naprej proti Selom. V Dobu je prav gotovo najbolj zanimivo in nekoliko v skrivnost zavito znamenje "tlačanska lesa". Nanjo me je opozoril domačin Jože Šraj, ki ve marsikaj zanimivega o vaški preteklosti. "Tlačanska lesa" je večji kamen, ki stoji ob kolovozu, na kraju, ki ga domačini imenujejo Grčevje. Na kamnu je vklesana letnica 1871. Po ljudskem izročilu naj bi se nekdaj pri tem kamnu zbirali tlačani z bližnjih graščin. Še do pred nekaj leti je stalo na tem mestu šc več podobnih kamnov, ki pa so jih kmetje na žalost odstranili. Ohranila se je tako samo še "tlačanska lesa". 12 STRAN DEBELI - SUHI, POROČENE - NEPOROČENE Na desni strani fotografije sta kapetana obeh ekip. Razlika je očitna, ali ne? Daje nogomet res najpomembnejša postranska stvar na svetu, nam dokazujejo v Dobu, kjer so že četrto leto zapored organizirali zanimivo športno-zabavno prireditev. Potekala je 12. 7. 1998, in to kar ves dan, saj se je že dopoldne začel nogometni turnir šestih ekip, nadaljevala se je s tekmo poročenih žensk z neporočenimi, končala pa z vrhuncem dneva - s tekmo med suhimi in debelimi. Na uvodnem turnirju so nastopale ekipe Slemenic, Hrastovega Dola, Transportov Turk, Podboršta, Ključavničarstva Polončič ter Gasilcev iz Doba. Kljub slabemu vremenu in spolzkemu igrišču so bile tekme zanimive. Zmagala je ekipa Ključavničarstvo Polončič, ki je v finalu premagala gasilce iz Doba z rezulatatom 4 : 3. Tretje mesto je osvojila ekipa iz Hrastovega Dola. Sledila je tekma med poročenimi in neporočenimi ženskami. Za osvežitev spomina naj povem, da so lani po hudem boju zmagale poročene z 1 : 0. Letos je bila tekma še bolj izenačena, saj se je v regularnem delu končala neodločeno z 2 : 2. Sledili so kazenski streli, pri katerih pa so zopet »takratko« potegnile zakonsko nevezane. Končni rezultat je bil 3 : 2 za zakon- sko (z)vezane. Tekmo je krasila zgledna borbenost ter fair-play na visokem nivoju, saj razen nekaj oteklin in očrnin ni bilo resnejših poškodb, tako da domačim gasilcem ni bilo treba posredovati niti z vodo, kaj šele z nosili. Med igralkami je treba pohvaliti prav vse, še posebej pa vratarko Dragico Stopar, ki je ubranila odločilni kazenski strel. Za zmagovalke so igrale : Joži Berginc, Vida Piškur, Olga Perpar, Albina Podobnik, Marta Glavič, Ani Trnovšek in Dragica Stopar. Zakonsko nevezano ekipo , ki je trdno odločena, da naslednje leto vrne »tastarim« milo za drago, so sestavljale: Jana Kavčič, Jana Možina, Jana Kutnar, Natalija Pate, Anita Erjavec, Nina Pušljar in Špela Prosen. Komaj sc je polegel prvi val navdušenja med več kot tisoč gledalci ( vsak slovenski nogometni prvoligaš bi si jih želel imeti toliko ), že so na mehko travnato podlago stadiona »Ob presušeni strugi Šent-pavelščice« pritekli glavni matadorji nedeljskega spektakla. Najprej postava lanskih zmagovalcev, ekipe suhih: Alojz Rovanšek - Stipe, Tone Glavič, Tone Šraj, Jože Košler -Bavtek, Zvonko Košler, Rudi Kastelic - Ritovski, Roman Škrabec ter Manfred Jurič - Frenk. Za ekipo debelih pa so igrali: Stane Prosen, Anton Jerlah, Tomaž Eržen, Ludvik Verbič st., Drago Stopar, Tone Cebular in Tone Kastelic. Kot vedno dosedaj je bila tekma izredno izenačena in napeta. Sodnik, katerega vlogo je kot vedno odlično odigral Silvo Podobnik, je očitno spremljal letošnje svetovno prvenstvo, saj je imel zelo strog, a za vse enak kriterij. Pokazal je več rumenih kartonov, proti koncu tekme, ko se je vnel vsesplošni pretep med igralci, pa še nekaj rdečih. Tekmo je le pripeljal do konca, rezultat pa je bil še tretjič v zgodovini dvobojev po rednem delu izenačen (2:2). Odločali so torej kazenski streli. Za razliko od lani pa so sc tokrat veselili Debeli, saj so zmagali s 5 : 4. Da to ne bo navadna tekma, sc je vedelo že na začetku, saj so v čast obeh ekip zaigrali ustrezni himni. Za suhe je bila to skladba Komplcksomanija Adija Smolarja, za debele pa Shujševalna kura Franca Koširja v izvedbi ansambla Valvasor. S tekme so se trikrat neposredno vklopili na Zeleni val, komentator pa je bil nezamenljivi Jože Glavič. Naj povem še to, da je ekipe in gledalce s svojo prisotnostjo počastil Avgust Likovnik, član Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Kegljaške zveze Slovenije ter predsednik Turistične zveze Ivančna Gorica. Organizatorji ( Prostovoljno gasilsko društvo Dob ), ki so zopet poskrbeli za vzorno organizacijo prireditve, že razmišljajo, kako in kaj naslednje leto, ko bodo zopet izvedli prireditev. Najbolj jih mori dejstvo, da zmanjkuje parkirnega prostora. Polno je vse do Boge vasi in še naprej. Morali bi razmisliti o izgradnji novega parkirišča, saj je npr. iz Radohove vasi že skoraj predaleč za peš. Pa si bodo že poiskali kakega novega sponzorja, letošnjim pa se najlepše zahvaljujejo za podporo : SDSS - podružnici Ivančna Gorica, avtoprevozniku Darku Perparju in KS Dob. Že sedaj občane vabim, da si ogledajo prireditev naslednje leto, zadnjo v tem tisočletju ! Simon Bregar in PGD Dob 3. MEDVASKI MALO-NOGOMETNI TURNIR NA KRKI Na Krki smo tretje leto zapored izvedli zanimiv malonogometni turnir med vasmi, ki sodijo v KS Krka. Turnir jc potekal v soboto, 4. julija, na igrišču pri Družbenem centru v organizaciji malonogometne sekcije ŠD Krka. Tekmovanja se je udeležilo 6 ekip, ki so bile razvrščene v dve skupini po 3. Rezultati po skupinah so bili sledeči : Skupina A : Gmajna : Lese II 3:0 Gmajna : Podbukovjc 3 : 0 Lese II : Podbukovjc 5 : 0 Skupina B : Znojile Lese I Znojile Gabrovčec Gabrovčcc Lese I 5:0 6 : 0 1 : 0 borbi za 5. mesto so bili igralci Podbukovja boljši od Gabrovčca po izvajanju kazenskih strelov. Sledili sta polfinalni tekmi, ki sta bili že bolj zanimivi in izenačeni : Znojile Gmajna Lese II Lese I 3 : 2 3:0 Nato je prišla na vrsto tekma za 3. mesto, v kateri so bili igralci iz ekipe Lese I boljši od svojih sovaščanov - Lese II, z rezultatom 2 : 0. In končno še finale. Tekma je bila zanimiva, trda in negotova do konca. Na koncu so se veselili lanski medvaški prvaki - igralci Znojil, ki jim tako manjka le še zmaga prihodnje leto, pa bo prehodni pokal za vedno ostal v njihovih rokah. Končni rezultat finala - Znojile : Gmajna 3 : 2 Za Znojile so igrali : Roman Mestnik, Marjan Mestnik, Primož Fink, Jože Škufca, Robert Škufca, Matjaž Iztok Bregar in Simon Bregar. Najboljši strelec turnirja jc bil Tomi Mišmaš iz ekipe Gmajna s 7 goli. Tekme so minile v lepem vremenu ob relativno velikem številu gledalcev. Zelo dobro jih je sodil Mitja Podobnik iz Velikega Gabra. Na koncu je treba omeniti in pohvaliti tudi naše zveste sponzorje, ki vsako leto poskrbijo za lepe praktične nagrade. To so : Mizarstvo Trunkelj, Borut Javornik - Carpe Diem, Trgovina Miša, Matjaž Baltič - River Advcntures, Gostilna Nace, Gostilna Rebolj, Kmečki turizem Magovac in Pekarna Mišmaš. Ker po tekmovanju nikoli niso vsi zadovoljni, nekatere ekipe že težko čakajo naslednjega leta, ko bomo zopet organizirali turnir. Upamo, da sc ga bo udeležilo še več ekip in gledalcev. Simon Bregar Malonogometni ples se nadaljuje Pred nadaljevanjem jesenskega dela občinske lige v malem nogometu, ki se med tem ko vi tole berete že nadaljuje, dolgujem še rezultate zadnjega kola, kije bilo odigrano pred zasluženim poletnim odmorom, in seveda lestvico po tem kolu. 9. krog : Mizarstvo Trunkelj Krka : Studenek - Dnevni bar MI-X 7 : 1 Izvir Iv. Gorica : Bife pri Matjažu & B bar 3 : 3 Dixi: MNK Marof 7:6 Lestvica po 9. krogu : NOGOMETNI TURNIR V PUSTEM JAVORJU Dan po velikem šmarnu, se pravi v nedeljo, 16. avgusta letos, so v simpatični vasici z imenom Pusti Javor organizirali že tradicionalni turnir v malem nogometu. Vasica Pusti Javor leži na začetku temeniške doline in neposredno meji na sosednjo občino Litija. Sredi vasi je naravno idealen travnati teren, kjer se igra mali nogomet. Domačini, ki so tudi ta turnir vzorno organizirali, so igrišče pripravili kot za malo svetovno prvenstvo, za ostalo, kar sodi k dobri organizacijio, pa jc poskrbel gostinec iz gostilne Pri Špančku, ki jc skrbel tudi za hladno pijačo ob igrišču, tako za igralec kot za njihove navijače. Na turnir seje prijavilo šest ekip, ki so odigrale osem tekem. Prvo mesto jc suvereno osvojila ekipa Temenice, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Sobrač, tretje pa so osvojili igralci Javorja po izvajanju sedemmetrovk. Na turnirju so sodelovale šc ekipe Pustega Javorja, Lupinice in Slemenic. Zmagovalec je bil proglašen kar na igrišču in je prejel iz rok organizatorjev velik pokal. Dezinfekcija pokala je potem sledila v gostilni Pri Špančku, kjer je klonil tudi hrustljavi odojek. Zadovoljni igralci so v cn glas izjavljali, da je bil turnir nekaj, kar si zasluži reprizo že to jesen, za naslednje leto pa že vabimo druge ekipe, da se nam pridružite, če vas mika okroglo usnje. Lojze Adamlje 1. Mizarstvo Trunkelj Krka 8 5 3 0 18 t 27: 13 + 14 2. Izvir Ivančna Gorica 8 5 2 1 17 24: 11 + 13 3. Bife pri Matjažu & B bar 8 4 2 2 14 33 : 18 + 15 4. Dixi 8 4 0 4 12 25 : 25 0 5. Studenek - Dnevni bar MI-X 7 2 2 3 8 18 : 24 -6 6. MNK Marof 8 1 1 6 4 18 : 39 -21 7. Kanarčki 7 0 2 5 2 14 :29 - 15 10. kolo bo odigrano v nedeljo 6. septembra, v Šentvidu pri Stični. Kdo bo občinski prvak, ki bo znan po zadnjem kolu ( 4. 10. ), bodo najbrž odločila prva tri moštva na trenutni lestvici. Simon Bregar Zmagovalec turnirja, ekipa Temenice. Finalisti turnirja Pusti .lav STRAN 13 NK Ivančna Gorica optimistično v novo sezono NK Ivančna Gorica se vsestransko krepi in vse kaže na to, da se njihova članska ekipa v 3. državni ligi ne misli zadrževati dolgo časa. Ob odlični igralski in trenerski zasedbi se krepi tudi uprava kluba, vidno pa se izboljšuje tudi igralna površina na domačem stadionu, ob katerem bosta zrasla nova tribuna in pomožno igrišče. V takem vzdušju je lažje igrati, to pa dokazuje tudi članska ekipa, ki je že začela novo sezono. Najprej je v pokalni tekmi namučila prvoligaša Živila Triglav, s katerim je po hudem boju izgubila z 0:2, nato pa je še bolje odigrala prva kola v ligi, saj beleži same zmage. Rezultati uvodnih treh kol : Litija : Ivančna Gorica 1 - 5, Ivančna Gorica : Bled 7-0, Sava Kranj : Ivančna Gorica 3-4. S temi rezultati so seveda na vrhu lestvice, kjer bi bilo lepo tudi ostati. Sledijo še končne lestvice pri mlajših selekcijah za sezono 1997/98, ki sem jih obljubil v zadnji številki Klasja : Mlajši dečki 1. liga MNZ Ljubljana : 1. Ljubljana 18 18 0 0 91 5 54 + 86 2. SCTOlimpija 18 13 1 4 75 10 40 + 65 3. Jezica 18 10 2 6 65 32 32 + 33 4. Slovan - Slavija 18 9 2 7 38 25 29 + 13 5. Elan 18 8 4 6 24 25 28 - 1 6. Svoboda Lj. 18 7 1 10 14 43 22 -29 7. Šmartno 18 7 0 11 42 54 21 - 12 8. Domžale 18 3 5 10 12 33 14 -21 9. Ivančna Gorica 18 4 2 12 19 86 14 -67 10. Rudar Trbovlje 18 2 1 15 16 83 7 -67 Starejši dečki 2. liga MNZ Ljubljana : 1. Ivančna Gorica 2. Šmartno 3. Kamnik 4. Slovan - Slavija 5. Komenda 6. Črnuče 7. Domžale 8. Ilirija 9. Litija Kadeti 1. MNZ Ljubljana 1. Šmartno 2. Domžale 3. Ivančna Gorica 4. Kočevje 5. Litija 6. Zagorje 7. Cerknica 8. Svoboda Kisovec 9. Belinka 10. Interflash 18 15 2 1 88 17 47 + 71 18 13 2 3 94 28 41 + 66 18 13 1 4 87 23 40 + 64 18 10 4 4 70 22 34 + 48 18 8 2 8 36 53 26 - 17 18 7 4 7 31 36 25 -5 18 3 5 10 24 64 14 -40 18 3 4 11 21 85 13 -64 18 4 1 13 29 58 12 -29 18 1 1 16 6: 99 4 -93 18 14 1 3 99 19 43 + 80 18 13 2 3 103 :32 41 + 71 18 13 1 4 68 21 40 + 47 18 10 2 6 47 :50 32 -3 18 10 1 7 68 :30 31 + 38 18 10 0 8 48 :47 30 + 1 18 6 2 10 38 45 20 -7 18 3 4 11 29 67 13 -38 18 3 1 14 31 110 10 -79 18 1 0 17 20 130 3 - 110 Simon Bregar Matevž Bregar zmagal na medobčinskem prvenstvu tenisu 22. in 23. avgusta je bilo na teniškem igrišču na Vrhpolju odigrano medobčinsko ( občine Dobrepoljc, Grosuplje in Ivančna Gorica ) rekreativno prvenstvo v tenisu za moške. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni kategoriji : člani do 35 in »veterani« nad 35 let. Bolj številčna je bila zasedba v kategoriji do 35 let, kjer je tekmovalo 20 članov, v »veteranski« kategoriji pa jih je bilo 8. Veseli nas, da je tekmovanje članov potekalo v znamenju tenisačev iz Ivančne Gorice, saj sta se v finalu znašla »naša« igralca Gorazd Kavšek in Matevž Bregar. V finalu pa je bil nato boljši mlajši - Matevž Bregar. Rezultati zaključnih tekem : Polfinale : Matevž Bregar - Boris Perme 6 - 0 in 6 - 4 Gorazd Kavšek - Nejc Zupančič 7 - 6 in 6 - 4 Finale : Matevž Bregar - Gorazd Kavšek 6 - 4 in 6 - 3 Na veteranskem turnirju je zmagal Mirko Škrjanc, ki je v finalu zasluženo premagal Marka Zupančiča. Rezultati zaključnih tekem : Polfinale : Marko Zupančič - Dare Marinčič 3 - 6, 7 - 5 in 5 - 4 (poškodba Marinčiča) c Mirko Škrjanc - Tone Kutnar 6 - 2 in 7 - 6 Finale Mirko Škrjanc - Marko Zupančič 6 - 3 in 6 - 2 Urednik TURNIR POLICIJSKIH POSTAJ MNZ RS V MALEM NOGOMETU OB DNEVU SLOVENSKE POLICIJE Športno društvo 92 Grosuplje, ki deluje na Policijski postaji Grosuplje, je 27. 6. 1998, ob dnevu slovenske policije, organiziralo turnir policijskih postaj MNZ RSlovenije, katerega so se udeležile ekipe policijskih postaj vseh uprav za notranje zadeve, razen Uprave za notranje zadeve Murska Sobota. 24 ekip je bilo razdeljenih v osem skupin. V lepem vremenu je bilo na dveh igriščih kar 36 tekem, na katerih je bilo veliko lepih potez in tudi golov. Med najboljših osem ekip so se uvrstile ekipe PP Celje, PP Tržič, PMP Rogaška Slatina, PP Ljubljana-Vič, PP Trbovlje, PP Lenart, PMP Metlika in PP Piran. Končni vrstni red: 1. mesto PP Trbovlje 2. mesto PP Piran 3. mesto PP Tržič in 4. mesto PMP Rogaška Slatina Prve tri uvrščene ekipe so dobile pokale za osvojeno mesto, ekipa PP Trbovlje pa še prehodni pokal. Pokal za fair play pa je dobila ekipa PP Kamnik. Pokale so dobili še: najboljši vratar Alen Tomažin (PP Metlika), najboljši strelec Božidar Skerbiš - 7 golov (PP Rogaška Slatina) in najboljši igralec Sebastjan Mrak (PP Piran). Športno društvo 92 Grosuplje je del zbranih sredstev namenilo v humanitarne namene, in sicer delavcem PMP Bovec Matjažu Čer-nutu, Borisu Zorko, Danijelu Karbu, Milanu Koletiču in Darji Cuder. Pri organizaciji so nam na razne načine pomagali: Gostinska oprema Slemenjak, Grosuplje; Dnevni bar Amazonka, Grosuplje; Rekon d.o.o., Vir pri Stični; Radio Zeleni val, Grosuplje; Reševalec d.o.o., Ljubljana; Izpušni sistemi Lauš d.o.o., Šentjurje; Jure Hribar s.p., Škofljica; Bomax d.o.o..Muljava; Izvir d.o.o., Ivančna Gorica; Pogrebne storitve Perpar, Zaboršt; Predelava plastike Sever, Ivančna Gorica; Agrograd d.o.o., Šentpavel na Dolenjskem; Avtoelektrika Kavšek, Mrzlo Polje; Avtovleka Kocjančič, Mleščevo; Avtovleka Kavšek, Temenica; Bife Furman, Temenica; Bife Toplar, Zagradec in drugi. Danilo Škof MED NAJBOLJŠIMI KEMIKI NA OTOČCU Že v prejšnji številki Klasja smo poročali o velikem uspehu dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča na državnem tekmovanju iz kemije. Oba dijaka, nosilca zlate Preglove plakete, Boštjan Genorio in Matjaž Koželj, in njuna mentorica, profesorica kemije Jožica Lampret, so dobili kot nagrado povabilo, da se udeležijo enotedenske poletne šole kemije na Otočcu. Šolo je organiziralo Slovensko kemijsko društvo ob sodelovanju obeh fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani in Mariboru, Inštituta Jožef Štefan in Kemijskega inštituta tovarne Krka iz Novega mesta ter Akripola iz Trebnjega. Udeležilo se je je 20 najboljših kemikov iz vrst srednješolcev in štirje mentorji. Tri raziskovalne vaje so dijaki opravili v laboratorijih Krke, in sicer sintezo zdravila tiklopidin CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.300 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000 polovica strani 60.200 četrtina strani 30.600 osmina strani 23.100 šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50% Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. t ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo do konca leta 1998. V cene ni vračunano oblikovanje in 5% prometni davek RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. hidroklorida, biosintezo antibiotika oksitetraciklin (OTC) in čiščenje odpadnih vod z odsorbcijo na aktivnem oglju, četrta vaja pa je bila polimerizacija akrilov v Akripolu. Poleg raziskovalnega dela so dijaki spoznali tudi industrijsko proizvodnjo v obeh tovarnah, v popoldanskem in večernem času pa so imeli še različne druge aktivnosti (šport, ogled kulturnih znamenitosti, strokovna predavanja, družabne igre...). Ves teden so se udeleženci šole tudi skrbno pripravljali na multimedijsko predstavitev svojega dela, ki je bila v soboto ob slovesnem zaključku šole. Vsi ugledni gostje, ki so se slovesnosti udeležili, tako dekana obeh fakultet, minister za znanost in tehnologijo, direktorja obeh inštitutov, ugledni strokovnjaki iz Krke in Akripola, starši dijakov in mnogi drugi gostje so s svojo nav- zočnostjo dali priznanje dosežkom mladih kemikov. Namen šole je bil povečati zanimanje mladih sposobnih ljudi za študij kemije in kemijskega inženirstva, kajti vpis na fakulteto že vrsto let upada, kar se že odraža v pomanjkanju tovrstnih strokovnjakov v industriji. Poletna kemijska šola je bila izvrstno organizirana in izpeljana in je dijakom udeležencem dala možnost spoznati, kaj kemija človeku lahko nudi za boljši in prijaznejši danes in jutri. Pridružujem se Matjaževemu mnenju, ki ga je izrekel v razredu pred svojimi sošolci:"Če že dobiš nagrado, mora biti ta dobra, in enotedenska poletna šola kemije je bila res dobra nagrada". Jožica Lampret K, Tel. 061/ 777 944 Mob. 0609,623 634 Fax: 061' 777 2-11 Zgornja Drago 4a, 1294 VIŠNJA GORA i ( TRGOVINA IN AGENCIJA d.v.o. i ItlJANA STEPIC, « organizira jezikovne tečaje iz angleškega jezika (začetek 15. septembra 1998): • začetni tečaj za otroke, stare od 6 do 8 let, • nadaljevalne tečaje za otroke od 1. do 4. razreda osnovne šole v različnih skupinah, • za učence od 5. do 8. razreda v različnih skupinah za doseganje boljših ocen in uspeha v šoli, • za 8. razrede kot pripravo na prestop v srednjo šolo in • za dijake od 1. do 4. letnika srednje šole v večjih ali manjših skupinah. Prav tako lahko pri nas kupite priročnika za angleščino z razlago v slovenskem jeziku za 1. in 2. letnik za boljše razumevanje šolske snovi. Informacije in prijave na tel. št. 061/777-244,0609/623-634 ali 041 623 634 (Lilijana Štepic, prof.) BARBARA PIŠKUR, NAJBOLJŠA MATURANTKA SREDNJE ŠOLE JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA Dekle temnih las in živih oči odločno stopa po dolgem hodniku naše šole. Izgleda, kot da ne ve več, kaj bi tu - tu, kjer je z nami preživela štiri gimnazijska leta. To je Barbara Piškur s Krke, najboljša maturantka naše gimnazije. Med 57 dijaki, ki so opravljali maturo v šol. letu 1997/98, je prav ona dosegla odličnih 31 od 34 točk. Tiste tri točke, ki manjkajo do 34, pa so posledica Barbarine natančnosti, doslednosti, pravzaprav želje po perfekcionizmu: ni se namreč prijavila na višji nivo pri angleškem jeziku. Kako Barbara danes razmišlja o maturi? "Že od prvega letnika je beseda matura pomenila strah, ves čas so nam govorili 0 tem. Ko sem se učila, sem imela občutek, kot da se ne bi. Potem pa se je v bistvu vse skrčilo na teden pred maturo. Pri učenju sem sc počutila nekoliko omejeno, časa je bilo namreč zelo malo -človek pa vse odlaga na zadnje dni. A tudi v tem času sem si privoščila premor, takrat sem najraje šla s svojim psom Larom na sperehod ob Krki." Kaj pa najtežji del mature? "Kaj vem. Najtežji del je pravzaprav začetek. Saj sem vedela, kako matura izgleda, a ko je šlo zares, je bilo težko. Začelo se je že maja z esejem pri slovenščini, nato je bila junija angleščina, in moram reči, da mi ni žal, da nisem prijavila višjega nivoja pri angleščini, morala bi namreč še veliko delati. Pravzaprav je bilo pri vsakem predmetu po svoje težko. Zdi se mi prav, da je matura eksterna, a morali bi skrčiti obseg snovi pri predmetih. Ko sem konec junija opravljala izpit iz kemije, sem komaj čakala, da bo res konec." Kaj pa potem? "Potem pa sem čakala na rezultate mature. Ko je profesor Grlica telefoniral in povedal rezultat, sem skoraj jokala, in potem mi je odleglo. In nato na morje, najprej s sestro na Pag, kasneje pa s sošolkama Jano in Tanjo, ki sta ravno tako odlično opravili maturo, na Brač. To so nam podarili starši." Še beseda o izbiri študija. "Že v otroštvu sem sanjarila o tem, da bi postala veterinarka -predvsem zaradi psov. Tako sem razmišljala še v 8. razredu osnovne šole in se vpisala na gimnazijo. Zakaj prav na to? Gimnazija je gimnazija, pa tudi zaradi sošolcev in sošolk. V 1. letniku nas je bilo veliko, nato pa smo postali tisti pravi 2. a, pa 3. a in 4. a." Tisti pravi ??? "Ja, tisti pravi 4. a, ki je znal marsikatero ušpičiti v šoli, v Fiesi, Kranjski Gori, Grčiji, a se je znal tudi izkazati, ko je bilo potrebno. Aja, govoriva o študiju. Sedaj sem se odločila za študij mikrobiologije, to je novejša smer na Biotehnični fakulteti. Zanima me vse, kar je v zvezi z naravo, tudi bakterije, virusi in praživali. Na tej smeri BF so med 108 prijavljenimi sprejeli 50 kandidatov in tudi v prvi letnik sem se že vpisala." Kaj vse je v Barbarini sobi? "Knjige, zgoščenke (Tlačenke, se zasmejeva, ko se spomniva, kaj vse smo o tem govorili pri slovenščini!), računalnik (jaz sc čisto nič ne spoznam na računalnik, nc maram elektronike!), slike psov. Rada gledam filme - vse po vrsti." Kakšni so bili občutki najboljše maturantke, ko je bila z ravnateljico go. Mileno Vrenčur na sprejemu pri predsedniku Kučanu na Brdu in s starši na prireditvi v Cankarjevem domu? "To je lep občutek - biti med 190 najboljšimi dijaki. Točke so pravzaprav samo točke, a za njimi se skriva učenje, trud, štiriletno delo. K temu so veliko spripomogli tudi moji starši, ki so bili tudi med maturo zelo razumevajoči, in seveda profesorji." Barbara je bila štiri leta odlična dijakinja, dejavna tudi pri različnih interesnih dejavnostih (gledališka skupina, angleščina, matematika), pomagala je svojim sošolcem, na koncu šolanja dosegla najboljši uspeh - in ob vsem tem ostala zanesljivo, odločno, skromno dekle, ki si jo bomo zapomnili vsi, ki smo jo učili ali se učili z njo. Srečno, Barbara! V. Cclarc DEKLICE IN DEČKI V SVOJEM RAZREDU Pod gornjim naslovom je bil v zadnji številki Klasja objavljen prispevek o praznovanju 60-letnice začetka šolanja učencev dveh razredov Ljudske šole v Stični. Učiteljici sta bili Vida Taufer, znana slovenska pesnica, in Jožefa Leskovec. Jubilanti so se zbrali 14. maja dopoldne v šoli, popoldne pa pri Okornu na Pristavi. S posnetkom in seznamom udeležencev dopolnjujemo prispevek iz prejšnje številke. IX x Čč Dd Ee Gg Hh li Jj Kk Ll hrrvNn Oo PpRr Ss Sš Tt Uu Vv Zz Žž Srečanja so se udeležili: Ana Skubic, Mala Dobrava, Vera Čož, Mleščevo, Ana Jakoš, Ivančna Gorica, Marija Škufca, Mleščevo, Lojzka Medved, Gabrje, Jožefa Kosten, Metnaj, Jožefa Lampret, Gabrje, Jožefa Lavrič, Spodnja Draga, Lojze Medved, Vir, Silvester Zupančič,Obolno, Milan Hrast, Stična, Milan Kek, Veliko Črnelo, Jožefa Hribar, Veliko Črnelo, Anton Zupančič, Mala Dobrava, Ida Roglič, Gabrje, Jože Grabljevec, Vir, Jelka Miklič, Zgornja Draga, Franc Zupančič, Stranska vas, Ivan Strmole, Stična, Ivan Genorio, Stična, Milan Erjavec, Ivančna Gorica. NASI OTROCI NA DEBELEM RTIČU Za nami je izredno toplo poletje. Vsi smo si želeli, da se čim večkrat namočimo v morju in ohladimo v prijetni senci. Območna organizacija Rdečega križa Grosuplje je tudi letos omogočila letovanje otrokom iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpolje v prekrasnem letovišču Debeli Rtič. Letovanje je potekalo od 10. člo 20. avgusta, udeležilo pa se ga je 181 otrok pod budnim varstvom 16 vzgojiteljev. In kako se je odvijalo življenje na Debelem Rtiču? Seveda je bilo najpomembnejše kopanje v lepo urejenem bazenu ob morju. Kopali so se dopoldne in popoldne. Čas na plaži so izkoristili za sončenje, igre v vodi in na lepo urejeni plaži, zvrstili so se maratoni, štafetne in zabavne igre. Otroci so se naužili morskega zraka in vode. Dan so zaključili z zabavnimi prireditvami in plesi. In ker je radio Zeleni val vedno tam, kjer se kaj zanimivega dogaja, je njegova ekipa tudi letos zapregla svojega jeklenega konjička in obiskala naše otroke. Izvedli so reportažo in omogočili otrokom, da preko radijskih valov pozdravijo svoje domače. Najbolj pa so se razveselili razigranega Filipa in z njim počofotali po bazenu. V imenu vseh staršev otrok, ki so se s pomočjo Rdečega križa Grosuplje lahko naužili morja, se zahvaljujem Mariji .lesih za organizacijo letovanja ter Martini Buič in vsem vzgojiteljem, ki so vestno pazili nanje. Hvala tudi Borisu Peterki, ki je omogočil, da so otroci pozdravili svoje starše preko valov radia Zeleni val. Majda Kaiba MED POČITNICAMI... Poletni meseci so za marsikaterega bodočega prvošolčka zelo prijetni. Neko julijsko nedeljsko popoldne seje v Bohinju zbrala množica občudovalcev narave, polnih športnega navdiha, da preiskusijo svoje zmogljivosti pri plezanju po skalah. Med najmlajšimi, ki so svoje plezanje zelo uspešno opravili je bil Luka Lokar iz Stične. Že pri prvem poskusu mu jc uspelo priplezati do vrha. Njegov uspeh smo obiskovalci nagradili z množičnim aplavzom, organizator pa ga je nadušil za plezanje še naslednji dan. Drugi podvig mu je bil že lažji, zato mu jc na vrhu skale ostalo nekaj časa za opazovanje okolice; Bohinjsko jezero se mu je zdelo zelo majhno, njegova sestrica Tanja skoraj drobtinica, avtomobili pa kot igračke iz čarobne vrečke. Spomine na počitnice ima zelo lepe, vstopno karto za plezanje je zamenjal za največji sladoled. Upamo si trditi, daje izbral pot, ki mu bo ostala v trajnem spominu. M.K. Foto: Joži Lokar STRAN 15 » POKOPALIŠČE« AMERIŠKIH BOMBNIKOV V zadnji številki Klasja sem z zanimanjem prebral prispevek o obisku ameriškega pilota iz druge svetovne vojne, ko je njegov bombnik strmoglavil v bližini Ivančnc Gorice, sam pa je kot padalec pristal v Lcskovcu pri Višnji Gori. O strmoglavljenju ameriških bombnikov v bližini Stične je pisalo kar nekaj avtorjev (Edi Šelhaus, Vilko Kos, Milena Vrenčur). Zelo podobno je opisal padec enega od bombnikov Jože Pcskar (Dolenjski odred, str. 157-158). Vsi drugi so omenjali le nekatere podatke, predvsem v zvezi z rešenimi padalci, pa tudi datumi se ne ujemajo. Nihče pa ni omenil, da sta na tem prostoru, v istem letu, strmoglavila dva ameriška bombnika, kar je najbrž izjemno naključje. Znano je, da so se vojaki vseh vojska zanašali, da na isto mesto nikoli ne pade še ena granata. Torej, prvi bombnik je med Mlcščevim in Stransko vasjo padel 25. 2. 1944, ko so bili naši kraji na osvobojenem ozemlju. Letalo je s čudnim tuljenjem (verjetno je bila to sirena) v nizkem letu dvakrat zaokrožilo nad Mlcščcvim in Stično. Tik pred padcem je letelo le nekaj metrov nad hišami v Mleščevcm, nato pretrgalo žice daljnovoda (verjetno s krilom) in »pristalo« na valoviti površini njiv v bližini sedanje avtoceste. Razbitine so bile raztresene na razdalji kakih 100 do I50 m. Posamezni deli so bili ohranjeni, eno krilo je bilo skoraj celo. V njem je v bencinskih balonih ostalo še nekaj bencina. Na kraj padca smo prihiteli najprej otroci, potem šc ostali. Med razbitinami se je našlo marsikaj koristnega (stikala, ležaji, motorčki. spojke, izolirana žica, bencin). Za bolj pogumne pa so bili zanimivi naboji in pištole za spuščanje raket. Kmalu pa so prostor zastražili partizani Dolenjskega odreda, ki so se zanimali predvsem za orožje (strojnice). Baje so dobili tudi radijsko postajo. Najbrž naslednjega dne je iz Ljubljane priletela na oglede »štorklja« (domobransko izvidniško letalo) in otroška korajža je dokaj uplahnila. Posadka letala je s padali odskočila v hribih nad Stično na takratni razmejitveni črti med nemško in italijansko okupacijsko cono. Otroci smo prav tedaj odhajali iz šole. Jaz sem bil že blizu Marofa. Ko sem zagledal letalo v zelo nizkem letu, sem mislil, daje to nemški bombnik in da se pripravlja na bombardiranje, padala pa so sc mi zdela kot letala-iovei. Strah je vzbujalo tudi močno tuljenje. Ucvrl sem jo pod bližnji grm. Partizani Dolenjskega odreda so rešili letalce (razen dveh), jih v Stični pogostili ter poskrbeli za varno vrnitev v njihovo bazo. Za tolmača je bil Anton Zaletel st. iz Stične, ki je bil pred vojno več let v Ameriki. Datum tega dogodka jc napisal na skednju in je še danes viden. Preden so letalci zapustili letalo, so odvrgli bombe (morda nekje okrog Pristave), ki so bile deaktivi-ranc. Večina se jih jc zarila v zemljo, vsaj ena je ostala na površju. Iz tega se da sklepati, da letalo ni prispelo na cilj bombardiranja in se je moralo zaradi okvare vrniti (ni izključeno, da so bile tO bombe s kakega drugega letala). Drugi bombnik je padel na božič 1944. leta. ko je v Stični že bila domobranska postojanka. Tudi ta je tulil, krožil pa je zelo visoko in za njim sc je kadilo. Nenadoma se je usmeril proti zemlji in skoraj navpično strmoglavil. Ob padcu se je slišala eksplozija, dvignil sc je plamen in dim. Padel je ob robu gozda, kakih 100 do 150 m od mesta, kjer je padel bombnik februarja. Tudi tedaj so ljudje (civili in domobranci) prihiteli h goreči razbitini. Plena ni bilo, zato je možna domneva, da so »zaprašeni ostanki razbitin » skednja J. Zaletela z Mleščevega pripadali prvemu bombniku (tudi na našem podu se je ohranilo nekaj ostankov). O posadki tega letala takrat niso nič slišali. V zvezi z ameriškimi letečimi trdnjavami je zanimiv še en pripetljaj, ki se je zgodil zelo blizu mesta, kjer sta strmoglavila bombnika. 14. 2. 1945 je bil eden izmed mnogih navadnih dni, koje na nebu mrgolela množica letal. Otroci smo jih preštevali po jatah. Najbolj pogosto so leteli po štirje v obliki križa, med jatami pa so švigali lovci, lega dne sem zagledal, da sta se od enega od bombnikov odlepila dva »padalca«. Šele ko jc na Hudem zabobnelo, sem spoznal žc drugo svojo zmoto. Dve letalski bombi sta namreč padli v bližini Petanovega gospodarskega poslopja. Naredili sta tri metre globoki jami, vsa opeka je zdrsnila s strehe, prav velike škode pa ni bilo. Obledeli spomin 14-letncga poba mije pomagal razbistriti moj vrstnik Tone Zaletel ml. (sin omenjenega tolmača pri pogovoru partizanov s piloti). Prepričan sem, da se teh dogodkov spominja šc marsikdo, morda v drugačni varianti. Ivan Strmole, Stična CENTER ZA POMOČ NA DOMU ZA JUGOVZHODNI DEL LJUBLJANSKE REGIJE 1. PREDSTAVITEV PROBLEMA IZVAJANJA POMOČI NA DOMU Pomoč na domu kot dopolnilna oblika institucionalnemu varstvu ostarelih in invalidnih oseb se je že precej uveljavila v občinah jugovzhodnega dela ljubljanske regije. Izvajajo jo tako formalne institucije kot posamezniki v okviru uradnih ali privatnih ustanov ter različnih dobrodelnih organizacij. Ili oblika pomoči delno blaži stisko zaradi pomanjkanja domskih kapacitet in s tem povezane dolge čakalne dobe. Pri uvajanju in izpopolnjevanju sistema izvajanja pomoći na domu postajajo vse bolj pereči naslednji problemi: 1. pomoč na domu ni vedno načrtovana in koordinirana: 2. pri obstoječi organizaciji pomoči na domu uporabniku praktično ni mogoče zagotoviti trajne pomoči; 3. nudene oblike pomoči uporabniku ne ustvarjajo občutka varnosti bivanja na domu; 4. pretok informacij o pomoči je otežen in zato pomanjkljiv v vseh smereh: • potencialni uporabniki ne vedo, na koga naj se obrnejo za določeno obliko pomoči; • izvajalci pomoči pogosto ne vedo, kdo in kdaj bi potreboval pomoč; • koordinatorji in organizatorji težko priskrbijo in uredijo pomoč zaradi nepoznavanja ponudbe pomoči, ki jo lahko nudijo posamezni lokalni izvajalci. 2. REŠEVANJE PROBLEMA Zgledu socialno in zdravstveno bolj urejenih dežel severne Evrope in Amerike, kjer že več let uporabljajo moderne telekomunikacijske in informacijske rešitve za načrtovano in koordinirano pomoč na domu starostnikom, invalidom, bolnim in prizadetim. Želimo slediti tudi v Sloveniji, pri tem pa uporabiti znanja in pozitivne izkušnje drugih. Eden sodobnih pristopov je uvajanje programa Lifeline, ki je sinteza servisne mreže storitev za pomoč na domu, tehnike in ustrezne informativne službe. Temelji na posebnem telefonu, pri katerem uporabnik s pritiskom na rdeči gumb, ki ga nosi okoli vratu, takoj vzpostavi kontakt z dežurno službo. Ta sprejme klic in priskrbi ustrezno pomoč, jo koordinira in spremlja njene učinke. Posamezne regije ali večja mesta ustanavljajo centre za organiziranje pomoči na domu (v nadaljevanju centre). Osebe, ki računajo na kakršnokoli pomoč, so povezane s centrom prek obstoječega telefonskega omrežja s posebnim telefonskim aparatom in pripadajočim -.rešilnim rdečim gumbom«. Pogoj za delovanje te informacijske mreže je, da ima vsak potencialni uporabnik telefonski priključek. I jfeline komunikacijski sistem lahko učinkovito funkcionira le ob dobro organizirani mreži socialnih in zdravstvenih storitev v lokalnem prostoru in ob sodelovanju vseh, ki so v to vključeni. Pri vključevanju tega sistema v sistem pomoči na domu deluje center, ki je po svoji osnovni nalogi informacijsko - koordinacijski, kot mediator med uporabniki in izvajalci pomoči in je zato orodje v rokah tistih, ki že sedaj izvajajo kakršnokoli pomoč na domu. Center je jedro, okoli katerega se vršijo vse dejavnosti, vezane na pomoč na domu in je na razpolago vsem izvajalcem pomoči v regiji. V njem je nameščena ustrezna komunikacijska oprema za sprejem klicev ter identifikacijo posebnega telefona uporabnika. Ob klicu uporabnika v center dežurni operater v večini primerov samo organizira pomoč - torej posreduje informacijo od uporabnika pomoči do ustreznega izvajalca in obratno ter, če je potrebno, koordinira izvajanje pomoči, tako da uporabnik prejme različne oblike pomoči (npr. Zdravstvene in socialne) in ne le tiste, ki jo nudi posamezni izvajalec. V Sloveniji delujeta dva takšna centra: v Ljubljani in Celju, oba v okviru doma upokojencev, za širšo mestno oziroma regijsko področje. V Ljubljani, kjer deluje center že peto leto, se je v tem obdobju priključilo prek 160 uporabnikov _ telefona Lifeline. V času delovanja so prejeli več kot 20.000 klicev za pomoč na domu. od tega več kot 10.0(10 prek posebnih telefonov Lifeline. Po svoji funkciji je center tudi izvajalski, saj sani nudi nekaj servisov pomoči na domu. V skladu s sprejetim nacionalnim programom varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005, ki še posebej poudarja potrebo po razvoju pomoči na domu. naj bi v Sloveniji ustanovili več regijskih centrov, enega takih tudi za jugovzhodno ljubljansko regijo. Ob tem želimo, da bi pri zagotavljanju potrebnih strokovnih, organizacijskih in finančnih možnosti že od vsega začetka čim bolje sodelovali vsi, ki so kakorkoli že vključeni v izvajanje pomoči na domu. Pripravil: dr. Drago Rudel, dipl. ing. Za varnejšo pot šolarjev je letos še dodatno poskrbela tudi ivanška občina. Povsod, kjer hodijo otroci v šolo ali iz nje so postavili table, ki naj bi opozarjale voznike na večjo previdnost. Teh tabel je več kot dvajset. ZAVAROVALNICA TRIGLAV NATEČAJ ZA IZBOR NAJZANIMIVEJŠIH LIKOVNIH IZDELKOV NA TEMO ZAVAROVALNICA TRIGLAV -ŠOLSKO NEZGODNO ZAVAROVANJE i. Velja za likovne izdelke učencev osnovnih šol s področja Mestne občine Ljubljana in občin: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dol, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Horjul - Polhov Gradec, Ig, Ivančna Gorica. Litija, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Ribnica, Škofljica, Vodice, Velike Lašče in Vrhnika. Na natečaju lahko s svojimi izdelki sodelujejo otroci, ki bodo v šolskem letu 1998/99 obiskovali osnovno šolo. Prejeti likovni izdelki se bodo v ocenjevanju razvrščali v dve skupini, in sicer: - za otroke, ki bodo obiskovali razredno stopnjo: 1.-4. razred - za otroke, ki bodo obiskovali predmetno stopnjo: 5. - 8. razred. 3. Likovna dela učencev pošljite do vključno 10. oktobra 1998 na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Ljubljana, Miklošičeva 10, Ljubljana, s pripisom "Za javni natečaj Zavarovalnice Triglav". 4. Pošiljko označite s svojim imenom in navedite rojstne podatke o avtorju, z navedbo razreda in šole. ki jo obiskuje. Izbor najzanimivejših del bo opravila tričlanska komisija v sestavi: - Taja Brejc - predsednica (zunanja strokovna sodelavka) - Romana Blaznik - članica in - Irena Knap - članica Osnovni kriteriji za izbor so izvirnost pri orisu teme, duhovitost, izbor tehnike (risba, plastika ipd.). 6. Za najzanimivejših deset likovnih del v vsaki skupini bodo podeljene nagrade. Šola, ki bo poslala največ likovnih del, prejme posebno nagrado -enodnevni avtobusni izlet po Sloveniji za 50 učencev. 7. Nagrade bodo podeljene na prireditvi v sredo, 28. oktobra 1998. v Ljubljani, na Verovškovi 60b. Starši, kot zakoniti zastopniki avtorjev, dovoljujejo razstavo in hrambo likovnih del ter njihovo objavo v glasilih Zavarovalnice Triglav, d.d. Vse ostale avtorske pravice so pridržane. V Ljubljani, 1. 9. 1998 Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Ljubljana Direktor Mirko Ukmar SRCE JE DALO VSE, KAR JE IMELO, ZA SEBE NITI BILKE NI POŽELO. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža in atija FRANCA ŠPENDALA se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, denarno pomoč in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSEM HVALA! Žalujoči: žena Marija, hči Petra in ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat MAKSIMILJAN HRAST Stična 51. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in poslovilne besede ter množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu Stična, godbi, pevskemu zboru ter izvajalcem Tišine. Hvala govornikoma Cirilu Jurčiču in Lojzetu Ljubicu za izrečene poslovilne besede. Vsi njegovi Stična, Smarje-Sap, Ljubljana ZAHVALA Ob smrti moža, očeta in dedija FRANCA KRISTANA iz Šentvida pri Stični 114 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Zupančiču, gospodu župniku, pevcem in pevkam ter pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči: žena Lojzka ter hči Silva in sin Bojan z družinama. Trenutek - naše srce je zatrepetalo, oko se je orosilo, besede so zastale v grlu... ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta CIRILA LAVRIČAsl iz Spodnje Drage pri Ivančni Gorici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Jožetu Kastclicu za opravljen obred, pevcem Stiškega kvarteta in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja tudi vsem gasilcem in lovcem za častni sprevod ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žena Marija, sin Ciril ter hčerka Ivanka z družino ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama FRANČIŠKA ŠTRUBELJ s Hudega pri Ivančni Gorici. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in znancem, ki so darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Kastclicu za lepo opravljeni pogrebni obred, stiškemu kvartetu, družini Perpar ter društvu upokojencev. Hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Njeni domači Vse življenje si garala, vse za dom. družino dala. Ako bi ti volja do življenja zdravje povrnila, ne bi tebe, ljuba mama. črna zemlja krila. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame JOŽEFE HRIBAR iz Velikega Kala 4 - Šentvid pri Stični se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje. Lepa hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in dober namen. Hvala vsem. ki ste jo prišli pokropit in pospremit na njeno zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Zupančiču in Vidi Kastelic za pomoč pri zdravljenju in negi. Hvala g. župniku Koželju za lep pogrebni obred, Perparjevim za pogrebne storitve, šentviškim pevcem za odpete pesmi in Žurgovim za lepo cvetje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni. Imel težko si življenje. toda zdaj nič več ne čaka le trpljenje. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA V 86. letu starosti je tiho odšel od nas dragi mož, oče, brat in dedek ANTON URBAS iz Šentvida pri Stični 38. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem za zapete žalostinkc in trobentarju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti ALOJZA GODEC iz Ivančne Gorice smo globoko hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom Ivančne Gorice, ki so pokojnika v velikem številu pospremili na zadnji poti in ga počastili s cvetjem, svečami in z darovi v dobre namene. Enako zahvalo izrekamo tudi delavcem Tabora, IMP-ja, Instalacij, Gama centra, Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in pevcem Stiškega kvarteta. Neizmerno smo hvaležni tudi župniku, gospodu Jožetu Kastclicu za vso pozornost v času bolezni in za posebno naklonjenost ob smrti. Njegove poslovilne besede so nas globoko ganile in so nam v uteho ob boleči izgubi. Žena in sinovi z družinami Svet je cvetlica. Svet je napor, je zid, je duh, prihod in odhod. Svet je (iospod v slavi in čudež. V čudežu svet je - molitev. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija AVGUŠTINA RUSA iz Šentvida pri Stični 30 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste v dneh slovesa sočustvovali z nami, izrekali sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali v dober namen in maše ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti Posebna zahvala dobri sosedi Metki Bijec za vse, kar je storila zanj in za nas. Bilo je veliko. Naj ji Bog povrne. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Koželju za lepe besede ob slovesu in lepo opravljen obred. Hvala tudi šentviškim cerkvenim pevcem in skupini Slavčck za zapete pesmi. Zapustil nas je - toda v naših srcih bo večno živel! Žalujoče: žena, hčerki in vnukinja ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, strica in prijatelja SREČKA MEDVEDA Škrjanče 12 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sošolcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre gospodu župniku Jožetu Kastclicu za lepo opravljen obred in pomoč, članom gasilskega društva Hudo - Ivančna Gorica, Šentviškemu pevskemu zboru ter zdravnikom zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Vsi njegovi /30/ /302 1/303 1/340 I /303 /308-/307-/306' /30// I /305 FRANČIŠKA STRUS GRABLJEVČEVA MAMA Z RDEČEGA KALA Frančiška je bila najprej doma v Mali Stari vasi pri Grosuplju, torej bolj z ljubljanskega konca, kar je skoraj redkost v naših krajih. V njenih osebnih papirjih je neverjetno veliko osmič. Glejte: rojena je bila osmega dne v osmem mesecu, leta 1908. Vrh tega sc jc rodilo tudi osem otrok v hiši, ki je tiste čase nosila številko osem. Pa recite, če to ni veliko naključje, ali pa kar neposreden vpliv vesoljskega numer-ičnega fonda. Doma v Stari vasi, na očetovem gruntu, jela ni manjkalo, pa tudi dela je bilo čez glavo. Oče niso bili preveč vneti za delo na polju - nekaj tudi zaradi šantavc noge, zato so poljsko delo prepuščali ženskam. Če jc bil v širši okolici kakšen živinski sejem, so zapregli konja, sedli na zapravljivček in ukazali:«Francka, z menoj greš, boš trajbala, če bom kaj kupil«. Oče so namreč strastno ljubili živinsko kupčijo in mešetarjenje na sejmih. Ko so oče na sejmu kupili živinče, je Francka dobila v roke »štrik« in postala »trajbar«, gonjač po naše. Oče pa z vozom domov. Včasih je bila na cesti proti Ljubljani tudi s tremi glavami govedi. Največkrat so gonili v skupini, da so se gonjači lahko pomagali med seboj, če se je komu kaj primerilo. Francko je ob neki priliki vznemirjen vol vrgel v reko Temenico, ko ga jc gnala čez most. Tedaj so drugi gonjači priskočili na pomoč in pomirili podivjano žival. To delo ni bilo primerno za dekleta, boste rekli. Res je, a kaj ko so bile pri hiši same kikle - sedem deklet je spalo pod domačo streho. Punce bi se rade včasih tudi malo poveselile, a ni bilo dosti priložnosti za te stvari, so bili mati preveč strogi. Nekoč so se samo malo dlje zadržale na gostiji po opravljenem obredu, pa Zemlja sije vzela, kar je njeno, vendar, kar ni njeno, si ne more vzeti -to je večno, neomajno, trajno. (Mila Kačič) ZAHVALA Svojo zemeljsko pot je sklenila naša mama JOŽEFA STRMOLE iz Stične 73. Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali za dober namen in jo v velikem številu pospremili do njenega zadnjega doma. Posebej hvala sosedi Anici Erjavec, ki se je ves čas mamine bolezni nesebično razdajala in ji pomagala. Zahvaljujemo se sodelavcem Višjega sodišča v Ljubljani in Osnovne šole Stična, osebju zdravstvenega doma v Ivančni Gorici, posebej dr. Kastclicu in dr. Zupančiču, ter medicinskim sestram Marici, Anici in Marti. Hvala gospodu župniku p. Novaku in gospodu Kastelicu za lepo opravljeni obred, bratu Bernardu, cerkvenemu pevskemu zboru, moškemu pevskemu zboru iz Stične in Stiškemu kvartetu ter Roku za občuteno zaigrano Tišino. Naj vam Bog povrne za vse, kar ste dobrega storili zanjo in za nas. Vsi njeni je bil že ogenj v strehi. Na koncu so pa še burklje zapele v materinih rokah; pa se zabavaj, če si upaš. Tiste čase so namreč ljudje veliko dali na dekliško čast in poštenost. Franckin oče so zelo cenili imetje, zlasti zemljo, zato so gledali, da se je večina hčera omožilo na večje domačije. Tudi za Francko so na svojih sejmarskih poteh poiskali grun-tarskega ženina - Grabljevčevega Cirila iz Rdečega Kala. Dvajset let je bil starejši od nje, pa ni taka razlika prav nič narobe hodila. Tudi ni bilo časa za to. Komaj desetletje sta bila poročena, ko so med zadnjo vojno na Kal prihrumeli Italijani, vzeli njenega moža in ga ustrelili, doma pa izropali in požgali. Sedem poslopij je tedaj zgorelo na domačiji, da so ostali brez vsega. Nesreča je bila še hujša, ker je bilo pri hiši šest majhnih otrok - najstarejši je imel deset let. Tedaj je morala mati Frančiška poleg vseh starševskih prevzeti še gospodarska in druga bremena. Najprej so si naredili najnujnejšo streho nad glavo, potem pa počasi še vse ostalo. Otroci so medtem odraščali in se razšli po svetu, hči Fanika celo v daljno Kanado, v mesto Toronto, doma pa je družinsko tradicijo nadaljeval sin Ciril. Sedaj imajo pri Grabljevčevih na Rdečem Kalu številno in pestro družino. Franckin vnuk Bojan se je namreč tudi ustavil doma, pripeljal v hišo mlado ženo in poskrbel za štiri pravnuke. Prababico Francko zelo veseli, da v hiši složno živijo kar štiri generacije in da je dom poln kipeče-ga življenja. Tudi drugod se je njeno rodovno drevo dobro razraslo in dalo trinajst vnukov in dvajset pravnu kov. Pred desetletjem se je Francka opogumila in se podala na obisk k hčerki Faniki v Kanado. Kaj vse je tam videla in doživela! Tisto, kar je nekoč občudovala na dolenjskih sejmih, ni bilo nič v primerjavi z vtisi v nekdanji deželi Indijancev. Letos avgusta, ob njeni devetdesetletnici, so se zbrali vsi, tudi iz Kanade so prišli in se poveselili v domači hiši, kot se spodobi ob tako visokem jubileju. Frančiška Štrus se pri devetdesetih še kar dobro počuti. Le noge jo bolj slabo nosijo in sluh je nekoliko otopel. Drugače pa je z vsem na tekočem, kar se dogaja pri hiši in okoli nje. Tako je prav. Kako bi sicer funkcionirala tako pisana druščina v hiši brez enotne komande. Tudi moje početje v hiši je Frančiška budno spremljala na vsakem koraku, potem pa še skozi okno, dokler se nisem odpeljal. O, Grabljevčeva mama z Rdečega Kala bo še dolgo skrbno varovala svoj dom vsega hudega. Leopold Sever MALI OGLAS V Sobračak pri Temenici ugodno prodam hišo, velikosti 140 m2 in 1600 m2 zemlje. Cena: 115.000 DEM. Informacije na tel. št.: 712-232. NASVETI POLICIJE OB NOVEM ŠOLSKEM LETU Otrokom in njihovi prometni varnosti moramo namenjati pozornost celo leto, tistim, ki prvič stopajo na poti do šole, pa zlasti v teh dneh. Policisti to delamo s celo vrsto načrtovanih aktivnosti, med katere sodi tudi svetovanje staršem, otrokom in ostarelim udležencem v prometu. OTROCI 1. Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. 2. Samostojno smejo sodelovati v prometu šele, ko so se starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki prepričali, da so sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni z razmerami na prometnih površinah 3. Na poti v vrtec in v prvi razred osnovne šole ter domov morajo imeti spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari od 10 do 14 let, toda le, če to dovolijo starši otroka. Otroci, stari do 7 let, lahko hodijo v šolo brez spremstva, če tako dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, vendar le v območju umirjenega prometa (tega pri nas nimamo). 4. Na poti v šolo ali iz nje morajo biti predhodno seznanjeni z varnimi potmi. Starši prehodijo varne poti z otrokom in mu dajejo zgled. 5. Preden gre otrok čez vozišče, naj pogleda in se prepriča, ali ne prihaja kakšno vozilo. Vedno naj pogleda trikrat /levo, desno in ponovno levo/ in z dvignjeno roko nakaže, da namerava čez cesto. 6. Samo viden prehod za pešce je mesto, kjer otrok lahko prečka vozišče. 7. Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti morajo otroci na vidnem mestu nositi predpisan odsevnik. 8. Otroci, ki obiskujejo pripravo na osnovno šolo (malo šolo) in prvi razred osnovne šole, morajo na poti v vrtec oziroma šolo in iz nje nositi poleg odsevnika tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. 9. Samo na cesti, ki nima pločnika, smejo otroci hoditi po skrajnem levem robu vozišča v smeri hoje, in to drug za drugim. OBVEZNOSTI VOZNIKOV 1. Nikoli ne oviraj pešcev, ki so že stopili na prehod za pešce, zato vedno vozi z zmerno hitrostjo. 2. Če vidiš ob prehodu za pešce otroke, stare in onemogle ali invalide, vedno ustavi vozilo in jih spusti mimo. 3. Po cesti, na kateri so luže, prilagodi vožnjo tako, da ne škropiš pešcev, voznikov koles z motorjem ali kolesarjev. 4. Nikoli ne sekaj skupine otrok ali katerega koli drugega organiziranega sprevoda, ki se premika po vozišču. 5. Ne zapelji na zaznamovani prehod za pešce, kadar je očitno, da bi moral na njem ustaviti. 6. VEDNO ZMANJŠAJ HITROST: - ko pripelješ do kraja, kjer je postavljen prometni znak OTROCI NA CESTI - pred zaznamovanim prehodom za pešce - na delu ceste, po katerem hodi veliko pešcev, še posebej, če so na cesti ali ob njej otroci, invalidi, stare ali slabotne osebe. PREVOZI OTROK 1. V vozilu lahko vozite le toliko otrok, kot je navedeno v prometnem dovoljenju. 2. Uporaba varnostnih pasov je obvezna za vse potnike v vozilu, tako na prednjih kot na zadnjih sedežih. 3. Otroci se lahko vozijo v osebnih svtomobilih le, če so starosti primerno zavarovani v ležiščih, homologi-ranih otroških varnostnih sedežih ali s homologiranimi pripomočki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. Ležišča ali sedeži so lahko v skladu z navodili proizvajalca pripeti na prvem ali zadnjem sedežu v vozilu; v osebnih avtomobilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na omenjeni način, smejo sedeti otroci do 12. leta starosti le na zadnjih sedežih. 4. Na kolesu z motorjem, kolesu s pomožnim motorjem ali kolesu lahko vozi otroka, mlajšega od 8 let, le polnoletna oseba. 5. Vozila, s katerimi se prevažajo otroci kot organizirana skupina, morajo biti označena s posebnim znakom. Pri vstopanju in izstopanju otrok se takega vozila ne sme prehitevati. In čisto na koncu. Ob iskreni želji, da bi bili na naših cestah varni, vas prosim, da kot udeleženci v prometu ne počnete stvari, za katere ne želite, da bi jih drugi počeli v vašo škodo. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Policija - nujni primeri 113 Policijska postaja Grosuplje 763-122 Policijska postaja Ivančna Gorica 778-402 Občina Ivančna Gorica 777-697 778-385 778-384 Krajevni urad Ivančna Gorica 777-052 Zdravstveni dom n.c. 778-769 Zdravniška dežurna služba 0609/624-071, 777-039 Otroški in šolski dispanzer 777-079 Krajevna skupnost Ivančna Gorica 777-367 Lekarna 777-153 Nova Ljubljanska banka 777-101 Pošta 778-411 Železniška postaja 777-038 Veterinarski zavod 777-111 Vrtec Marjetica 777-156 Zavod za gozdove (Ljubljana) 777-371 Upravna enota Grosuplje n.c. 764-311 764-238 764-561 Dežurna veterinarska služba 268-543 Javljanje za osemenjevanje krav Grosuplje (7n-8.3( lh) 763-170 Ivančna Gorica (7n- 8")777-lll (razen sobote in nedelje} N ~He)U pć zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN \s scph nase ... 1 l I /NARAVA IN UUDJE NARAVA IN UUDJE NARAVA IN STRAN N + 1? 2fi DOBRO VO£fO Ve KAKO SO SE LITIJANI »NA DIZEL« PRIPELJALI Bilo je v letih med obema vojnama, ko so Litijani kupili gasilski avtomobil in šli z njim naokoli. Saj veste, vsak se rad malo pohvali, če ima kaj novega in Litijani niso v tem pogledu nič drugačni, kdo bi jim zameril. V nedeljo med mašo je gasilski poveljnik prišepnil fantom:«Popoldne se peljemo v Podivančno; naj vidijo, kako smo se modernizirali. Pa bencina dolijte, da ne bomo obtičali med potjo...,« je še pristavil. Najbolj navdušeni so precej odhiteli v gasilski dom in napojili vozilo, kolikor ga je žejalo. Kmalu po južini se je kadil gost prah po cesti proti Šmartnemu in Bogenšperku - prihajali so litijski požarni brambovci. Sprva je vozilo lepo teklo, potem pa je šlo vedno počasneje in počasneje, dokler se ni popolnoma ustavilo. Fantje ne bi bili gasilci, če ne bi pri priči poskakali iz avtomobila in ga porinili do Ivančne Gorice. Tam so poiskali mehanike in vsi zadihani pripovedovali:«Že v Bogenšperk je hudič nekaj poskakoval in kašljal, nazadnje pa je čisto odpovedal.« Motor so strokovno pretipali, a niso našli nobene »falencije«. Družno so se spet uprli v vozilo in je šlo po cesti gor in dol, da so bili vsi premočeni. Končno je iz izpušne cevi priteklo nekaj rjavega, nafti podobnega. Tedaj so se Litijani počili po čelu:«Viš ga vraga, kanto smo zamenjali in v avto nalili nafte«. Avto so potem malo klistirali, mu dali pravega goriva in hudič je potegnil nazaj grede, da je bilo veselje. Kadar je po tistem prišla vest, da se po Evropi uveljavljajo dizelski motorji, so Litijani vsakič omalovažujoče zamahnili z roko:«Nič novega, mi smo se že zdavnaj prej vozili na dizel«. L.S. XII. rekord - kozji četverčki Kaže, da se zadnje čase vse puli za rekorde. Med temi je tudi koza Beka pri Samčevih v Malih Lesah. Ta je letos povrgla kar štiri mladiče, kar je za te živali redkost. Koza Beka je tudi sicer zelo postavna zastopnica kozjega rodu, ki ji pod trebuhom binglja prava cisterna s hrano v tekočem agregatnem stanju. Prav tu pa jc nastopila prva težava. Cisterna ima namreč samo dve pipi, kar jc bilo odločno premalo za štiri lačna usta. Zaradi tega se je tam spodaj pogosto vnel neizprosen boj za sladko tekočino. V takem spopadu jo jc eden izmed kozličev tako skupil, da mu ni bilo pomoči, trije pa so preživeli in lepo napredujejo. Kozja družina ima pri hiši veliko skrbnikov in gospodarjev, vendar glavna skrb odpade na mamo Lojzko. Ta mi jc zanimivo kozjo druščino prijazno pokazala, za kar se jc lepo zahvaljujem in ji čestitam za uspešno rejo. L.S. ZANIMIVA KRAJEVNA IN LEDINSKA IMENA | Mk ■■ uporabnega. Tudi poznejše pozvedovanjc ^m je bilo »vse zastonj«. Morda je ime ostalo V naši občini imamo res čisto vse - tudi še bd starih ljudstev, saj so bili ti predeli Butale. Kdor ne verjame, naj kar pogleda gosto naseljeni že pred tisočletji. na karto, blizu Šentvida jih bo našel. V >>Pa nič/< scm nemočno skomjgni| z Butalah sem bil že pred tremi desetletji, „ , . _ . . , .. , . ,! ., rameni: »Butale so Butale, pomembno ic, ko so ondi se imeli gostilno. Ej, je bilo veselo, da se ne da pozabiti. Že tedaj sem da Jlh ,mamo' Butalci Pa smo včasih tak<> o imenu tega glogovškega zaselka spraše- ali tako vsi skupaj, pa če priznamo ali ne. val staro in mlado, a nisem zvedel nič Amen. B'Butale^, )f S \^ A T^GLOGOVIC/ SE JE CAS Takole je bilo. Najprej sem poznal samo velikega brata, malega pa ne. Kakopak, saj malega tedaj še ni bilo na svetu. Veliki brat je bil ob prvem srečanju približno tolikšen, kot je možic na sliki na njegovi levi strani. Tedaj sem ga večkrat srečal in vedno se mi je zdel nekoliko otožen in osamljen. Ob neki priložnosti mi je zaupal, da si močno želi brata, ali pa vsaj sestro, če brata ni mogoče dobiti. Kaže, da so bili njegovi starši v tistem času in v tem pogledu bolj skopuško razpoloženi, ali pa jim je ponagajala narava - skratka, želja je ostala neizpolnjena. Po mnogo letih sem velikega brata spet srečal. Tokrat vsega nasmejanega, kajti ob njem je drobilo mlado bitje - mali brat. Očitno so starši v sodelovanju z naravo - nekoliko pozno, vendar iz srca - izpolnili davno željo. Tudi jaz sem bil iskreno vesel tega narodnega pomnožka, saj nas je ob zaskrbljujočem padanju natalitete vedno manj. Tole naj bo simboličen zgled in opomin za vse z zaostalimi dolgovi in ki so še pri moči, naj pohitijo, sicer nas bo počasi pobralo. Gremo, akcija! L.S. HHMI NOVE PERSPEKTIVE Kaže, da bi v Šolskem centru v Ivančni Gorici dobro uspevala ajda. To odpira nove možnosti za razširitev dejavnosti in za izboljšanje gmotnih razmer v našem šolstvu. L.S. POEUiSff « RIMSKA DOBA V V začetku je vse majhno, pravi pregovor. To brez pomisleka velja tudi na nekdaj mogočno rimsko državo, ki jo svetovna zgodovina imenuje tudi Rimski imperij. Pred približno 2700 leti, ko so bili naši Iliri na višku svojega razvoja in ustvarjalnosti in so sorazmerno varno bivali v utrjenih gradiščih na Viru, Magdalenski gori, Vačah in drugod, o rimski državi še ni bilo sledu. V tistem času je na Apeninskem polotoku živelo več plemen različnega izvora. Med njimi so bili najbolj znani Etrurci, Latini, Umbri, Sabini, Bruti, Kalabari in drugi. Zgodovinarji večino od njih štejejo med italska ljudstva. V nevarnih časih so se plemena združevala v zveze pod okriljem vodilnega plemena. Najbolj znano plemensko zvezo so v 6. stol. pred našim štetjem organizirali Etrurci in je že imela značaj države, dobro stoletje za njimi pa še Latini. V medsebojnem spopadu so kulturno razvitejši Etrurci podlegli vojaško dobro organiziranim Latinom in njihovi druščini. Po padcu etruščanskega kraljestva so Latini postopno širili svojo oblast proti jugu, kjer so vladali Grki, in proti severu. Tam so v drugem stoletju pred našim štetjem prvič vojaško stopili na naša tla. Civilizacijski vplivi pa so se iz Italije razširili že davno pred tem. Ob reki Tiberi, v osrednji Italiji, na prvotnem ozemlju Latinov, je skladno z osvajanji zraslo mogočno središče države, mesto Rim. Po njem so prebivalci države dobili splošno ime Rimljani. Iz malega je zraslo veliko. L.S. Rimski imperij je na višku svoje moči segal od Srednjega Vzhoda do Atlantskega oceana. Naše ozemlje je imelo pomembno strateško lego med vzhodnim in zahodnin^eu^i te velike države. KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva iS