IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in oprava: Murska Sobota. Okr. odbor OF - Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100din, polletna 50 din, četrtletna 25 din. Štev. 32 — Leto I. Murska Sobota, 29. septembra 1949 Cena 2 din Ob tednu matere in otroka povečajmo skrb za preskrbo otrok V Tednu matere in otroka, ki bo letos v času od 25 septembra do 3. oktobra, bo treba izvesti številne akcije, da razgibljemo ljudske množice, ki naj bi izdatneje pomagale ljudski oblasti in množičnim organizacijam pri njihovem delu zo boljše in izdatnejše varstvo matere in otroka. Med temi akcijami je menda najpomembnejša ta, da poskrbimo za boljšo prehrano naše dece. Delovni načrt za T MO določa naslednje: V vsaki šoli, kjer se to še ni zgodilo, se naj uredi šolska kuhinja! Vsaj del potrebnih živil se naj nabere po vaseh šolskega okoliša. Pri tem ni treba zavračati n. pr. zelja, repe in druge ozimnice. V večjih krajih se naj šolske kuhinje preurede v dijaške restavracije. Premalo smo se doslej brigali za učence v gospodarstvu, ki jih mnogo nima toplega kosila. Za te odprimo menze, če jih je v kraju večje število. Poverjeništva za soc. skrbstvo. AFŽ in RK naj dajejo pobudo, do se ustanove po mestih, trgih in drugih industrijskih središčih otroške restavracije in mlekarne. Ker pa treba poleg racioniranih živil ki jih bodo te ustanove dobivale, in onih v prosti prodaji še marsičesa, bomo morali pridobiti kmetske obdelovalne zadruge za to, da prevzamejo patronat nad temi ustanovami v svojem okraja ali tudi drugod. Tudi to, da se v vseh ustanovah za deca in mladino izboljšajo higienske razmere, je naša naloga v T MO. Stalno borno morali pomagati mlečnim kuhinjam, materinskim posvetovalnicam, sektorskim odborom itd. pri delitvi hrane, ki jo prejemamo od Mednarodnega dečjega fonda, ter jo kontrolirati. V večjih mestih in industrijskih središčih bomo oskrbeli vso deco z dopolnilnimi obroki iz omenjenega fonda. Najvažnejša pa je zadnja točka delovnega načrta, ker ne terja samo kampanjskega —dela, ampak nenehne skrbi in kontrole. Pri telovadnih nastopih, v kopališčih. v počitniških kolonijah itd. lahko spoznamo, da je precejšen del naše mladine slabo hranjen V anketah, ki so bile v zadnjem času po vseh okrajih, smo ugotovili, do so obroki racioniranih živil za mladino nezadostni in da jih deca ponekod po krivdi nakazovalcev in razdeljevalcev ne prejema v celoti, n. pr. mesa, ali pa z zamudami. Naša skrb bodi torej, da se povečajo za mladino obroki živil, predvsem kruha, sladkorja in maščob in da dobi deca redno tudi več dodatnih živil (zdroba, jecmenčka, riža itd.). Tudi preskrba z mlekom se mora izboljšati. Razdeljevalci — okrajni magazini, potrošniške zadruge — naj poskrbe še za druga živila (fižol, krompir, zelenjavo, sadje itd.). Tudi pri priznavanju živilskih nakaznic grešimo precej pogosto, ker se ravnamo preveč po črkah ko po smislu predpisov. Tako niso v nekem kraju dobivali trije otroci živilskih nakaznic, ker ima oče. krojaški mojster privatnega sektorja, zemljišče v izmeri 38 a, t. j. stavbivšče, sadovnjak in malo njivo, zasajeno s koruzo in krompirjem. Vsi trije otroci so zelo slabotni, bledi, torej slabo hranjeni in zaradi tega v šoli manj zmogljivi. Po intervencijah in prošnjah so potem dobili nakaznice. Po dveh mesecih je srednji fant, dijak gimnazije, zopet brez nje. — Ta primer ni osamljen Zato je dolžnost Poverjeništev za socialno skrbstvo. A FŽ, šolskih upraviteljev ter aktivistov RK. da se za slične primere zanimajo in opozarjajo oblast na nje Dolžnost oblasti pa bodi. da vestno preišče vse prijavljene in tudi neprijavljene primere tn jih reši ne po mrtvi črki, ampak življenjsko in individualno. Bolje je v dvomljivih primerih priznati nakaznico, ko dopustiti, da zaostaja otrok telesno in duševno v škodo skupnosti Prav isto velja za priznavanje industrijskih nakaznic, zakaj otrok, ki je slabo oblečen ali obut trpi tn zaostaja kakor ob pomanjkanju hrane. Okraj odbor R K Ljutomer Mestni odbor AFŽ Murska Sobota priredi v proslavo TEDNA MATERE IN OTROKA v soboto, dne 1. oktobra 1949 ob 20. uri v Fizkulturnem domu AKADEMIJO Z mnogimi plesnimi in glasbenimi točkami. Vljudno vabljeni! Predprodaja vstopnic v knjigarni »Naša knjiga«. Mestni odbor AFŽ Tekmovanje za zvišanje storilnosti zajema lokalno industrijo V ljutomerskih opekarnah Navdušene po Sirotanovičevem sistemu dela, ki se je kakor val razširil po državi, so začele tekmovati tudi ljutomerske opekarne. Prva je začela tekmovati opekarna v Borečih. Dne 17. septembra je brigadir Žabota Jože s svojo brigado, ki dela pri zidni stiskalnici, presegel normo za 60%. Brigada Mihelič, ki dela pri stiskalnici slemenjakov, pa je presegla normo za 75%. Tekmovanje se je nadaljevalo. Dne 22. septembra je brigada, ki dela pri stiskalnici bobrovca, pod vodstvom brigadirja Trepo Edvarda presegla normo za 85%. Dne 23. septembra je tekmovala krožna peč. Brigada Hinaus Antona je pri uvozu presegla normo za 55%, brigada Verač Jožeta pa je pri izvozu presegla normo za 82%. Brigada pri zidni stiskalnici pa se ni zadovoljila s svojim rezultatom. 25. septembra je tekmovala ponovno in presegla prejšnji uspeh z 10%. Torej je presegla normo za 70%. Opekarna v Lukavcih je tekmovala 20. septembra. Dosegla je sledeče uspehe; Brigada Horvat Alojz, ki dela pri strešni stiskalnici, je presegla normo za 43%. Brigada Čemel Franč, ki stiska slemenjake, je presegla normo za 83%. Brigada Vunderl Alojz pa je pri mletju gline presegla normo za 100%. Dne 24. septembra je tekmovala krožna peči Brigada Rajter Alojz je i presegla normo pri izvozu za 25,4%, brigada Kovač Stefan pa je pri izvozu presegla normo za 53,5%. Opekarna Puconci, ki prav tako spada pod Direkcijo ljutomerskih opekarn, je tudi tekmovala Brigada Kočarja Štefana, ki dela pri zidni stiskalnici, je zmanjšana za osem ljudi presegla normo s 14%. Pri strešni stiskalnici pa je brigada Gorza Ane presegla normo za 43%. Brigada Banfi Janeza je pri uvozu v krožno peč presegla normo za 36%, brigada Kerčmarja Jožeta pa je pri izvozu presegla normo za 18%. Opekarna Ljutomer je tekmovala 23. septembra, toda zaradi slabe gline so tekmovanje opustili. Razen tega pa delavci niso hoteli nadoknaditi časa, ki so ga izgubili zaradi manjših okvar stroja. Sramoten neuspeh pa je podžgal brigadi Sareš Ivana in Lebar Jakoba, ki sta nadaljevali s tekmovanjem Dne 25. septembra je bil v krožni peči izvoz prekoračen s 28%, izvoz pa z 31,2%. Opekarna Gornja Radgona pa je v tekmovanju dne 22. septembra dosegla sledeče uspehe: Brigada Zemljak Mirka je pri zidni stiskalnici presegla normo za 27,5%, brigada Goloba Franca pa pri strešni stiskalnici za 39,2%. Brigada Fridau Jakoba je pri mletju gline presegla normo za 16,7%, brigada Mulec Viktorja pa je v krožni peči presegla normo za 31,5%. Doseženi uspehi dokazujejo velik delovni polet delavcev v naših opekarnah. Vse te opekarne spadajo pod upravo ljutomerskih opekarn. Od vseh je najbolj mehanizirana opekarna v Borečih, ki je že leta 1947 pre- jela v trajno last prehodno zastavico ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS. Najslabše opremljena je vsekakor opekarna v Ljutomeru, kjer pa tudi sindikalna podružnica ničesar ne stori, da bi se kakšna naprava izboljšala ali da bi se kakšna stavba popravila in izboljšala. Kar se tiče sindikalnih podružnic, je nedvomno najboljša sindikalna podružnica opekarne v Gornji Radgoni, kjer so delavci resnično ena sama velika družina. To dokazuje tudi velika čistost obrata. Kljub temu, da je večina delavstva iz vrst malih kmetov, katere v veliki meri veže zemlja, pa se delavci močno trudijo, da bi svoja delovna mesta čimbolj izboljšali. Isto se da opaziti tudi v Borečih. Pogledati je treba, kako je zložena žgana opeka v Ljutomeru in kako v Borečih, kakšna so tla v Ljutomeru in kakšna v Borečih, razlika je ogromna. Zakaj se delavci v Ljutomeru branijo delati v sindikatu? Predsednik sindikalne podružnice išče vzrok v tem, da ne dobe delavci za delo v sindikatu nobenih posebnih ugodnosti v hrani, kot se je to dodajalo lani. Resnica pa je, da ni delal v dovoljni meri z delavci politično in ideološko. Velika pomanjkljivost, ki jo je opaziti v vseh obratih, pa je pomanjkanje agitacije in propagande. Obrati nimajo stenčasov in če ga katera opekarna ima, služi samo za obvestila uprave ali za desko, na katero se tedensko nabije vabilo za sestanek. Razen tega nimajo grafikonov, na katerih bi bilo razvidno, koliko je dosežen ali presežen dnevni, mesečni in letni plan. Direkcija je za vse obrate ustanovila industrijski magazin in ekonomijo, ki meri 42,20 ha. Na ekonomiji rede 18 svinj, 4 konje in 7 krav. Na sečnjo drv je poslala 9 ljudi. Direkcija ima tudi prehodno zastavico, ki jo je v aprilu in maju imel obrat Lukavci, junija obrat Ljutomer, julija in avgusta pa jo ima obrat Gornja Radgona. V prostovoljnem delu pa so vsi obrati dosegli lepe uspehe. Tako imajo pri delu na ekonomiji 2642 prostovoljnih ur, pri investicijskih delih 2045 ur in 3612 ur za dvig produkcije. S poživljenim kulturno-prosvetnim, ideološko-političnim in agitacijsko-propagandnim delom pa se bo dalo v vseh obratih še mnogo izboljšati in urediti ZA. En dan tekmovanja v radgonski opekarni Delovni polet delavstva Jugoslavije zajema vedno nove in nove obrate in tovarne širom Jugoslavije. Dne 22. septembra je zajelo socialistično tekmovanje opekarne, ki spadajo pod Direkcijo ljutomerskih opekarn. Tako je 22. septembra tekmovala tudi opekarna v Gornji Radgoni, ki ima že tretji mesec prehodno zastavo uprave ljutomerskih opekarn. Pol ure pred pričetkom tekmovanja so se začeli delavci in brigadirji zbirati v mehanični delavnici opekarne. Razvila se ie živahna debata. »Danes se mi zdi kot praznik ...« »Jaz vem. kakšen praznik ie to: tekmovali bomo!« »Toda — saj naši stroji vendar ne zmorejo več, kot so zmogli doslej. Kako naj potem tekmujemo?« »Tekmovali bomo s časom. Potrudili se bomo Zmanjšali bomo čas počitka.« »Saj bo šlo!« Ob šestih se je vse delavstvo obrata zbralo pred sušilnico strešne opeke. Sef obrata, tovariš Hrastelj, je spregovoril: »V osmi dekadi si je prehodno zastavico obrata priborila brigada zidne stiskalnice. Normo je presegla za 16,7%. Razen tega pa je k zmagi mnogo pripomogel še predlog tovarišice Štefanije Maček, ki je zlagalka surove opeke pri zidni stiskalnici. Njen predlog je namreč temeljito izboljšal dovoza surove opeke na sušilni prostornini. Toda borba za prehodno zastavico je bila težka, kajti brigada pri stiskalnici strešne opeke je v osmi dekadi presegla plan produkcije za 18,3%!« Nato je tovariš Hrastelj pozval vse delavce na tekmovanje. Omenil je divjo gonjo Informbiroja proti naši državi. Dejal je: »Mi jih ne bomo prepričevali z govorjenjem, mi jim bomo odgovorili z novimi zmagami. Zato bomo tekmovali.« Tovariš Hrastelj je nadalje pripomnil, da opekarna ne more tako tekmovati, kot lahko tekmujejo rudarji. Kajti rudarji tekmujejo s silo svojih rok, opekarna pa bo tekmovala s stroji, ki imajo določeno kapaciteto. Vendar pa bodo dali od sebe vse, in ne bodo dopustili, da bi jim katera druga opekarna odvzela prehodno zastavico podjetja. Tekmovanje se je začelo. Stroji so zaropotali. V strojnici je kazalec voltmetra pokazal številko 5000... Pri stiskalnici strešne opeke je tovariš Golob Franc, ki dela v opekarni že od leta 1924, z neutrudljivo natančnostjo začel rezati strešnike. Tovariši Švab Anton, Husar Marija in Turki Ana, ki jih je on izučil, mu pridno pomagajo Pri stiskalnici zidne opeke, ki so jo šele letos preuredili in modernizirali, leze iz stroja mastna, črna glina, ki jo nato, razrezano na pravilne kose, prevažalo z vozički na sušilni prostor. Te vozičke so dobili šele pred kratkim, prej so morali surovo opeko voziti na sušilni prostor v samokolnicah. Tudi sušilni prostor je popolnoma preurejen. Letos so ga popolnoma preuredili in napravili betonske poti. Večino dela na sušilnem prostoru so naredili s prostovoljnimi urami Novi vozički in 5 km betonske poti so močno zmanjšali fizični napor delavcev, obenem pa prihranili obratu deset delovnih moči. Do desetih je stiskalnica zidne opeke naredila 11.520 opek, strešna stiskalnica pa 5300 strešnikov. Ob treh popoldne se je tekmovanje, ki sta ga vodila brigadir Kovačič Lojze in predsednik sindikata, tovariš Adamič Tone, zaključilo. Zidna stiskalnica ie izdelala 25.500 zidakov in s tem presegla normo za 22%. Zmogljivost stroja je bila presežena s 6,2%. Strešna stiskalnica ie naredila 12.250 strešnikov in presegla 9 tem normo za 48%. Kapaciteta stroja je bila presežena za 18%. Krožna peč ie presegla normo za 31,5%: v njo so zložili v osmih urah 15.790 opek. Veliko zaslugo pri doseženih uspehih ima predvsem vodstvo obrata, ki je odlično povezano z delavstvom. Tovariš Hrastelj pravi: »132 nas je in vsi smo ena velika družina.« Sploh ie tovariš Hrastelj odličen šel. Kadar, je sila ali kadar je udarniško delo, ie ves dan med delavci. Zdaj ga lahko vidite pri glini, zdaj pri stroju, zdaj pri betoniranju V pisarni pa sedi dolgo v noč Vse delavstvo ie vključeno v sindikat. Sestanke imajo dvakrat mesečno Mladina ima dramatsko skupino, ki priredi vsak mesec igro Imajo tudi šahovski krožek ter goje nogomet Letos je mladina napravila izlet v Opatijo in v Postojnsko jamo. Čez delavce ni kaj reči Zelo so pridni Neopravičene izostanke so popolnoma odpravili. Delovna disciplina je zelo dobra Ker so bile ustavljene investicije, so sami z udarniškim delom zbetonirali ceste na sušilnem prostoru Nosilni trak gline pri zidni stiskalnici pa je zamisel strojnikov. ki so jo tudi sami uresničili Podjetje ima 14 udarnikov. Letos bo podjetje za 90% preseglo najvišjo predvojno produkcijo, drugo leto pa bodo izvršili petletni plan. Tovarna usnja v Ljutomeru bo izpolnila letni plan do 29. nov. 1949 Tudi v Tovarni usnja v Ljutomeru so uvedli brigadni sistem dela, ki se je odlično obnesel. Podjetje ima 15 brigad, ki imajo imena po ljutomerskih partizanih-mučenikih ali po večkratnih udarnikih podjetja. Doslej je podjetje stalno presegalo mesečne plane, tako v avgustu za 17%. Polletni plan so izvršili prvi od usnjarske industrije v Sloveniji in ga presegli za 4%. Brigadni sistem dela se je uveljavil celo v pisarni, kjer sta dve brigadi. Brigade tekmujejo med seboj v preseganju norm, v udarniškem delu, v kulturno-prosvetnem delu itd. V avgustu je bila najboljša Tramšekova brigada, ki nosi ime po sekretarju OK KPS Ljutomer. Ta brigada dela v strojarni, v lužami pa dela zelo dobro JureŠeva brigada. Plan podplatnega usnja so v septembru že presegli, več težav pa imajo z gornjim usnjem, ker jim primanjkuje maščob in tanina Vendar so prepričani, da bodo letni plan izpolnili najkasneje do 29 novembra in začeli delati že za 4. teto petletke. Vse delavstvo je vključeno v sindikat V kratkem bodo Otvorili industrijski magazin ter ustanovili lastno ekonomijo. Mnogo delajo tudi udarniško Pri sečnji lesa so naredili preko 300 ur, razen tega pa sekajo še les za zadružne domove in delajo udarniško tudi v podjetju. Mnogi imajo že preko 200 udarniških ur. Na sečnjo lesa so poslali tri delavce, trije vajenci pa so v strokovnem tečaju v Kranju. Tekmovanje za zvišanje storilnosti je zajelo tudi delavke tovarne perila v Murski Soboti Pokret za zvišanje storilnosti se vedno bolj razširja in je zajel že vsa industrijska središča. Veliko socialistično tekmovanje, katero je sprožil Sirotanovič v rudnikih Breza, je zajelo vse tovarne v naši državi in zajema v zadnjih dneh tudi lokalno industrijo. V lokalni industriji ni toliko širokih možnosti tekmovanja, kot jih dnevno dosegajo po raznih tovarnah, vendar se procent proizvodnje vidno dviga. Kakor tekmujejo ljutomerske opekarne, tekmuje tudi tovarna perila v Murski Soboti in »Nafta« v Dolnji Lendavi. V tovarni perila v Murski Soboti so pričeli tekmovati z 19. septembrom. Vidni so rezultati v povečanju discipline, kvalitete m v zniževanju izostankov. Zamud sploh več ni, a neupravičenih izostankov je v času tekmovanja manj za 1%. Najvišji procent preseganja norme je pri posameznikih dosegla Secko Marija že v prvem dnevu tekmovanja. Normo je presegla za 41%. Drugega, tretjega in četrtega dne je najvišje presegala normo Perš Marija za 40 in 36%. Obe delata pri navadnih strojih. Pri specialnih pa sta dosezali najboljše rezultate Flisar Vera: presegala je normo za 33%, 21%, 34% in Cifer Vera za 24% in 23%. Pri specialnih je dosegla lep uspeh tudi Rajnar Vera dne 22. septembra, ko je presegla normo za 27%. Tekmovanje se še vedno nadaljuje in končni rezultati tekmovanja bodo vidni šele 19. oktobra, ko bo pregled vseh doseženih rezultatov in bodo ugotovljeni uspehi v dvigu produkcije celotne tovarne Tekmovanje je uprava temeljito pripravila v tesni povezavi s sindikatom. Opaziti je veliko zanimanje za to tekmovanje med samimi delavci, ki se trudijo, dosegati vedno večje uspehe, kar jim tudi uspeva. O nadaljnjem poteku tekmovanja bomo poročali v prihodnji številki. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 29. septembra 1949 Okraj Ljutomer napoveduje tekmovanje v kapitalni izgradnji zadružnih objektov vsem okrajem LRS Aliju Sirotanoviču, ki je uvedel nov način dela v rudnikih ter s tem dosegel nove uspehe, se iz dneva v dan pridružujejo borci za večjo storilnost tudi v drugih gospodarskih panogah. Plemenitemu socialističnemu tekmovanja za večjo storilnost pa so se sedaj, ko so pregledali vse možnosti, s katerimi bi lahko dosegli večjo storilnost, pridružili tudi kmečki delavci okraja Ljutomer. V ta namen se je sklicala konferenca vseh članov širše okrajne uprave za kapitalno izgradnjo, v kateri so zastopane vse množične organizacije okraja in oblastni forumi. Na tej konferenci se je analiziralo dosedanje delo pri kapitalni izgradnji okraja Ljutomer, pregledali so se uspehi, neuspehi ter napake pri dosedanjem delu. Na to so se pregledali letni plani in procentualna izvršitev istih ter na podlagi teh ugotovitev soglasno sklenili, da bodo napovedali tekmovanja v kapitalni izgradnji na zadružnem sektorju vsem okrajem LRS, ki se bo pričelo z dnem 25. septembra in trajalo do 29. novembra t.l. Tekmovanje se bo izvajalo po naslednjih točkah: 1. Izvršitev plana živinoreje in zagotovitev potrebnih prostorov; 2. Najcenejše gradnje, ter da ne bo pri tem trpela kvaliteta a) material iz lokalnih virov, b) prostovoljni prispevki, c) prispevki od prireditev, d) sodelovanje množičnih organizacij (OF, LMS, AFŽ, ZB in ZSS), e) čuvanje državne in zadružne imovine, f) racionalno izkoriščanje materiala. 3. 100% izvršitev plana zadružnih domov v letu 1949; 4. Brezhibno finančno poslovanje; 5. Kulturno prosvetna dejavnost; 6. Dnevno zasledovanje planskih nalog in točna dostava statističnih poročil po predpisanih obrazcih. Za brezhibno izvajanje tekmovanja se je izvolil 11-članski tekmovalni štab, kateri ima nalogo, da nudi ves čas tekmovanja materialno in moralno pomoč gradiliščem. S tem tekmovanjem bomo počastili četrto obletnico proglasitve FLRJ in obenem dali jasen odgovor informbirojevski klevetniški kampanji ter s tem dokazali, da je naša pot edino pravilna, ki vodi našo delovno ljudstvo k boljšemu in srečnejšemu življenju — v socializem. L. I. Skrb za matere in otroke v radgonskem okraju Organizacija žena radgonskega okraja je sestavila tekmovanje za posamezne vaške odbore, pri čemer so sodelovale tudi ostale množične organizacije. V tem tekmovanju za Teden matere in otroka je bilo več predavanj, tečajev, prireditev in akcij za pomoč materi in otroku. Tekmovanje, katero so sprejele žene na plenumu, se je takoj začelo tudi izvajati. Krajevni odbor žena Slatina Kadenci je napovedal še posebej tekmovanje v izvedbi in udeležbi na tečaju za vlaganje zelenjave. Slične napovedi tekmovanja so dali tudi krajevni odbori žena Podgorje in Lokavec. Po napovedi tekmovanja krajevnega odbora žena Podgorje, ki je napovedal tekmovanje v izvedbi priprav za otroški sejem, so vsi pristopili k pripravljanju. Pobirali so prispevke in drugo, a krajevni odbor žena Radgone je postavil aktiv za izdelovanje igrač. Drugi odbori pa so dali prostovoljne prispevke v denarju ali pa so priredili kulturno prireditev in iz prihoda nabavili igrače. Tečaj za vlaganje zelenjave so izvedli odbori v Lutvercih in Apačah, kjer so največ vložili za DID, v Radencih, Kapeli ter v Podgorju. Teoretični tečaj so izvedli v Vidmu pri Ščavnici. Na vseh teh akcijah in tečajih je bila udeležba dobra. Krajevni odbor v Janževem vrhu je pripravil otvoritev Doma igre in dela, ki bo v prvih dneh oktobra. 22. t. m. pa je bila otvoritev posvetovalnice za matere v Lokavcu. Ob tej priliki je bilo tudi predavanje o negi otroka. Za otroški sejem, ki je bil 25. septembra, je bilo veliko zanimanje in udeležba obilna, kljub temu, da so se širile parole, povzročene od reakcije, češ, da bodo tega dne odvzemali otroke materam. Kljub temu pa je bilo število otrok na sejmu veliko — bilo jih je čez 1500. Organizacija žena v radgonskem okraju je za ta sejem pripravila čez 700 igrač, veliko količino peciva in raznovrstnega sadja. Najboljše so se izkazali krajevni odbori žena Radenci, Podgorje, Žepovci, Janžev vrh, Črešnjevci, Radgona, Apače, Črnci, Mahovci, Sp. Ščavnica in Stogovci. Pričakovati pa je po uspešni izvedbi sejma, ki je pokazal vso skrb za naše otroke in njihovo veselje ob tej priliki, da bodo žene vseh krajev v bodoče v takih primerih prispevale še več. Pionirji so nastopili tudi na kulturni prireditvi. Na tej prireditvi so sodelovali pionirski odredi: Sp. Ščavnica, Negova, Jurija Slatina Radenci, Benedikt, internat gimnazije v Radgoni ter KUD iz Radgone s pevskim zborom in orkestrom. Vsak otrok, ki je prisostvoval temu sejmu, je bil pogoščen s kavo, žemljicami ter malinovcem. Veselje, ki je vladalo med njimi, je pričalo o tem, kako zadovoljni so bili in kako si želijo takšnih prireditev, ki jim dokazujejo ljubezen in skrb naših množičnih organizacij in ljudske oblasti. ik. Iz življenja in dela sindikatov Več vzgoje in kulturno prosvetnega dela v podružnice Sindikalni aktiv Murska Sobota, ki je napovedal tekmovanje Okrajnim svetom Zveze sindikatov okrajev: Ljuto- mer, Radgona in Dolnja Lendava, se zaveda obvez, ki jih je sprejel ter se je dela z vso resnostjo oprijel in izvaja zadane si naloge v podružnicah. Po dosedanjih uspehih zavzema prvo mesto kolektiv železničarjev. Mnogo pa ne zaostaja podružnica bolnice in trgovske podružnice, Ti so resni tekmeci že lezničarjem za prvo mesto. Drugačna slika pa je v gradbenem podjetju, kjer li podružnica lahko dosegla lepše uspehe. če bi delo zajelo vse člane podružniče in ne samo poedince. Tudi gradbeno podjetje Istra ne žanje zadovolji vih uspehov. Najbolj pomanjkljivo pa je delo na kulturno-prosvetnem področju. V teh podjetjih je velik neuspeh tudi pomanjkanje delovne discipline. Tako upravni odbor, kot sama uprava bi morali pristopiti k resnemu delu; iskati bi morali pravih metod, da bi dosegli redno prihajanje delavcev na delo. Tovarna perila, eden od največjih kolektivov, izvršuje svoje plane redno po dekadah, uvedeno je tudi tekmovanje med poedinci, kakor tudi med brigadami, vendar so se pokazale napake v tem, da nekatere delavke vidijo plan samo v preseganju norm, niso pa se poglobile tudi v kvaliteto izdelkov. Opaža se med delavkami tildi pomanjkanje ideološko vzgojnega dela, zato je potrebno, da upravni odbor podružnice in uprava podjetja v bodoče posveča tej točki več pažnje, da bo. tovarna ne samo po številu in produkciji med prvimi v okraju, ampak tudi v sindikalnem življenju in zavesti delavcev. Naloga sindikalne podružnice je, da je v stalnih stikih in odnosih z upravo podjetja in skrbi za produktivnost, vendar je opaziti, da v nekaterih podjetjih lega sožtija sploh ni mogoče doseči. Tipičen primer v tem je tovariš Strah iz Direkcije državnega posestva Radgone, ki vodi oddelek za obratne magazine po državnih posestvih, Njegova svojeglavost gre celo tako daleč, da po njegovih pojmih sindikalna podružnica državnega posestva v Beltincih sploh nima pravice biti udeležena v obratnem magazinu. Upati je, da bo sindikalna podružnica, kakor grupa ljudskih inšpektorjev dosegla to, da se v najkrajšem času odpravijo napake in da bo za to skrbel slehrni član podružnice. Eden izmed najbolj požrtvovalnih pa je kolektiv Tovarne mesnih izdelkov. Delavci premagujejo vse težave, vendar pa podružnica ni skrbela za to, da, bi zaslužni dobili vsaj zasluženi naslov udarnika. Nedvomno je to ena izmed najbolj grobih napak v izgradnji socializma, kajti s tem se zavira možnost zviševanja produktivnosti in pravega socialističnega tekmovanja. Vsekakor je potrebno tudi tukaj pristopiti k uresničevanju gesla: »Kolikor za skupnost — toliko od skupnosti!« Mestna podjetja se ponašajo z najvišjim številom udarniških ur, kar je vsekakor priča visoke zavesti članstva, ,vendar je nujno, da v predvolivnem tekmovanju utrdijo podružnico organizacijsko. Kulturno prosvetno delo je sicer nekoliko boljše, vendar je za zadovoljiv uspeh potrebno še poglobiti delo. Potrebno je delati bolj prožno in v ta namen tudi razširiti posamezne komisije po vseh sektorjih dela, za kar so dani vsi pogoji. Orisati sindikalno življenje v opekarni Puconci je nekoliko težje, kajti kolektiv dosega lepe uspehe v produkciji in je v tem soudeležen v precejšnji meri tudi sindikat, kljub temu pa o nekem pravem delu sindikalne podružnice ne moremo govoriti. Predvsem je opaziti pomanjkljivo delo na ideološko politično vzgojnem polju. Sindikalna podružnica ima sicer lepo urejeno knjižnico, vendar se je člani v mali meri poslužujejo in vsled tega svojemu namenu nikakor ne služi. Pričakovati je, da se bo delo po sindikalnih podružnicah v tekmovanju razživelo, kar bo nedvomno mnogo prispevalo k dvigu produktivnosti po vseh obratih in ustanovah. Ob času volitev Oblastnega odbora sindikatov, pa bo lahko ugotoviti že leve uspehe. —ip Otvoritev pionirskega igrišča v Murski Soboti V nedeljo predpoldan so se zbrali pionirji vsega mesta v mestnem parku pred dograjenim pionirskim igriščem. Spremljale so jih mamice, članice organizacije antifašističnih žena, ki so mnogo prispevale k dograditvi tega igrišča. Pionirji so sami pripravili ob tej svoji slavnosti kratek, a pester spored. Slišati je bilo harmoniko že pred nastopom. Po govoru tov. Tručeljeve in načelnice okrajnega pionirskega štaba, tov. Vučkove, pa sta nastopila s harmoniko pionir in pionirka in vsak zaigrala nekaj znanih melodij. Nastopili so tudi recitatorji in pevci, a po tem je bil zabavni del sporeda. Pionirji so prikazali, kako se vzgajajo in igrajo pod vodstvom svojih voditeljev v pionirski organizaciji. Pionirjem so pripravile tudi okusno zakusko žene in po tem se je pričelo pravo veselje za pionirje na gugalnicah in sploh na vsem igrišču. To veselje je trajalo ves dan in slišati je bilo njihovo veselje in smeh še v večernem mraku. Pionirji so zopet začutili skrb ljudske oblasti. Pionirsko igrišče je nova pridobitev po otvoritvi pionirske restavracije. Starši teh pa so zadovoljno opazovali svoje malčke, združene v pionirski organizaciji, v katero morda včasih niso imeli pravega zaupanja. V vsem je videti skrb za otroke, za njihovo vzgojo in razvedrilo. S tem, da sprejema skrb za malčke pionirska organizacija, je dano marsikateri materi več prostega časa za kakršne koli opravke, a če že za drugo ne, pa za bolj aktivno delo v organizaciji žena. Delovni izlet zdravstvene ekipe Murska Sobota-Maribor v Črenševcih Po uspešno izvedeni zdravstveni akciji v Turnišču, ki se je vršila v juniju 1949, je sindikat Javne bolnice Murska Sobota s sodelovanjem Zdravstvenega centra Murska Sobota in Slovenskega zdravniškega društva iz Maribora izvedel v nedeljo, 18. t. m. delovni izlet v Črensovce. Delovnega izleta se je udeležilo 16 zdravnikov, od tega 10 iz Maribora, štirje iz Murske Sobote in dva iz Dolnje Lendave. Od teh je bilo sedem zdravnikov-specialistov in sicer za kožne bolezni, za porodništvo in ženske bolezni, za pljučne bolezni, za bolezni ušes, nosu in grla, za otroške bolezni, za kirurgijo in za očesne bolezni. Delovala je tudi zobna ambulanta s tremi dentisti. V Črenšovce je prišla tudi kompletna lekarniška ekipa iz Maribora, ki je izdala zdra- vila na 610 receptov po režijski ceni v znesku preko 160.000 din. Pregledi so se vršili v prostorih KLO-ja in v osnovni šoli. Pregledanih je bilo 523 oseb, izvršenih zdravniških posegov pa preko 600, Največ dela so imeli zobna ambulanta, specialist za ušesa, nos in grlo ter specialist za očesne bolezni. Vzrok sorazmerno malemu obisku vaščanov pa je bila predvsem lažna propaganda, ki je razširila vesti, da so brezplačni zdravniški pregledi osnovani zato, da se ugotovi zdravstveno stanje vaščanov, na podlagi tega pa se jih potem vključi v težko industrijo. Čudimo se lahkovernosti ljudi, ki so dejansko nasedli tej propagandi, saj so se v letih 1947 in 1948 vršili prav taki brezplačni zdravniški pregledi v krajih Odranci, Mala Polana, Dolnja Lendava in Turnišče. O delu vaških komis j Da smo mogli sestaviti čimbolj realne obveze pridelovalcem krompirja, je bil na okrajnem ljudskem odboru seminar, na katerem so bile vse komisije temeljito seznanjene z delom. Takoj po seminarju so komisije pristopile k delu. Te so na eni strani določile z merjenjem stvarne površine posevkov, na drugi strani pa so določile hektarski donos ter rajonizacijo njiv. Ves čas pa je delala na terenu tudi okrajna komisija, katera je kontrolirala delo vaških komisij. Pri svojem delu je okrajna komisija opazila, da so malomarno pristopile k delu krajevne komisije v Vučji vasi, Zasadih in Veržeju. Pri teh komisijah se podatki niso ujemali. Nasprotno pa je nekaj komisij pristopilo k delu izredno vestno, s čutom odgovornosti. Najboljše komisije v okraju so bile: Mota, Sv. Miklavž in Bučečovci. Pri merjenju so vaške komisije ugotovile tudi nekaj neprijavljenih površin. Sicer gre tu predvsem za male površine, ki pa bi jih kljub temu lastniki morali prijaviti, ker je bilo to važno že zaradi evidence o izvršitvi setvenega plana. Plo.— Tovarna dežnikov v Dolnji Lendavi za izpolnitev plana Tovarna dežnikov v Dolnji Lendavi izdela v enem dnevu 250 ženskih ali do 400 moških dežnikov. V tem podjetju dela 21 delavk in 4 delavci. Delo v podjetju gre hitro od rok. Iz dvanajstih različnih delov nastane v najkrajšem času okusen dežnik. Delo je v glavnem mehanizirano, šivalne stroje žene elektrika Kmalu bodo tudi klot rezali s strojem, stroj že imajo. Obrat sestoji iz štirih sob in dveh skladišč. V prvi sobi se na lesene palice, ki jih dobavlja podjetje iz Krapine, montirajo kovinski deli in šipke, v drugi sobi režejo delavke klot. Za moški dežnik ie treba osem kosov blaga, za ženskega pa dvanajst. V tretji sobi se blagovni kosi sešijejo in prišijejo na dežnikovo ogrodje, v četrti sobi pa se dežnik dokončno izdela in pošlje v skladišče. Podjetje ima štiri udarnice. Tovarišici Gazda Rozalija in Pinter Rozalija, ki delata kot Šivilji pri strojih, presegata dnevno normo do 40%. Tovarišici Hunjadi Julija in Štarn Hermina pa šivata z roko ter presegata dnevno normo do 30%, Podjetje ima velike težave s surovinami, od katerih morajo večino uvažati iz inozemstva. Iz domačih tovarn dobijo namreč le klot, sukanec in palice za dežnike. Ostali material, kot so šipke, držaji in številni mali jekleni delci, pa morajo uvažati. Toda podjetje se vztrajno bori z vsemi težavami: produkcija stalno raste. — zn— Kmetijsko obdelovalna zadruga v Petišovcih se utrjuje KOZ v Petišovcih je bila ustanovljena v juniju 1949 Nekateri kmetje so pristopili iz špekulacije. Te so po nekoliko tednih zadružniki izločili, ker so bili razbijači. Njihov cilj ni bil izstopiti iz KOZ, ampak zadrugo razbiti Budnost poštenih zadružnikov jim je to onemočila. Lažizadružnik-špekulant Pahor Angelo je bil celo predan sodišču, ki bo raziskalo njegovo špekulantsko delovanje ter mu odmerilo zasluženo plačilo. Izključitve nekaterih kmetov-špekulantov pa niso oslabile KOZ, čeprav se je številčno zmanjšala. Nasprotno, to je bil glavni pogoj za nadaljni hitri napredek. Ob tej priliki izključitve sta pristopila celo 2 nova zadružnika. To je dokaz, da se je diferenciacija med delovnimi kmeti in kmeti-špekulanti dobro izvajala. Še bolj vidni so uspehi znotraj zadruge pri delu. Kdor je prisostvoval njihovemu sestanku pred dvema mesecema in zadnjemu sestanku, se Je moral čuditi. Zadružna zavest se je med tem časom močno utrdila in delovni polet je na visoki stopnji. Pred par tedni so se prepirali na sestankih, dokler so bili špekulanti zraven — zdaj pa so razpravljali o organizaciji dela in o delu na polju. Tov Radovan Tomo je med drugim poudaril: »Združili smo se zato, da bi si skupno pomagali. Ker smo že pristopili k skupnemu gospodarstvu, je potrebno, da uvedemo brigadni sistem dela , . . Tudi norme bo treba uvesti Čeprav ni med nami špekulantov, je tak način nagrajevanja najbolj pravilen. Vsak naj dobi nagrado po svojem delu. To bo pospešilo delo, ker bo v korist vsakemu posamezniku in nam vsem.« Navzoči so mu odobravali; tako je, zato so se združili, da bi gospodarili in delali na nov način. Zapustilo jih je precej mladih moči, ki so šli v industri- jo k proizvodnji nafte, v mesto v upravni aparat itd. Pridnih rok primanjkuje. O ne, ne primanjkuje jih; v zadrugi, ko so združili: svoje moči, jih je dovolj, le novega načina dela se je treba lot ti. Ugotovili so, da jih je in da jih bo dovolj in še tekmovati upajo z ostalimi KOZ v okraju. Tov. Radovan Tomo je spet povzel besedo: »Ker smo enakih misli, predlagam, da napovemo tekmovanje ostal m KOZ v okraju.« Burno odobravanje. Tekmovanje bodo napovedali dvema sosednjima KOZ, čeprav je njihova zadruga - mlajša od njih. Treba je določiti točke za tekmovanje. Zgrabljič Simon predlaga kot prvo točko: »Posejati bo treba pravočasno, čeprav bi nas ovirale vremenske neprilike. Zato bi tekmovali v tem, katera KOZ bo prej posejala.« Zadružniki so se strinjali. Potem so padali še drugi predlogi. Po preudarjanju so sklenili, da bodo napovedali tekmovanje KOZ Pince in Banica v sledečih točkah: 1. Katera KOZ bo izvedla jesensko setev pravočasno oziroma najprej; 2. Katera zadruga bo prej dogradila svinjaki 3. Dvig živinoreje — izpolnitev in prekoračenje plana; 4. Dosledno izvajanje zadružnih pravil in dvig zadružne zavesti s pomočjo študija. Sestanka se je udeležil tudi star gospodar-zadružnik Pahor Jožef, star 72 let Tudi on je z mladostnim navdušenjem sodeloval pri obravnavanju tekmovanja. Včasih so ga špekulant: hoteli dobiti na svojo stran in bi jim skoraj nasedel. Sedaj pa pripoveduje, da je spoznal resnico in je vesel, da je član zadruge. Kljub visoki starosti se udeležuje vsakega dela in sestankov. Odkup v radgonskem okraju Dokaj uspešno delo. radgonskega odkupnega podjetja in poverjeništva za državne nabavke se vidi v dejstvu, da je odkup obvezne oddaje žitaric kljub večkratnemu izpreminjanju plana odkupa izvršen s 76%. Plan odkupa pitanih prašičev pa so v mesecu avgustu celo presegli in to za 72%. Na drugi strani pa nekoliko šepa odkup živine, ki je bil v avgustu dosežen le s 87%. Temu je predvsem krivo podjetje za odkup živine, ker ni pravočasno in pravilno začelo z odkupom. Razen tega pa se veliki kmetje močno upirajo obvezni oddaji in so bili zaradi tega že mnogi kaznovani. Te dni se vrši velika akcija za odkup prašičev in je po vaseh dnevno po deset terencev. Poverjeništvo za državne nabave predvideva, da bo plan odkupa v septembru presežen za 100%. V radgonskem okraju se tudi pridno pripravljajo na odkup krompirja. Na račun plana so doslej odkupili že 60 vagonov krompirja, 13 vagonov pa so odkupili po prostih cenah. Okrajna komisija za ugotavljanje hektarskega donosa je poslala na vse KLO-je po enega uslužbenca OLO-ja z nalogo, da skupno s komisijo za ugotavljanje hektarskega donosa pri KLO-jih ugotovi dejanski hektarski donos. Poverjeništvo za državne nabave je na vsak KLO poslalo po enega uslužbenca, ki skupaj s komisijo obremenjuje posamezna gospodarstva na podlagi ugotovitev komisije. Čim bodo vsi kmetovalci obremenjeni, se bo odkup obvezne oddaje krompirja začel. Sirite „Ljudski glasʻʻ! M. Sobota, 29. septembra 1949 LJUDSKI GLAS« Stran 3 Državno posestvo Rakičan ima vzorno vzrejališče živine na Jezerih Prijeten Ja pomenek z ljudmi iz vzrejališča svinj na državnem posestvu v Rakičanu pri Murski Soboti, Kar oglejte si naše »svinjsko mesto«, se radi pošalijo. Pa je res na Jezerih že celo naselje svinjakov. Že daleč s ceste, ki pelje sred. plodnih polj iz Murske Sobote proti Rakičanu je videti večje število raztegnjenih, bolj nizkih zgradb z novimi, sveže rdečimi strehami. Napredek in umno gospodarstvo drž. posestva v Rakičanu je zelo v dno tudi iz dviga živinoreje. Pred tremi leta je bilo na posestvu vsega okrog 70 prašičev Danes pa redijo na vzrejališču Jezera že nekaj sto prašičev. Pa še veliko več jih bodo vzredili. »Sedaj, ko imamo nove hleve, zdaj ho že šlo,« veselo razlaga mladinec Maks. strokovnjak vzrejališča in kaže oo debelih pujsih. Nedavno še so imeli na posestvu pra-šiče stlačene v starih, neprimernih svinjak h v katerih so bili pogoji vzreje neprimerno slabši, kot sedaj, ko imajo v prostornih in svetlih svinjakih prašiče lepo sortirane, vodijo o vsakem evidenco teže, bolezni, a pri plemenskih svinjah, ki imajo vsaka svoje ime, pa lahko posvetijo vso skrb mladičem. Novo vzrejališče je prostorno in moderno urejeno. 6 dolgih, zidanih zgradb in 7 lesenih na razsežnem prostoru, kjer so tudi tekališča za prašiče, tvori »svinjsko mesto«. Prva zgradba, takoj s ceste, je bodoči, goveji hlev. Še ni popolnoma dograjen. Takoj zraven pa je prav tako dolga zgradba — valilnica perutnine. Ta valilnica in njen razvoj sta dokaj zanimiva. Letos, aprila, so trije tovariši pod vodstvom izkušenega tovariša Zakh Franca, strokovnjaka za inkubatorje, zgradili na posestvu 12 novih inkubatorev — naprav za valjenje perutnine. Inkubatorja imajo valilno kapaciteto 2800 jajci Zgrajeni so na stoječi vodni sistem. Stalna topla voda v kotlih nudi mladičem ugodje, da se počutijo kot pod kokljo. Vsi sestavni deli inkubatorjev so proizvod naših domačih podjetij; Kljub temu, da so šele letos zabeli z valjenjem v Inkubatorjih in so poleg tega še zamudili najboljšo dobo valjenja — mesec april, so doslej izvalili že blizu 2500 kokošjih In okrog 1000 račjih jajc. Sosednja, velika in zračna eiavba je polna kokoši. 153 kokoši je takih, ki dnevno znesejo 120 do 130 jajc! Vzrejajo same izbrane pasme kokoši. Število nosnih kokoši se bo prihodnje leto zvišalo, ker gojijo v tej roiadbi nekaj sto piščancev. Vseh svinjakov je na Jezerih 10. Prvi Ulje so zidani, ostalih sedem pa je lesen h, kritih z opeko. Popolnoma dograjeni so bili šele pred kratkim. V prvem hlevu imajo doječe svinje z mladiči. Sama notranja ureditev hleva je nekaj posebnega. Vsaka svinja-mati ima posebej predelani prostor za svoje mladiče. Pa tudi vse ostalo preseneča človeka. Svinjaki so zelo vzorno urejeni, čisti, vedno pomita tla, velika in očiščena okna, pri svinjah pa vedno sveža slama. »Tole je naša Beba,« razlaga Maks ob veliki plemenski svinji. »Pred kratkim je odstavila 13 mladičevi je hčerka one, ki je bila lansko leto v časopisu kot najboljša plemenska svinja.« Zraven, nekoliko dalje je plememjača Birma. Prav za prav sta dve Birmi matistara in hčerka-mlada. Pred dnevi je tudi Birma-mlajša povrgla 12 mladičev. Pri plemenjačah gospodari tov. Rengel Martin, krmilar. »Tri leta sem že tukaj,« pravi, »pa zlepa ne bom šel odtod. Prvi sem začel delati na posestvu s svinjami. Danes pa nas je že vel ko. Le poglejte, kaj vse smo že naredili.,.!« Pa je res tako. V vzrejališču na Jezerih imajo kar 31 doječih svinj. Plemenjače dajo povprečno 50—60 komadov prirastka v mladičih vsak mesec. Toda to še ni vse. V vzrejališču računajo na kakovost svinj, zato zadržijo mladiče dalj časa v vzrejališču, preden jih oddajo. V sosednji zgradbi je svinjska kuhinja. Krmila za svinje dobivajo iz soboške mlekarne, večji del pa seveda iz posestva samega. V sosednjem hlevu pa so sami tekači. »Te bomo do zime pošteno podkrmili,« nadaljuje Martin, »tako da bodo naši delavci dobili čim več in čim boljše maščobe in meso.« Slično kot v prvih treh svinjakih, je tudi v ostalih. Povsod vzoren red in čistoča. Pri zadnjem hlevu se čuje strahovito kruljenje. »To ima pa zopet naša hlevarka, Marjeta, opravka s svojimi rejenci,« se smeje nekdo. In res. Ob zadnjem hlevu Se je kopalo v blatu okrog 700 tekačev. Prišla je hlevarka Marjeta, prinesla prašičkom večerjo in le ti so jo z obupnim kruljenjem pozdravili. Kar odmevalo je po bližnjem gozdičku. Hlevarji se temu smejejo in pravijo, da je tako vreščanje veliko vredno. Pujski izražajo svoje zadovoljstvo nad skrbno nego in vzrejo. Pri merjascih vzbuja pozornost plemenjak Feldmaršal. Posestvo ga je dobilo iz Anglije. Pred mesecem dni je tehtal 320 kg, zdaj pa jih ima že 340 kg. Nekoliko dalje pa je v svojem prostoru orjaški merjasec Jaro. Dika prekmurskih merjascev, mu pravijo svinarji. Velik je tudi doma vzrejen merjasec Mrk. Tehta 280 kg. Tak je obisk v »svinjskem mestu« na Jezerih. Delavci tega vzrejališča pa so ponosni na svoje delo. Pravijo takole: »Povejte vsem, da tudi na Jezerih gradimo socializem in pobijamo laži in klevete Informbiroja. Kar napišite to, da bodo tudi drugod vedeli, kaj delamo in kako se tepemo za plan, mi jezerski krznilarji in hlevarji.« -LM- Sindikat mestnih podjetij Murska Sobota je pomagal kramarovskim zadružnikom V zgodnjih jutranjih urah v nedeljo, dne 18. septembra je bilo v mestu živo. Delavstvo mestnih podjetij se je zbiralo in pripravljalo na delovni izlet v kmetijsko obdelovalno zadrugo v Kramarovce. S seboj so imeli vse orodje in stroje za različna popravila, Peli so, se smejali in šalili. Veselo razpoloženje je bilo med njimi kot vsakokrat, ko gredo na kakšno koristno akcijo. Zastave so veselo plapolale. Okrog štirideset jih je bilo. Že ob osmi' uri so prikorakali preko hribovja, ki valovi od Rogaševec proti avstrijski meji, kjer je v kotlini vas Kramarovci. Že na poti v vas so jih pričakovali zadružniki. Pozdravili so se. Niso čakali in zapravljali časa. Takoj so razpodelili stroje po šolskem dvorišču in kmalu so pričeli z delom. Veselo razpoloženje se je mešalo s prav tako veselim drdranjem strojev in udarci kladiv. Bili so tukaj krojači, čevljarji in kleparji. Kotli, lonci, čevlji, obleka, vse se je grmadilo. Dela je bilo več kot preveč. Med delavci pa je nastalo pravo tekmovanje. Člani sindikata mestnih podjetij so vnovič pokazali, da se zavedajo svo- jih dolžnosti in da so pripravljeni, priskočiti v. pomoč tam, kjer je potrebno. Obenem pa so se spoznali z zadružnim življenjem, prepričali so se o tem, kako resnične so besede, ki so jih slišali o zadružništvu že tolikokrat. Spoznali so, da se le s trdim delom premagajo vse težave tudi na tem področju, da je vse odvisno le od ljudi, prav tako, kot v njihovih delavnicah. Zadružniki so jim imeli kaj pokazati, velik in bogat pridelek v tem letu in trdnost zadruge. Tov. predsednik sindikata je za vse skrbel. Zato je delo tudi hitro in v reda potekalo, čeprav so z delom končali šele v mraku. Zvečer, ko so z vsem že končali in stroje pospravili, pa je nastopila Še mladinska igralska skupina mestnih podjetij z naštudirano igro »Pot pod soncem«. Igra jim je lepo uspela, saj so se potrudili in dobro igrali. Radostno razpoloženje je bilo vse do konca. Pesem in smeh sta spremljala delavce mestnih podjetij vse do doma. Še večkrat bodo priredili takšno akcijo, morda prav v kratkem, v katero izmed ostalih kmetijsko-obdelovalnih zadrug v okraju. oj DOPISI Radgona. Pod republiška kmetijska gospodarstva Slovenije, uprava Radgona, spadajo sledeče uprave: Apače, Kapela, G. Radgona, Rakičan, Beltinci, Turnišče pri Ptuju in Ponoviče pri Litiji. Od teh so Apače, Rakičan in Beltinci izključno živinorejsko-poljedelski obrati, Kapela in Radgona pa vinogradniški. V Turnišču pri Ptuju je državna kobilarna, ki vzreja predvsem amerikanske kasače, Ponoviče pa imajo državno žrebčarno. Vsaka uprava ima svojo lastno trgovino in lastno menzo. V Gornji Radgoni je vzoren vinogradniški obrat, eden najboljših v državnem merilu. Bavi se z visokim načinom vzgoje vinske trte, ki ima prednost v tem, da padajo proizvodni stroški, donos pa se močno dvigne. Ti poizkusi so važni za vse slovensko vinogradništvo. Podjetje je doseglo velik sloves po izvoznih vinih, med katerimi sta najbolj priznani Dišeči traminec in Radgonska ranina. Vsa izvozna vina so visoke kvalitete. V tem obratu deluje tudi tvornica šampanjca. Podjetje zaposluje 250 oseb. Težkoče povzroča pomanjkanje strojev v kletarstvu. Zaželjena bi bila večja mehanizacija. Podjetje ima 130 ha vinogradov. Ima tudi vzorno trsnico in matičnjak. S trsi, kot so dišeča traminec, radgonska ranina, beli burgundec, šipon, laški rizling itd. oskrbujejo ostala državna posestva. Delo v podjetju je normirano. Vsi so vključeni v sindikat. Storilnost dela stalno narašča. Pred kratkim so proglasili 11 udarnikov in 7 je bilo pohvaljenih. Delavstvo je razdeljeno po brigadah, ker se je brigadni sistem dela najbolj obnesel. Uprava gradi delavcem stanovanja, viničarije so popravili, uspelo jim je tudi vse viničarije elektrificirati in 11. septembra je zagorela po vseh viničarijah luč. Kmečki festival Po vsem okraju se priprav ja jo na tekmovanje Gor. Lendava: Izobraževalno- umetniško društvo »France Prešeren« iz Gornje Lendave zelo aktivno sodeluje v tekmovanju za festival. Pridno vadijo Nušičevo igro »Žalujoči ostali«; pevski zbor pridno vadi določene pesmi, a plesni skupini odraslih in pionirjev imata redne vaje. Razen tega bo društvo nastopilo s solotočkarni, dueti in kvartetom. Sekcija za domačo obrt pod vodstvom tov. Beloglavčeve izdeluje predmete za razstavo. Vsekakor je dejavnost tega društva in kraja vredno posnemanja. T ešanovci: Izobraževalnoumetniško društvo bo nastopilo z igro »Uroki«, z deklamacijsko točko in s svojo skupino »Fantje na vasi«, ki nam bodo zapeli na tekmovanju nekoliko lepih pesmi. Dolenci: Najmlajše naše izobraževalno društvo v okraju nastopi z igro »Volkodlaki«. Beltinci: Izobraževalnoumetni- ško društvo »Ivan Cankar« v Beltincih bo uprizorilo Kranjčevo igro »Pot do zločina«. Prijavila se je tudi njihova godba, ki je že nastopila na festivalu na Lijaku in tudi ob priliki prvega maja v Murski Soboti. Folklorna skupina bo nastopila s svojo pionirsko skupino. Križevci: Izobraževalnoumetniško društvo »Staneta Rožmana« v Križevcih bo nastopilo z igro »Lovorjev venec«, z dekliškim kvartetom in z recitacijami. Murska Sobota: SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote bo nastopilo s svojim agilnim pevskim zborom, orkestrom, deklarnatorji, solisti ter z odrsko družino, Dosedaj so prijaviti svoj nastop tudi pionirski pevski zbori: Kuzma, Markovci, Rogaševci, Tišina, Cankova. Beltinci. Objava Mestni LO, stanovanjski odsek v Murski Soboti poziva vse lastnike in najemnike hiš, da vsako nameravano izselitev družin prijavijo 8 dni pred izselitvijo, v nujnih slučajih pa vsaj 24 ur pred izvršitvijo. Ravno tako se morajo prijavljati vse spremembe podnajemnikov, t. j. stanovalcev, ki stanujejo v opremljenih sobah. Poudarjamo, da se v bodoče ne bo upoštevalo nobenih izgovorov in se bo vsakega prekršilca najstrožje kaznovalo. Mestni LO, stanovanjski odsek, Murska Sobota. Mladinska gimnazijska konferenca v Murski Soboti Ob pričetku šolskega leta je mladina sprejela nove naloge za vse leto V ponedeljek, 19. t. m. se je vršila v dvorani kina v Murski Soboti prva mladinska konferenca gimnazijske mladine. Konferenco je vodil član komiteta, tov. Ferenc Anton, ki je odgovoren za šolstvo. Po izvolitvi delovnega predsedstva n zapisnikarjev Je spregovoril tov. Ferenc. V obširnem referatu je podal natančen pregled dela mladinske organizacije v preteklem šolskem letu in podal smernice za novo šolsko leto. »Ko začenjamo novo šolsko leto«, je dejal tov. Ferenc, »se moramo posloviti od starega. Prevzeti moramo od starega vse, kar je bilo progresivnega, odvreči pa vse, kar je bilo slabega.« Nato je tov. Ferenc analiziral delo mladinske organizacije v prejšnjem letu in povdaril, da se je v preteklem letu mladinsko delovanje na gimnaziji močno izboljšalo in da niti najmanj ne zaostaja za organizacijami drugih šol. To dokazuje veliko število prijavljencev za mladinske akcije, saj je bilo na gimnaziji zbranih 170 prijav za udarniško delo med počitnicami. V tem šolskem letu pa se mora mladinska organizacija boriti predvsem proti kampanjskemu načinu učenja, proti učenju za ocene. Boriti se mora proti misticizmu in zaostalosti in se truditi, da bodo slabšim (ne lenim!) dijakom pomagali boljši dijaku Mladinska organizacija se bo morala boriti tudi za idejnost pouka, za znanost, ki bo povezana z dialektičnim materializmom. Pri vseh teh nalogah, ki stoje v tem šolskem letu pred mladinsko organizacijo na gimnaziji, pa ji bodo morali pomagati tudi krožki, kot prirodoslovni, literarni in marksistični krožek. Tudi pred temi krožki stojijo iste naloge kot pred mladinsko organizacijo in sicer; pomoč dijakom pri učenju, borba proti misticizmu in zaostalosti, prirodoslovni krožek pa mora dijake stalno seznanjati z novo, moderno tehniko in njeno uporabo v socialistični graditvi, obenem pa vzgajati mladino v ljubezni do narave. Tudi kulturno-prosvetno delo se bo v tem šolskem letu temeljito izboljšalo. Saj so na udarniškem delu našli mnogo skritih talentov. Cilj kulturno-vzgojnega dela pa bo — vzgoja. Tovariš Ferenc je nato omenil še borbo proti dekadenci, potrebo po povezavi s profesorji, ki se je že lani močno izboljšala, nato pa je govoril o mobilizaciji za brigado ter analiziral nekatere slabe strani naših dijakov, ki so se pri mobilizaciji pokazale. V diskusiji je prvi spregovoril organizacijski sekretar gimnazije, tov. Novak Drago, ki je spomnil mladino na izvajanje sklepov XIII. plenuma CK LMJ in izvajanje statuta LMS. XIII. plenum LMJ je namreč kritiziral organizacijsko delo naših organizacij, ki mnogokrat zaostaja za politično zavestjo naše mladine. Tudi tov. Novak je skriti-ziral delo razrednih vodstev, saj je delo v razredu mnogokrat vodil sam predsednik ali pa blagajnik. Letos se bo to temeljito izboljšalo. Razredni sestanki bodo redno obravnavali situacijo v razredu. Če pa hočemo vzgajati našo mladino v duhu socializma, je nadalje- val tov. Novak, pa moramo dosledno izvajati statut LMS. Zato bodo v tem letu natanko preštudirali statut LMS in se po njem ravnali. Nato je govoril tov. Olas Ludvik o vprašanju članarine, tov. Stopar Borut o fizkulturi in tov. čarni Ludvik o kulturno-prosvetnem delu po razredih. Da bi se vse naloge, ki jih je prva mladinska konferenca sprejela, začele takoj in pravilno izvajati, so vsi navzoči sprejeli sklepe, v katerih poudarjajo, da bodo začeli z delom na vseh področjih najkasneje do 1. novembra. Bora Vilnik Srečanje Oglušujoči in zategel pisk sirene je za trenutek preglasil šumečo, pisano množico na pomolu. Bojan se je zdrznil, sirena ga je zmotila v prijetnem razmišljanju. Zmajal je z glavo in se nehote odtrgal od ograje. »Kako je vse to čudno, čudno...« mu je mahoma zavrelo v mislih. Rahel sunek je dal čutiti, da se ladja oddaljuje od pomola. Množica na pomolu je vzvalovela še bolj, pisana in živa Je vrela po pristanu. Bojan se je oprijel ograje na krovu ladje in se zazrl v pisano, valujočo množico spodaj v pristanišču. V množici je stala ona — Desanka, mlada, sveža in vabljiva kot to lepo, plavo valovje Jadrana. Bojan je začutil od nekod toplino, mehko in božajočo kot poletni veter, ki v vročih junijskih dneh zaveje v njegove kraje iz panonskih nižin in tako čudovito maje zoreča žitna polja. Pomahal je z roko Desanki in vzkliknil: »Na svidenje ...!« Zdelo se mu je, da mu odgovarja vsa ta valujoča množica pod ladjo in ne le ona. Zdelo se mu je, da gre z njim vse to prostranstvo južne Dalmacije, da se širi pred njim brezkrajno obzorje, vabljivo in lepo, cvetoče kot pomladni vrt; začutil je, da ne bo nikoli pozabil teh štirinajst dni bivanja na oddihu v Dalmaciji, kot ni mogel pozabiti vseh lepih dni, ki jih je že pred tem preživel širom svobodne domovine, tam: v Brčkem, Dobo ju, Vranduku, Majevici, Novi Gorici in povsod, povsod, kjer veje to novo, svetlo in veliko življenje. Dalmacija štirinajst dni. Potekli so kot ure in vsi dogodki so se mu zdeli kot bežni trenutki. Bežni — a vendar veliki in trajni. Ko se bo ponovno srečal z Desanko, se bo srečal za vedno. Čutil je to, čutila sta oba. »Na svidenje, Bojan...« Slišal je glas, veder in sočen, zveneč kot prešeren pomladni vrisk, ki se je izločil iz glasov vrveče množice. Ladja se je izluščila iz pristanišča in zarezala široko brazdo čez mirno, modro vodno gladino. Prvič je srečal Desanko na useku pri Lašvi Tistikrat se je Bojan ravno vrnil iz Armade in se vključil v mladinsko brigado, ki je šla na progo. Ej, kako so se teipli v tistih dneh. In zmagovalil Brigada je postala v en izmeni štirikrat udarna. V dveh mesecih štirikrat udarni! Ponosni so bili brigadirji in ponosen je bil na delo brigade tudi Bojan — dvakratni udarnik. Brigada se je vrnila, Bojan pa je ostal na progi še dva meseca. Nekega večera je srečal v sosednji brigadi dekle — brigadirko. Vitka in gibčna, temnih las, ki so ji v težkih kitah viseli čez rame, je vodila kolo brigadirjev in pela s srebrno zvenečim altom »kozaračko«. Bojan se je pridružil kolu in naključje je hotelo, da ga je povabila v kolo ona — Desanka. »Ajde, druže, igraj s nama...« To mu le vzkliknila tako vedro in nasmejano, da je za trenutek obstal, ne vedoč, kaj bi. Vanj pa je zrlo dvoje svetlih zenic, iz katerih je žarela mladostna sila in življenjski polet Začutil je, kako je v njem vzplamtelo nekaj neznanega, začutil je vso vedrino in mladost, moč, voljo in veliko hotenje tisočev brigadirjev, ki so vrtali, rili v useku po blatnih rovih in nas pih in izpreminjali po svoji volji divjo prirodo, Jo krotili in vrezali v njeno telo mogočno železno cesto. Vse to je ta hip tako svetlo žarelo iz Desankin h oči, da bi skoraj obnemel. Pa le za trenutek. V naslednjem bi najrajši zavriskal. Vskočil je med brigadirje, prijel za roko Desanko in zarajal kolo. In to jo bilo — vse. Pa ni bilo talko. Tisto noč dolgo ni mogel zaspati. Pred očmi mu je bdela podoba vitke, črnolase brigadirke s svetlimi očmi. Čutil je, da je Desanka prinesla v njegovo življenje nekaj novega, Desanka je prinesla v življenje brigadirja Bojana poleg velike in plemenite misli o sreči vseh ljudi še skromno misel o njego vi lastni, tihi sreči. Zaspal je pozno v noč. Slovo je prišlo hitro, skoraj nepričakovano. Desankina brigada je odšla s proge in Čez nekaj dni je krenil z brigado domov tudi Bojan. Po prvem srečanju z Desanko jo je videl in govoril z njo še večkrat. Povedala mu Je marsikaj. Kadar se je razgovarjal z njo, je bila vsa tako otroško razigrana, mladostna in vedra kot sveže jutro v zelenem maju. Desanka je bila Skojevka. Bila je na delu že na progi Brčko—Banoviči in povsod je bila med najboljšimi, povsod so jo vzljubili. Zdaj je stara sedemnajst let, iz akcije bo šla na strokovni tečaj. Tako sta se razšla takrat Vsak v svojo ožjo domovino. Desanka v dolino Morave in on med žitna polja Prekmurja. Prišlo Je vse tako hitro, da je niti za naslov ni utegnil prositi, čeprav bi to storil zelo rad. Krepek, brigadirski stisk roke in veseli »Zdravo!« — pa je ni bilo več. Toda Bojan je bil uverjen, da bo še srečal Desanko, saj je sama dejala, da se bo prihodnje leto zopet udeležila delovnih akcij mladine in tudi on je imel ta namen. Ob vrnitvi s proge je zapisal v brigadirski dnevnik: »Desanka je čudovito dekle, resnična brigadirka! naučila me je dojemati veličino in lepoto naših dni...« Preteklo je skojaj poldrugo leto. Bojan je zapustil svoja žitna polja, vzela ga je tovarna. Vzljubil je novo okolje, vzljubil je delo v tovarni. Le ta mu je bila zdaj vse. Brigadir, udarnik s proge je postal tudi udarnik v tovarni. Sicer pa je bil tudi v tovarni brigadir — vodja mladinske skupine. »Kjer prime za delo Bojanova brigada, tam je uspeh zagotovljen,« so trdili v tovarni. Spomin na Desanko je še vedno tlel v Bojanu. Včasih se je spomnil na dneve, prebite v brigadi na progi in ob takih trenutkih se je vedno nasmehnil in še bolj prijel za delo. Verjel je še vedno, da bo nekje srečal Desanko. Pa še nekaj je verjel, — da tudi ona misli nanj. Kako ne bi, saj sta v tistih večerih, ko sta razpravljala o življenju brigade, o delu in veliki borbi, ki se bije na vseh koncih domovine za lepše in srečnejše življenje, govorila tudi o tem, da se bosta oba vedno spominjala napornih, a vendar srečnih dni na progi. Koliko čudovitih dogodkov, koliko spoznanj dn kaka silna, borbena vera je vzrasla na progi v srcih slehernega brigadirja In vse to pozabiti — ne, to ni mogoče. Tudi Desanka ni pozabila vsega tega. In če misli, če se spominja življenja v brigadi, potem prav gotovo ne more mimo tega, da se ne bi spomnila nanj. Mladinski aktiv tovarne je izvolil Bojana za delegata na skupni kongres SKOJ-a in LMJ. V tistih dneh je v Beogradu vrelo in kipelo. V očeh slehernega mladinca širom domovine pa je gorel svetel plamen in velika misel: počastiti kongres. Bojanu je bilo skoraj žal, da ne more biti v tovarni na čelu svojih mladincev in z njimi rušiti norme. Na kongresu so se srečali stari znanci, brigadirji. To je bilo presenečenj! V Bojanu so vstajali svetli spomini na dneve, ki bodo ostali neizbrisni v zgodovini naše ustvarjalne borbe. Koliko je bilo tu spominov in živih ljudi, brigadirjev z Brčkega, Doboja, Lašve, Vranduka, Avtoceste, Nove Gorice; od povsod so prišli, Kongres, mogočna manifestacija naših borbenih mladincev, veliki obračun storjenega dela. Bojan je vse to čutil, čutil je tudi to, da se bo vrnil s še bolj jeklenim duhom, z nezlomljivo voljo: zmagovati vedno in povsod. Na kongresu je bila tudi Desanka. Skoraj je ne bi spoznal več, tako se je razrastla. Presenetila ga je. Ko je najmanj mislil na srečanje z njo, se je postavila pred njega, ga pogledala svetlo in vedro, kot tistikrat ob tabornem ognju:, »Zdravo Bojan, ja sam, Desanka...« Bojan bi najrajši zavriskal, pa ni mogel. Čutil je le nekaj, ko da bi mu hotelo razvleči prsa od silne radosti in sreče. (Dalje prihodnjič) Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 29. septembra 1949 Statut Zveze pionirjev Jugoslavije V naši socialistični domovini imajo otroci svojo organizacijo — Zvezo pionirjev Jugoslavije. Že leta 1941 je Komunistična partija Jugoslavije dala Zvezi komunistične mladine Jugoslavije pobudo, da ustanovi otroško organizacijo Zvezo pionirjev. S svojimi pionirskimi četami, bataljoni, brigadami in odbori so pionirji podpirali narodnoosvobodilno borbo. Po osvoboditvi pa se je Zveza pionirjev razvila v veliko organizacijo, ki je zbrala v svojih vrstah več kot 1,500.000 dečkov in deklic iz vse naše domovine. V času vojne in po osvoboditvi je. Zveza pionirjev učila in tudi danes uči svoje člane, da nad vse ljubijo svojo domovino, naše narode, Komunistično partijo in našega največjega učitelja tovariše Tita. ki neutrudljivo delata pri graditvi srečnega življenja vseh naših narodov in naših najmlajših. Zveza pionirjev je učila in danes uči svoje člane, da ljubijo šolo in da se od prvih dni v šoli bore, da bi si pridobili čim več znanja, da bi tako, ko odrastejo, dostojno zamenjali najboljše sinove naše dežele. Zvezo pionirjev vodi po navodilih Komunistične partije Jugoslavije Ljudska mladina Jugoslavije. Iz svojih vrst izbira najboljše člane za voditelje pionirskih odredov in čet. V vseh okrajih in mestih postavljajo komiteji Ljudske mladine okrajne, mestne in rajonske štabe Zveze pionirjev, ki neposredno vodijo pionirske odrede. Zvezi pionirjev pomagajo: Ljudska oblast, Ljudska fronta, Sindikati, Antifašistična fronta žena, Fizkulturna zveza Jugoslavije, Zveza borcev in Jugoslovanska armada. Pionirskim odredom pomagajo pri delu prosvetni delavci, književniki, umetniki in drugi strokovnjaki. I. Zveza pionirjev Jugoslavije 1. Organizacija se imenuje Zveza pionirjev Jugoslavije- Zvezo pionirjev sestavljajo odredi Zveze pionirjev vseh ljudskih republik Federativne ljudske republike Jugoslavije. 2. Zveza pionirjev je množična, prostovoljna izvenšolska vzgojna otroška organizacija, ki zbira dečke in deklice od 9. do 14. leta. Vzgaja jih v ljubezni in predanosti naši socialistični domovini, jih pripravlja, da bodo, ko dorastejo, nadaljevali veliko delo graditve socializma v naši deželi, da bodo čuvarji naše svobode in neodvisnosti. Vzgaja jih. da sovražijo vse sovražnike naših narodov, ki ovirajo graditev naše srečnejše bodočnosti. 3. Zveza pionirjev Jugoslavije vzgaja svoje člane na tradicijah naše preteklosti in slavne narodnoosvobodilne borbe, na vzgledih naših najboljši graditeljev socializma, in goji pri njih ljubezen do vseh svobodoljubnih narodov sveta. 4. Zveza pionirjev Jugoslavije organizira za svoje člane zabavo, lepo in veselo življenje, ker jim to omogoča naša socialistična domovina. 5. Zveza pionirjev je prvi pomočnik šoli v izvajanju vseh njenih nalog med učenci. Zato pomaga svojim članom, da vzljubijo učenje in da izvršujejo vse naloge, ki jih šola nalaga. II. Kdo je lahko član Zveze pionirjev Jugoslavije 6. Član Zveze pionirjev je lahko vsak deček in vsaka deklica v starosti od 9. do 14. leta. Vsak deček ali deklica, ki želita biti člana Zveze pionirjev, zahtevata od organizacije svojega razreda (vasi), da jih sprejmejo v Zvezo pionirjev. četa odloča o tem, kdo je lahko sprejet v Zvezo pionirjev. 7. Sprejemanje članov se vrši na slavnostnih sestankih odreda Zveze pionirjev, pred postrojenim odredom in razvito odredno zastavo. 8. Ob sprejemu v Zvezo pionirjev spozna pionirski voditelj bodoče Člane z nalogami Zveze pionirjev in z njihovimi dolžnostmi. Novi člani dajejo slavnostno obljubo, ki se glasi: »Obljubljam pred pionirsko zastavo in pred svojimi tovariši pionirji, da se bom učil in delal kot zvest sin svoje socialistične domovine Federativne ljudske republike Jugoslavije. Obljubljam, da bom varoval bratstvo in enotnost naših narodov, svobodo in neodvisnost naše domovine, ki smo jo dosegli s krvjo naših najboljših sinov, in da bom storil vse, da bo moja domovina srečna in bogata. Za domovino, s Titom — naprej! Po obljubi jim pionirski voditelj izroči pionirsko ruto, znak in Člansko izkaznico. III. Dolžnosti članov Zveze pionirjev 9. Zveza pionirjev Jugoslavije vzgaja svoje člane tako, da bodo dobri državljani naše socialistične države in da se za vse svoje življenje in delo čutijo odgovorne pred svojo domovino. Zato je vsak član Zveze pionirjev dolžan izpolnjevati tele dolžnosti: dobro se mora učiti in spoštovati svoje učitelje in voditelje; redno mora obiskovati šolo, varovati v šoli red in disciplino in v vsem izpolnjevati šolska pravila; ljubiti in spoštovati mora svoje starše in v družini pomagati; spoštovati in pomagati mora starejšim, predvsem invalidom in bolnikom; biti mora pravičen, resnicoljuben, iskren, skromen, zvest tovariš, in pomagati mora dvojim mlajšim tovarišem; biti mora hraber in nepristranski; spoštovati mora delo, po svojih močeh mora sodelovati pri raznih koristnih delih in varovati ljudsko imetje: vesti se mora vljudno, ne sme piti in ne kaditi: varovati mora čast svoje organizacije in šole. točno in do kraja mora izpolnjevati vse naloge in obveznosti, ki mu jih nalaga Zveza pionirjev; in redno mora plačevati pionirski dinar. IV. Odred Zveze pionirjev 10. Osnovna organizacija Zveze pionirjev Jugoslavije je odred Zveze pionirjev. Sleherni odred ima svoje ime. Odred se lahko imenuje po narodnem heroju ali po kakšnem drugem zaslužnem človeku naše domovine. Prav tako se lahko imenuje po kakšnem pomembnem zgodovinskem dogodku. 11. Odred Zveze pionirjev se ustanovi na vsaki šoli, na slavnostnih sestankih dečkov in deklic, ki jih sprejmejo v Zvezo pionirjev. Na dan ustanovitve odreda dobi vsak odred od okrajnega (mestnega, rajonskega) štaba Zveze pionirjev ime in simbole odreda. Odred zajema vse člane Zveze pionirjev šole ali vasi. Odred se deli glede na oddelke, razrede ali zaselke na čete. Čete se delijo na desetine. V vasi je odred lahko sestavljen iz šolskih čet in iz čet pionirjev, ki so končali osnovno šolo. 12. Na sestanku vsega odreda se voli za leto dni štab odreda, na sestanku čete pa štab Čete. Če ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, se posamezni člani štaba lahko izmenjajo. Štab odreda je sestavljen iz načelnika odreda in 4 do 6 članov — najboljših pionirjev odreda. Dolžnost štaba odreda je, da s pomočjo pionirskega voditelja vodi delo odreda, da izdeluje delovni plan odreda, organizira slavnosti, zabavo in različno delo v odredu, da redno vodi dnevnik dela, spisek članov odreda, blagajniško in inventarno knjigo. Štab odreda odgovarja za varovanje odrednih simbolov. 13. Štab čete sestavljajo načelnik čete in 2 do 4 člani — najboljši pionirji čete. S pomočjo pionirskega voditelja čete vodi Štab čete delo pionirjev v četi, organizira delo v desetinah, krožkih, skrbi za učni uspeh vsakega člana, organizira pomoč slabim učencem, pomada in nadzira, da vsi pionirji izpolnjujejo dolžnosti in obveznosti. Štab vodi delovni dnevnik čete. 14. Po volitvah štaba volijo pionirji iz svojih vrst zastavonošo, trobentača in bobnarja. Čete volijo iz svojih vrst za vse desetine desetarje in zastavonošo čete. 15. Pionirji, ki žive in delajo v dečjih domovih, internatih itd., v pionirskih domovih in drugih ustanovah Zveze pionirjev, so člani pionirskega odreda tiste šole, ki jo obiskujejo. Delo pionirjev v izvenšolskih ustanovah vodi s pomočjo pionirskega voditelja pionirski svet. Pionirski svet ima 7 do 9 najboljših pionirjev, ki jih volijo pionirji iz svojih vrst. Pionirski svet odgovarja za svoje delo pionirskemu kolektivu, ki ga je izvolil, in okrajnemu (mestnemu, rajonskemu) štabu Zveze pionirjev. V. Pozdrav in znak pionirjev 16. Pionirski pozdrav je stisnjena pest desne roke, ki jo prislonimo na sence. Ta pozdrav je spomin na partizanski pozdrav v narodnoosvobodilni borbi. Člani Zveze pionirjev pozdravljajo z besedami: »Za domovino, s Titom — naprej!« Ta pozdrav pomeni, da so člani Zveze pionirjev čvrsto enotni in vedno pripravljeni, da store vse za domovino in da gredo naprej v izpolnjevanju nalog pri graditvi naše domovine. S tem pozdravom pozdravljajo pionirji na svojih sestankih, slavnostih, ob šolskih in ljudskih praznikih. 17. Vsak odred Zveze pionirjev ima svojo zastavo. Trobento in boben, vsaka četa pa zastavo. To so simboli odredov in čet; hranijo jih štabi odredov in štabi čet. Zastava odreda je stalna, a četa nosi svojo zastavo vse do odhoda svojih članov iz Zveze pionirjev, ko jo prepustijo novoustanovljeni četi. 18. Zastave odredov pionirjev so rdeče in dolge 1.5 m, široke pa 75 cm. Zastave čet so rdeče, dolge 1 m in široke 60 črn. Na sredi zastav odredov Zveze pionirjev: Je vtisnjen znak. Zveze pionirjev Jugoslavije. Pod znakom je uvezeno ime odreda. Na četni zastavi je v sredi vtisnjen znak Zveze pionirjev Jugoslavije, pod znakom pa je uvezeno ime odreda in številka čete. Rdeča barva zastav odredov in čet pomeni del zastave Komunistične partije in zato jo pionirji varujejo kot najsvetlejši simbol svoje organizacije. 19. Vsak član Zveze pionirjev nosi rdečo pionirsko ruto. Pionirska ruta ima oblico trikotnika z osnovnico 1 m in z višino 40 cm. Pionirska ruta označuje pripadnost Zvezi, pionirjev Jugoslavije in zato jo sleherni pionir ljubi in varuje. Ruto nosijo na slavnostih Zveze pionirjev, na šolskih slavnostih in ob dnevih ljudskih praznikov. 20. Poleg pionirske rute ima sleherni član Zveze pionirjev znak in člansko izkaznico, ki mu označujeta članstvo v organizaciji. Znak Zveze pionirjev se nosi na levi strani prs. Rdeča zvezda na znaku pomeni lepšo bodočnost, kamor pionirji gredo, lovorjev venec pa pomeni slavo narodnoosvobodilne borbe, ko je nastala Zveza pionirjev. 21. Načelniki odredov Zveze pionirjev nosijo na levi roki nad laktjo znak odreda: tri pokončno vzporedne rdeče črte in nad njimi zvezdo. Člani štaba odreda nosijo tri vodoravne rdeče črte in zvezdo nad njimi. Načelniki čet nosijo dve pokončni vzporedni črti in nad njimi zvezdo, člani štaba čete dve vodoravni rdeči črti, in zvezdo, a desetarji samo eno pokončno črto in zvezdo. Črte so dolge 4 cm in široke 1 cm. Premer zvezde je 2 cm. Ti znaki so spomin na znake voditeljev v partizanskih odredili Jugoslavije. 22. Ob slavnostnih dneh odreda, šole in v času ljudskih praznikov nosijo člani Zveze pionirjev tudi uniforme: belo bluzo, temno modre hlače (krilo), temno modro titovko (čepico) Tekmovanje za pionirski fizkulturni znak Pionirji o d 10. do 12. leta 1. Discipliniran nastop deseterice v stroju — prosta vaja in spojeno dva prevala naprej z mesta. 2. Tekma 50 m v 11 sek. 3. Met žogice 200 gr v ciljni krog, premer 1 m, oddaljen 10 m. 4. Skok ob palici čez 2 m Širok jarek. 5. Tek po stezi z ovirami, dolgi 70 m. 6 Vaje z žogico. 7 Enodnevni izlet v bližnjo okolico, igre in vaje v naravi. 8. Opazovanje markantnih predmetov v naravi in določitev nebesnih smeri po soncu, uri in deblu. 9. Cross s signalizacijo in metanjem v cilj na stezi 300 m ali skok v vodo z višine 1 m in spojeno plavanje 10 m daleč. 10. Smučanje: 500 m hoje, blag vzpon in 50 m smuka ali hitrostno drsanje 200 m v 50 sek. ali pohod pozimi 3 km. Pionirji od 12 do 14 leta 1. Discipliniran nastop desetorice v stroju — prosta vaja in spojena dva prevala naprej z zaletom 5 m in z odrivom blazine s črte 50 cm od prevališča 2 Tek na 50 m v 10 sek 3 Met žogice 200 gr v ciljni krog s premerom 1 m. oddaljen 15 m 4. Skok ob palici čez jarek. 2,5 m Širok 5 Tek po stezi z ovirami, dolžina 80 m 6- Vaje z žogico 7 Enodnevni izlet v bližnjo okolico, igre in vaje v naravi 8. Opazovanje markantnih predmetov v naravi in določitev nebesnih smeri po soncu, uri in deblu. 9 Cross s signalizacijo in metanjem v cilj na stezi 350 m ali skok v vodo z višine 1 m in spojeno plavanje 15 m daleč 10 Smučanje: 800 m hoje. blag vzpon in 80 m smuka ali hitrostno drsanje 300 m v 70 sek ali pohod pozimi 4 km SŠD Sobota—SŠD Železničar (Ljubljana) 3:2 (0:0, 2:2) V nedeljo, 25. t. m. se je odigrala pred 1400 gledalci nogometna tekma za pokal maršala T. ta med ljubljanskim Železničarjem in domačim moštvom Soboto. Igra je bila zelo napeta in se je stopnjevala od trenutka do trenutka. Prvih 20 minut je domače moštvo pritisnilo nasprotnika na njegovo polovico, toda uspeha pri streljanju ni bilo. Kasneje so se gostje polagoma znašli, tako da je gra valovila iz polja v polje. Obrambi sta bili sigurni in požrtvovalni, da ni bilo gola v prvem polčasu. Drugi polčas sta obe moštvi igrali še bolj borbeno, tako, da je v nekaterih momentih igra ličila že na surovost Neštete prilike domačega moštva so se končale v prečki ali pa v vratarjevih rokah. Prve uspehe so belež li gostje. Levo krilo Erber je dvakrat pobegnil nekoliko slabšemu popustili, temveč so se njihove klešče gol. Gostje so vodili 2:0 ter s tem bili popolnoma prepričani, kakor sama publika, da je zmaga zapečatena. Toda domače .moštvo, kot običajno, po prejetem golu ni klonilo in ni popustilo, temveč je še bolj pritisnilo in po Zelku znižalo rezultat na 2:1. Domače je ta uspeh dvignil, kakor publiko, katera je v vročem navijanju bodrila domače. Sobota je zopet goste popolnoma stisnila na njihovo polovico ter zopet po Zelku dosegla gol in s tem izenačenje. Smola pri streljanju na gol ni prinesla zmage domačim, katero bi zaslužili. V dvakratnem podaljšku po 15 minut domači niso popustili ,temveč so se njihove klešče še bolj oklepale in stiskale. Po zrušenju Zelka je žogo prevzel Norčič in v krasnem strelu ob prečki v levi kot dosegel gol in s tem zmago za domače moštvo ter možnost nadaljnjega tekmovanja Pionirke od 10. do 12. leta Discipliniran nastop desetorice v stroju — proste vaje in vzravnava v stojo spetno iz seda skrižno (iz »turškega seda«) brez pomoči z rokami. Tek na 50 m v 13 sek. Met žogice 200 gr v ciljni krog s premerom 1 m, oddaljen 8 m. Hoja po gredi, visoki 0,80 m in nošenje žoge na glavi. Kakor pionirji. Kakor pionirji. Kakor pionirji. Cross s signalizacijo in metanjem v cilj na stezi 250 m. Kakor pionirji. Kakor pionirji. Kakor pionirji. Pohod pozimi 2 km. Pionirke od 12. do 14. leta Discipliniran nastop desetorice v stroju — prosta vaja in vzravnava iz seda skrižno z žogo v rokah. Tek na 50 m v 12 sek. Met žogice 200 gr v ciljni krog s premerom 1 m. oddaljen 10 m. Hoja po gredi, visoki 0,80 m in nošenje žoge na glavi. Kakor pionirji. Kakor pionirji.. Kakor pionirji. Kakor pionirji. Cross s signalizacijo in metanjem v cilj, na stezi 250 m. Kakor pionirji. Smučanje: 600 m hoje, blag vzpon in 60 m smuka. Hitrost drsanja 300 m v 75 sek. Pohod pozimi 3 km. domačega moštva z ostalimi klubi v državi za Titov kup. SŠD Železničar-mladina : SŠD Sobota-mladina I 5:0 (1:0) Da dvignemo kvaliteto nogometa tudi pri nas ter da si zasiguramo bodoči kader, vodstvo društva posveča pažnjo tudi mladini. V to svrho ima mladina redne treninge, katerih se ta tudi polnoštevilno udeležuje, kakor tudi sama tekmuje za vstop v slovensko mladinsko ligo. Pozvalo se je tudi mladino ljubljanskega Železničarja, čeprav smo bili prepričani, da ji naša mladina ne bo kos, zlasti še iz razlogov, ker so njeni štirje najboljši igralci bolni. Kar smo pričakovali, se je tudi zgodilo. Gostujoča mladina je domače mladince odpravila z rezultatom 5:0. Gostom se je poznalo, da so vigrani in da imajo nešteto tekmovanj za seboj. Domači pa so bili popolnoma raztrgani ter niso mogli vzdržati tempa, katerega je narekoval nasprotnik. Toda zmaga je zmaga, nas pa tolaži ozir. veseli polnoštevilnost mladine, katera igra z voljo in katera bo kmalu bodoči kader dobrega moštva. SŠD Sobota-mladina II : SŠD Beltinci 2:2 (1:1) V predtekmi mladine je odigrala svojo tekmo tudi mladina II in Beltinci. Beltinsko moštvo sestavljajo že nekateri starejši igralci in je uspeh, katerega je mladina Sobote II dosegla, lep. Po drugi strani pa pozdravljamo beltinske nogometaše, da so tudi oni začeli aktivno delovati, saj so jim dani vsi pogoji za udejstvovanje. Otroški voziček, globok, prodam. — Štefan Kuzmiča ul. 14. Venčeslav Dolinec: Varašanka Kadar zavijajo preko široke prekmurske ravnine poznojesenski vetrovi in z jagnedpv ob cesti odpada poslednje listje, takrat se Geltova Jula vedno umiri od neprestanega kroženja po krajini. Zapre se v svojo, na pol porušeno bajto na koncu vasi in skozi okno, zalepljeno z lepaki, ki jih je bogve odkod prinesla, opazuje kmete, ki vozijo s polja poslednje vozove repe, da bi jih ne prehitel sneg, ki se navadno zelo zgodaj obeta. Opazuje velike jate gavranov, ki se z vreščečimi glasovi spuščajo v Jošje, kjer bodo prenočevali ali pa v širokih krogih krožijo nad vasjo in »sejejo sneg«. Takrat navadno Jula spet po dolgem času zakuri na ognjišču, se prekriža in šepne: »Bog mi daj srečno preživeti to zimo.« Tako dela Jula že od prve svetovne vojne, od takrat, ko ji je nekje v Karpatih padel mož. S Ferijem, ki mu je bilo takrat pet let, sta ostala sama. Geltovi niso imeli zemlje. Ko sta se Jula in Ferko poročila, sta imela le bajto in delovne roke, ki so bile njuno bogastvo ter nezlomljivo voljo do življenja. Vsako pomlad sta zaklenila bajto im šla delat na marofe, kjer sta toliko zaslužila, da ni pozimi trkala lakota na vrata. Vračala sta se vedno v pozni jeseni, prebila zimo ob koruznem močniku in kaši, spomladi pa sta spet odhajala. S Ferijevim rojstvom pa je Jula ostala. doma in samo Perko je hodil na delo. ona pa je postala »varašanka«. S culami, v katerih se je našlo vsakovrstno semenje in začimbe, kar gospodinje vedno potrebujejo, je hodila od sejma do sejma, prodajala in barantala, kar ji ie prineslo včasih lepe denarce. Po moževi smrti pa ie postalo »varašanstvo« njen glavni poklic. Feri, ki je sčasoma doraščal. je že tudi začel hoditi na delo. Kakor prej oče, je tudi on začel delati po marofih. kjer ie bil »beroš«. Neko pomlad pa era je nenadoma zmanjkalo Dolgo ni nihče vedel zanj. dokler se ni nekega dne oalasil iz Francije in poslal Juli nekaj denarja. Vojna, ki je izbruhnila, je spet zabrisala sled za njim. Jula ga je imela že za mrtvega. Neko noč pa je močno potrkalo na Julino okno. »Mati, odprite! Jaz sem, Feri!« »Jezus, Mariia! Odkod pa si ti padel? Mi smo te že imeli za mrtvega.« »Iz Francije se vračam, mati. Sedaj bom ostal doma. Pravijo, da bomo dobili zemljo.« »Zemljo?« se je začudila. »Odkod pa? Kdo ti je pa spet to natvezel?« »Grofom jo bodo vzeli in jo dali nam. Čemu bo njim zemlja, ko jo pa ne obdelujejo? Sedaj so pa itak skoraj vsi pobegli nekam v Avstrijo. Jim je že dišalo.« »To bi bilo že dobro,« je dejala, »če le ne bo spet tako kot pred vojno, ko so nam tudi ves čas obljubljali zemljo, dobili pa je nikdar nismo. Je že tako, da siromaka le z obljubami krmijo.« »Sedaj bo pa drugače. To ni več tista Jugoslavija kot nekdaj, ki nam je le obljubljala, dala pa ničesar. Sedaj so delavci in kmetje na vladi, ti nas pa menda ne bodo goljufali.« »Ne verjamem nikomur več,« je dejala mati. »Sicer pa bolno videli.« Tisto zimo po vasi niso ničesar drugega govorili kakor o zemlji, ki jo bodo delili. Naenkrat sp postali vsi revni. Vsak je trdil, da ima premalo zemlje, da ne more družine pošteno prehraniti. Zraven pa so ugibali, koliko zemlje bo kateri dobil. Spomladi pa se je pričelo. Na grofovski zemlji so začel: meriti. Prišla je celo neka komisija iz okraja, ki je nadzorovala vse delo. Vršil se je popis vseh onih, ki so potrebovali zemljo. Delo je šlo sicer počasi, toda šlo je. Jula in Fen sta dobila vsak po dva pluga zemlje. Bila sta med prvimi, med onimi, ki ni- so imeli zemlje. Njive, k: sta jih dobila, so bile takoj za vasjo ob državni cesti. Toda zemlja je bila strašno zanemarjena, osat in plevel sta se bahato košatila po njih. Feri, ki je bil pri delitvi, je kar tekel domov, da sporoči materi veselo novico. Mati, vendarle nas niso prevarili. Zemljo sva dobila.« »Zemljo? Moj Bog, ali mogoče? Koliko pa?« »Štiri pluge Dovolj nama bo. Za Jošjem, tisto. Dobra zemlja bo, samo pravilno jo bo treba obdelati.« Jula se je zamislila. »Kako jo bova pa obdelovala? Saj nimava niti živine, ne pluga, brane?« »Šel bom v tovarno,« je odgovoril Feri. »Do spomladi upam, da bom toliko zaslužil, da si bova kupila najpotrebnejše stvari.« Takoj drugi dan se je Feri odpeljal in tudi Jula je dala svoje cule na ramena. Do sprotoletja bo tudi ona še nekaj zaslužila; potem pa ne bo šla več nikamor. Postala bo kmetica in ne več »varašanka«. Njene davne sanje so se začele uresn čevati. To leto Jula ni ostajala tako dolgo z doma, kol prejšnja leta. Skoraj vsak teden se je vrnila, da je pogledala njive, ki jih je zaenkrat še sosed Pivar obdeloval. In ko se je to jesen vrnila, so bile cule prazne, znamenje, da se je za vedno odpovedala »varašanstvu«. Spomladi, ko se bo vrnil Feri, pa bosta začela novo življenje. Da, spomladi... Tista zima je bila dolga in mrzla in ni je hotelo biti nikakor konec. Zimski vetrova so divjali preko krajine, sneg je zapadel do kolena, sonce pa je bilo preslabotno, da bi premagalo zimo in sneg. Po konikih ni bilo videti žive duše, ljudje so se držali samo doma in tudi kričanje kovranov je nekam utihnilo. Jula je čepela vse dneve v bajti. Luščila je bučnice, zraven pa kovala načrte, ki jih bosta s Ferijem uresničila, ko se ta spomladi vrne. Tako bi najbrž presedela vso zimo v svojih načrtih, da se. ni medtem zgodilo v vas: nekaj novega, kar je z neusmiljeno roko razbilo njene sanje. Bivši bajtarji, ki so dobili zemljo, so se začeli združevati. Ustanavljali so obdelovalno zadrugo. Lapoša, ki se je med vojno potepal bog ve kje po svetu, je vodil vso to stvar Okoli njega se je zbralo še nekaj drugih bajtarjev in ti so hodili od hiše do hiše in vabili v zadrugo. Ob strani so stali samo kmetje, ki so se začeli norčevati z vsega tega in Jula, ki tudi ni hotela ničesar slišati o zadrugi. »Pri meni že ne boš ničesar dosegel,« je dejala Lapošu, ko jo je ta obiskal. »Komaj sva s Ferijem dobila zemljo in že jo naj dava vstran? Neumnosti Če že vi nekateri imate preveč zemlje, jo le dajte v zadrugo, jaz ji ne bom.« (Dalje prihodnjič) Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Širec Viktor ml — Naslov uredništva. Ljudski glas«. Murska Sobota. liska Mariborska tiskarna.