Leto XIII. IT Celju, dne 8. maja 1903. i Štev. 36. (shaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačofl l krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina ca celo leto 8 kfMh za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja; Upravništvu „Domovine“ v Celju. „ Nemško in slovansko delo“. Pod tem naslovom je priobčila graška tetka »Tagespošta" v svoji zadnji sobotni številki zopet Članek, v katerem z lastno ji gostobesednostjo premleva nekaj že tisočkrat obrabljenih nemških fraz S pravo domišljavostjo in nadutostjo, ka¬ kršna je dandanes na svetu le Nemcem dana, zaletava se v nas avstrijske Slovane, češ, da smo bili največja ovira napredku habsburške monar¬ hije, dočim so Nemci — vse, prav vse za njo storili. Oglejmo si no malo nemške zasluge za našo državo. Od leta 1805, ko se je Avstrija osamo¬ svojila, pa do leta 1867 so imeli Nemci takorekoč absolutno moč v državi. Ves vladni aparat je bil centralen, napojen s samo blaženo nemščino in o kaki trohici enakopravnosti vseh narodov av¬ strijskih ni bilo ne duha ne sluha. Vobče smo spali Slovani še nevzdramno' spanje in prav nič nismo motili nemškega Mtheljna pri delu. A kaj je le-ta storil za državo? Naj le kdo prebira nekoliko knjige, posebno pa časopisje tistih ,zlatih' časov, katerih si tako žele Nemci zopet nazaj, pa se bo zgražal nad uprav srednjeveškimi raz¬ merami, ki so vladale takrat v Avstriji. Nikjer v Evropi, razun Rusije, ni bilo države, ki bi bila tako daleč v vsakem oziru zaostala, kakor naša. Ali kakor pri nas, so tudi v Rusiji nemški, od Petra Velikega importirani »Lehrmajstri" največ zakrivili, da se še dandanes ni odpravil absolutizem, Sicer je hotel dobri car kar črez noč izomikati svoj narod, ki se še davno ni opo¬ mogel od mongolskih in drugih navalov. Uvedel je par novih, le bolj formalnih reform, upeljal nekaj zapadnih šeg in navad ter ustanovil par šol. Na drugi strani pa je »osrečil" svojo državo s celo jato pijavk — nemških uradnikov, ki so izsesavali obubožanemu narodu še tisto kri, ki mu je ostala. Na dvoru in na deželi se je usta¬ novila mogočna nemška stranka, ki ima še dan- I danes velik vpliv, iz katere je izšlo že lepo šte- | vilce plemenitašev, državnikov, ministrov, časni¬ kov (polkovnik Grimm!) itd. in jih še izhaja Za velikanskim gibanjem bratskega našega naroda za svoje pravo in svobodo, ki danes pretresa celo sveto Rusijo, stoje z večine domači knezi in bc- ljarji. Nasprotuje pa mu le vpliv nemštva na dvoru in na deželi. Ni nam treba navajati vseh vnebovpijočih krivic, ki so jih zadajali Nemci slovanskim prvo- boriteljem; tudi nam ni treba omenjati, kako so v svojem otročjem fanatizmu naganjali vsakega najnižjega pisača pri sodišču, da je ponemčil svoje ime in se tako prelevil postavimo iz Čred¬ ni ka v Tschrettnigga! Treba nam je le pokazati na brezmejno malomarnost in zanemarjenost, v kateri so nalašč gojili podjarmljene slovanske narode. Še nemških šol nam Slovencem niso hoteli dati zadostno število! Te pa, ki smo jih imeli, so bile v takem stanju, da bi se jih moral še Turek vstrašiti. Učiteljem so nam imenovali doslužene »frajtarje" in Sprijene dijake! Tako so torej opravljali naši ljubi sosedje svojo »Kul- turmi8sion“ med nami. In sedaj se drznejo ti ljudje očitati nam, da smo neomikani in da ovi¬ ramo napredek! Ali je možno najti kje na svetu večje hinavščine in lopovščine? Kakor v znotranji, tako so tudi v zunanji naši politiki kazali baje naši Nemci vedno „eine grosse Umsicht, Beharrlichkeit, Unternehmungslust und Kolonisirungs-Arbeit" (veliko premišljenost, vztrajnost, podjetnost in kolonizacijo.) Pa poglejmo, če je to res Da ne zaidemo predaleč in pademo na vse zadnje državnemu pravdniku v roke, evo | vam, ljubi bralci, samo kratek izvleček iz slavne I naše zgodovine. Seveda se moramo dotakniti I sempatja tudi notranjih dogodkov. L. 1848. Ogrska vstaja. Hrvatje ostanejo i zvesti in se upirajo Ogrom. Rusija pride rado- | voljno na pomoč in reši v tretjič našo državo. L. 1853.—1856 Krimska vojna. Avstrija ni prav nič interesovana, vendar koncentrira (najbrž samo za »špaa") več korov vojaštva ob ruski meji in zagrozi dne 14. junija 1854 Rusiji celo z ultimatom! Posledica: Izguba ruskega prija¬ teljstva. L 1864 Prusija se polakomni Šlezvik-Hol- štajna. Ker se ji pa zdi preveč škoda svojega vo¬ jaštva, katerega meni prihraniti za druge namene, komandira takorekoč Avstrijo, da gre ta za njo po kostanj v žrjavico. Posledica: Velik del av¬ strijske armade decimiran, Prusija za lepo deželo bogatejša. Zavoljo lepšega sme tudi Avstrija po¬ slati par uradnikov v Šlezvik-Holštajn. L 1866, Vojna s Prusijo in Italijo. (Torej samo dve leti pozneje!!) Rusija seveda noče četrtič sprejeti nehvaležne uloge rešitelja. Posle¬ dice: Poraz avstrijske armade v sled nem¬ škega izdajstva. Izguba Zgor. Italije. Prema- galec 1. 1848 vpogne svoj tilnik premagancu. V svetovni zgodovini menda edini slučaj. L 1867. Ustava se vpelje. Ustanovitev dualizma. Za nameček se izroče še zvesti Hrvatje Ogrom na milost in nemilost. Posledice: Se kažejo letos v drž. ogrskem zboru in na Hrvatskem. L 1870. Nemškc-francoska vojna. Bismarck komandira Avstriji, da mora ostati nev tralna. L. 1892. Nemčija želi, da bi lažje protežirala avstrijske Nemce, stopiti v zvezo z našo državo. Avstrija — prikima. L 1897 Nemci bridko obžalujejo, da so gla¬ sovali za ustavo. Sctonerer zaluča nemškim li¬ beralcem v obraz, da so najbrže noreli takrat, ko so krpali ustavo in zajamčili vsem narodom enakopravnost. LISTEK. Jazbec. Obraz iz življenja. Češki spisal A. Pochop. Prevel Pohorski. (Konec.) II. Že iz teh vrstic lahko razvidite, da je naš tkalec Kotek živel večinoma cb mesu, kakor pravi lovec. Samo danes je imel obed slab, kakor že davno ne, brez — mesa. Vendar on raditega ni bil žalosten, niti nevoljen. Baš narobe! Neka ra¬ dost in hrepenenje je kipelo v njem, da se mu je rdeči obraz še bolj širil. če tudi mu je pot danes med skalami nad potokom v gozdu strma kakor po strehi, vendar pleza in skače ob porobkih in skalah tako urno, kakor je to delal v svojih mladih letih. »Aha", mislite si morda. »Gotovo hrepeni po svoji Katinki, zato ji tako hitro gre naproti". Nikakor ne! Katinka pride domov šele o mraku, in ko bi hotel iti nji naproti, bi si izbral drugo, krajšo in lepšo pot. Ne dvomimo, da ima svojo Katinko rad, ne poje brez nje nobene pe¬ čenke, temveč še le najlepše kose zanjo izbira. Gotovo je, da Katinka nima tolike radosti s svojo novo suknjico nego Jachym s Katinko. Rad bi celo, da bi se mogla nositi kakor gospa mojstra Macha. Ali danes Koteka nekaj drugega vleče v te strme jarke, ne spomin na ljubo ženko. »Gotovo je kaj zasledil!" Uganili ste. Včeraj je pridni mož spremljal Katinko še mimo Vejsploha, ko pa se je vračal domov, je napravil nekak ogled po svojem revirju. Prišel je na kraj, kamor je zašel malokdaj, gozdni gaj imenovan. Za ovinkom potoka se nahaja tudi v mali strmini v gozdu za potokom neki tih kraj, kjer rastejo redke bukve in breze, gori nad bližnjimi skalami pa štrle proti nebu stoletne jelke. Po tleh je vse polno raznega grmovja, bo¬ rovnice, srobot, bršljan in še mnogo drugega. Skratka, ta kraj je v takem zatišju, da se ne vidi drugam, kakor proti nebu; le ako bi Splezal na kako staro jelko, bi imel odondi lep razgled po širnem gozdu. Pol ure hoda naokolu gotovo ni človeškega bivališča. Kotek je s težavo prodiral med gostim grmovjem, ali njegovo bistro oko je kmalu opazilo precej široko luknjo ondi pod mogočnim javo¬ rjem. Bistra glava razmišlja.... »Tu bi moglo nekaj biti, morda lisica?" Ogleduje pohojeno travo, na kar se srčno vzraduje, da je zašel v ta kot. Najraje bi tukaj čakal čez noč, ali domisli si, da še ni dodelal svojega kosa platna, katerega mojster že rano zjutraj potrebuje. Odlomi par vej, katere zatakne v grmovje ob luknji v znamenje, da bi ob svoji priliki ono mesto lažje našel. Doma se loti dela s podvojeno pridnostjo, da bi prej dovršil. Vmes pa mu je vedno na misli oni brlog v gozdnem gaju. Kaj je neki v njem? To vprašanje mu ne da miru. Komaj pri¬ čakuje dneva, da celd Katinke se ne spomni, vedno mu je pred očmi le oni brlog. Sedaj vemo, zakaj je Kotek tako hitel po južini v gozd in na oni kraj. Menil je, da ondi lahko čaka več ur na ono — zver, ki je v zemlji. Proti večeru, ko dojdejo romarji, bo pa šel Ka¬ tinki naproti. V takih mislih dospe do gozdnega gaja, kjer si vreže močno bukovo palico. Tako oborožen gazi med grmovjem do mesta, kjer je včeraj našel brlog in znamenje z vejami napravil. Srce se mu je ohladilo, ko je videl, da so veje bile zmešane in tla ob luknji pohojena. Ker je pihal južni veter, si je poiskal naš lovec primerno mesto vštric brloga na severni strani, da ga žival ne ovoha. Mirno si nabaše majhno porcelanko, zažge tobak ter napol sedč, napol stoje, na drevo naslonjen — čaka. Od brloga ni bil oddaljen nad štiri korake. 208 C«hctx> se rado očita, češ, da so bili iz nazadnja¬ ških vzrokov proti ustavi. To je grda laž. Čehi so raditega glasovali proti ustavi, ker jim ni za¬ jamčila stanh zgodovinskih pravic. Sicer so pa češki voditelji takoj izprevideli, da bodo ostali razni lepi paragrafi o enakopravnosti avstrijskih narodov samo na papirju in so raditega zahtevali v tem oziru točnejših obrisov in podatkov. Komentarja k tem suhim podatkom pač ni treba l — Kako morejo pa Nemci govoričiti o .Kolonisierungs -Arbeit', nam ni prav jasno. En krat samkrat je poskusilo par avstrijskih kupcev in sicer Se pred Marijo Terezijo v južnovzhcdni Afriki zasesti .Delagoa • bai*. Dosegli so baje že prav lepe uspehe A baš radikalna nemška vlada pod Josipom II je zakrivila, da niso mogli napredovati in da so naposled omagali v boju proti portugalskim kupcem. Mogoče tudi, da ima v očeh spoštovana tetka »Tagespošta* — Franc- Josipovo deželo v severnem morju, ali pa, da smatra, kar je še najbolj verjetno, vse tiste nem¬ ške tovarnarje in veleposestnike, ki so v čisto slovanskem ozemlju — kolonijam! Saj smo ji Slovani nekaki .slabše* vrste Cnlukafri. čudno se nam zdi, da je še le v novejšem času. ko je Slovan začel iz lastne sile vstajati na dan, Nemcem toliko do splošnega napredka in razvoja v naši dižsvi. Kakor smo že omenili, nam poprej Nemci niti nemških šol niso hoteli privoliti in so tako povzročili, da je ostalo naše ljudstvo skozi stoletja v največji temoti in bedi. Hoteli so nas pač še prav dolgo, dolgo rabiti za navadne hlapce. Čim pa so izprevideli, da se narod naš sam pričenja vzbujati, čim so uvideli, koliko ne še porabljenih sil leži v njem, so napeii vse moči, da bi ga ponemčili. Naenkrat so bili pripravljeni nam dati nemških šol, kolikor bi jih hoteli, samo za Boga — slovenskih ne. Iz tega izprevidi lahko vsak politični slepec, v koliko je danes Nemcem do tega, da bi se mi izolikali. Ti, ubogi slovenski kmet se ali ponemči, pohajaj nemške šole, ali pa ostani še naprej uboga para. To je parola naših .svobodomiselnih* Nemcev! In te mnoge nemške šole po širni naši domovini izvrstno delujejo liki mašine v vsenemške na mene. Naši slovenski otroci slabejših talentov, ki so prisiljeni učiti se elementarnih naukov v popolnoma tujem, nerazumljivem jeziku, cepajo kot muhe; prerijejo se z naj večjo težavo skozi kake tri razrede, ne znajo naposled ne nemški in ne slovenski in so v sramoto slovenskemu narodu; otroci boljših talentov pa, ki so jo srečno pririli ,post tot discrimina rerum' do gimnazije in se prilagodili popolnoma nemškemu duhu, po¬ stanejo pozneje najhujši sovražniki svojega na¬ roda, najzvestejši in najneumornejši borilci za vsenemške ideje. Jasno je kot beli dan, da bi se nam moral vžgati Judežev pečat na čelo, ko bi najenergič- nejše ne zahtevali — slovenskih šol za naš narod. Pa ne samo ljudske šole, nego tudi slovenske Solnce je pripekalo gorko. Kobilice so po¬ skakovale po visoki travi in cvrčale, droben martinček je skakal po bližnji skali, nad glavo našega lovca pa se oglasi med vejami žvrgolenje ptic. Od daleč se je slišal žvižg lokomotive, menda od Vrhlabe sem. Sicer pa je vladala tu mirna tišina, kakor na mirodvoru. V takih slučajih se človek rad uda raznim spominom. Tudi Kotek se zamisli v svoja mlada leta, spominjaje se svojega očeta in mamice, tudi krasne Katinke, katera je slu¬ žila takrat v Hostincih, potem, kake je zapustil očetov dom, živel v zadrugi, prišel k mojstru Machu, njegovi tovariši, lovi itd. Medtem ni opazil, da mu pipa ugaša. „Eb saj se imava s Katinko rada, bolj kot bi bil dobil kakšno bogato iz mesta“, tako si še misli. .Sitnosti si med seboj še nisva napravljala. Kaj nama nanjka?* Medtem opazi, da iz brloga moli nekaj belega. Mahoma se zbudi iz sanj, spoznavši, da je to — jazbec. Žival nekoliko časa voha, nato se pokaže cela glava, in Kotek poželjivo ogleduje črne proge pod očmi jazbeca. Obenem palico krčevito stisne, pa skoči še bolj za deblo. Srce mu je tolklo kakor kladivo. ■* ,«ta“uro” priboriti. Saj imamo relativno J Nea , ci) absolutno razvitejši jezik, nego so g ■ ^aSUo in D *Spie8aburgectoa>“, k “ “ .L l . n J..,-(pn ljO bU. M fr r «etk..T.g. 8[ P0St.J na nemško prosveto, literaturo it -, P Uh .»mo: .Zakaj pa se vi niste ° francosko. angleSko, Špansko, italijansko da c. o Z - arabsko literaturo, ko se je vaša nahajala takorekoč še v otročjih povojih? Kdo pa je vas svaril pred Lessingom, ko je napoveda v J francoskemu vplivu, ki se je začel šop riti po va literaturi? Kar torej vam ni bilo ljubo, na| bode nam drago. E;, tako pa nismo padli na glavo. In če- tudi smo le majhen narod („Nati6nchen , Ka or nas izvoli .Tagespošta* imenovati), dosegli bomo, če Bog da, brez vas enkrat še prav čedno, četudi ne prvo mesto med ostalimi evropejskimi narodi. Potrebnih duševnih sd nam ne manjka. (Konec prihodnjič.) Beseda našemu kmetu. Poroča inžener F. Lupša v Ormožu. V listu štev. 30 sem pisal o takozvan h no¬ tranjih sovražnikih našega kmetskega naroda. Ozirajoč se na omenjeni spis hočem danes poročati nekoliko o kmetski organizaciji. Tok današnjega časa združuje posamezne stanove, ki naj v druž¬ bah. društvih, zadrugah, zvezah, itd. skrbe z združenimi močmi za svoj vsestranski gospodarski napredek. Tako združevanje je velevažno, vendar mora imeti svoje meje, in te so prav tam, kjer se prične vojska med posameznimi stanovi kar bi zamoglo sicer tudi vsestransko škodovati. Združenje posameznih stanov v svrho go¬ spodarskega napredovanja, ojačenja in osvobojenja škodljivih spon imenujemo njih organizacijo, če je kateremu stanu taka organizacja potrebna, je tembolj še našemu kmetskemu narodu. Vsak stvarno misleči naprednjak mi mora priznati, da je pred vsem potrebno začeti kmetski stan or- ganizovati, seveda edino le z namenom pomagati mu. ne pa ga s kakimi političnimi nameni babiti, kar se je — žalibog — že tolikokrat uresničilo. Kmetska organizacija mora poučevati, vnemati in delati le na to, da se prične kmetovalec sam spoštovati in tako pridobivati tudi spoštovanje drugih stanov. Lahko rečem, da so ravno v tem obziru kmetovalci drugih narodov na višji stopinji strokovnega znanja kakor v naših slovenskih krajih Katera pot je najboljša za pravo organiza¬ cijo? Prijatelji zadrug vidijo vso rešitev le v zadrugah, prijatelji kredita spet le v posojilnicah in hranilnicah itd. Jaz pa rečem tako: Ne samo v posameznih enostranskih zadrugah, ne v vsa¬ kovrstnih političnih društvih in strankah itd. leži Ozrši se še nekoliko okolu sebe, privali se jazbec ves iz luknje. Bil je to kaj okrogla, rejena žival. Kotek je poslušal njegovo mrmranje’ ko se je ogledoval okolu sebe. Končno kosmatin utihne, ne videvši nikake nevarnosti. Prišel se je gret na solnce, ker se je menda utrudil na ponočnem lovu... Na bližnji travi ugleda kobilico. Kavsne po nji m malo zacmaka. Nato se ogleda za čmr¬ ljem, ki pribrni mimo njega. Medtem je Kotek opazil ostre in špicaste njegove zobe. Knt« k ” Ce r. da ni ?“ PU5ke? “ obžal "ie v duhu Kotek »Toda vendar zlepa mi vseeno sedaj ne uideš, le počakaj!* še bolj trdno prime za palico m opazuje jazbeca. p 00 Ta kobaca kakih 4-5 korakov dalje na solnce, se otrese, kakor da bi hotel stresti prah raz sebe in nato sede na zadek P h Soince se je vpiralo v njegov kožuh kar mn* 8 ' ..dno ugajalo. S, enkrat p„,„ ha oko ',„ “» vse varno, nato se vleže na hrbet in k J sedaj eno stran proti solncu, sedaj drugo S. soma počne dremati. Tega je naš S' S a ' pričakoval - toraj sedajskok, dva “JV™ palica je treščila ravno na g,avo jazbeca ^ -koči^n^r^tv^- =.d,.a K„a,n pa ™ j. omotica poSUUo hot^ V mere ne prednost izobraženja kmetskega stanu, am Pak Zo le v prostem, toda vsestranskem z dn% nm našega kmetskega naroda. Velik del Nemčjj* 2 kakor Bern imel priložnost tamkaj opazovati, ’okah kmetijskih društev, ki z največjim u« pe l om delajo enako tej ravno izgovorjeni m , 8li S^er pa tudi ne način, ampak le uspeh j e merodajen, in ta leži v vsestranskem združenja naroda ter skupnem delovanju Zalibog, da g, nam manjka tako 'skupno delovanje! Za tako skupno delovanje pa je pred vse® treba da spozna kmet koristi, katere bi si takim ootom pouka pridobil za vpeljavo napredne smeri kmetijstvu In to se, kakor dandanašnje raj. -e predobro kažejo, ne da doseči, predno kmet spozna svoje naloge, katera naj obstoji le v pridelovanju rastlin in vzgoji živali, ki S l uži človeku v razne namene. Ako pa se hoče kmeto valeč umno baviti s poljedelstvom in živinorejo, tedaj mora natanko poznati vse naravne pogoj« • za uspevanje rastlin in živinoreje, kajti od teh pogojev je odvisna množina in kakovost pridelka, Od vzajemnega delovanja naravnih sil zavisi razvoj napredka Na podnebne razmere, na prisotnost zadostne svetlobe, toplote in vlage kmetovalec ne more vplivati ali pa le prav malo; vsled tega je in ostane njegova glavna naloga, da s skrbnim obdelovanjem zemlje, z izbiro najpriklsdnejšega semenja, s primernim oskrbovanjem rastlin in s pravilnim gnojenjem ne samo polju rodovitnost ohranjuje, ampak množi zemlji moč in s tem tudi pridelke. Da pa doseže kmet ta namen, treba mu je primernega pouka, Tako je n. pr. pri živinoreji krmljenje za uspeh zelo pomembno. Ni vse eno, če enoleten jnnček tehta po 200 kg ali pa po 300 kg in tudi denarnica čuti razloček, če krava na leto daje po 1100 ali pa po 2000 litrov mleka, posebno tedaj, če so troški za večji pridelek manjši, kakor je skupiček. Toda uspeh ni odvisen le od tega, koliko krme živina dobiva, marvef tudi od tega, kako da je krma sestavljena. V mnogih krajih se pritožujejo, da nekatere rastline nočejo nspevati ali. donašati pridelka, dasiravno imajo tla dobro pognojena. To se pri¬ peti zelo pogosto v težki ilovnati zemlji, kjer pšenica, detelja itd. nočejo uspevati. Vzrok temu je iskati le v pomanjkanju apna v zemlji. Vse rastline potrebujejo za rast več ali manj apna; kjer pa manjka tega, pospešimo rastlinsko rast samo s tem, če pognojimo njivo z apnenim gno¬ jem. Ta gnoj je namreč v težki, mokri zemlji zelo koristen vsaki rastlini, ker apno neraztopne, v zemlji se nahajajoče rudninske snovi razkroji ter pomaga, da jih rastlina posrka, obenem pa rablja in ogreva tudi tla. Vedeti se pa mora pri tem, da se vrši gnojenje prav v gotovem redu ter da tudi gnojenje z navadnim gnojem ne sme izostati, sicer velja pregovor: »Apno napravi očete bogate, sinove pa revne." Apno razkrojiva stredstva v gnojilu, ki leže inače mrtva v zemlji. je uiti spet v brlog. Toda to se mu ni posre kajti v trenotku, ko je palica treščila, vrg« je Kotek nanj, zgrabivši ga za vrat. Nastal huda borba. Jazbec se je zagrizel z sve ostrimi zobi Kotku v prša in mu s krer trgal obleko. Toda Kotek ni čutil boleči poslednjimi močmi je odtrgal jazbeca od m mu pokleknil na vrat. Še nekolikokrat j zacvilil, prasnil s tacami Koteka v stegno je — dokončal. Težko sopeč si je otiral Kotek pot s »Mrcina, ti si me pa zdelala", pravi gl« az rgano srajco. »Je bilo tega treba? K 1DOe P u ^ ko > bi vse to izostalo." Ogledal si je tudi svoje nedeljske b , a s° r poDaan ^ rail a cunja izgledajo. Toda stegnu m D1Č Pr0ti ranam na P rsih > na ro1 To h ” Tako pač ne 8n aem iti Katinki n»f h * T , jlh P° Ve dala.“ — Pusti jazbec« izmivat ^ 81 816 k bliža i emu P otoku Kotelj r! prišlo bo do položaja, ki bo v največjo sramoto avstrijske države, in te razmere bo po em a , če sploh kedaj ozdraviti. Nemška gospodstvaželj- nost in predrznost sega tako daleč, da v takim kričečim razmeram nemški poslanci e groze, da se hočejo pritožiti celo zoper vladno protekcijo nasproti Slovencem vsled imenovanja par slovenskih sodnih pristavov. Ali bomo res tudi tu doživeli, da bodejo naši poslanci —- zaspali priliko prehiteti toli predrzen nemški namen ?! (Obesil se je) v Gradcu hišnik Vid Vavpotič, doma iz ptujske okolice. Vzrok samomora je baje to, da so ga odpustili iz službe. Narodne razmere v Ptuju in okolici. (Dopis iz Ptuja.) Volitve za okrajni zastop se bližajo. Te delajo nemčurjem in nemčurčkom že zdaj skrbi! Kaj tudi ne! Mesto Ptuj je sicer že zdaj imelo v okrajnem zastopu polovico mandatov, dasi bi mu po davkih, katere mesto plačuje od posestev, ne šla niti ena tretjina vseh mandatov. Pa to še mestjanom in njihovim podrepnikom nika¬ kor ne zadostuje. Kmetskim posestnikom bi radi odvzeli še deset zastopnikov velikega posestva, da bi dobili v okrajnem zastopu odločilno večino, da bi dobili gospodarstvo v roke in oblast nad večino slovenskga prebivalstva v okraju! Začeli so že agitirati, vozijo se že spet po okraju in trkajo pri volilcih, velikih posestnikih. Dobrikajo se, delajo obljube; znane slovenske narodnjake, kmetskega in gospodskega stanu, pridno obirajo, grdijo in črnijo 1 Spet nato špekulirajo, da se nahajajo med Slovenci še vendar tupatam, po¬ sebno v bližini mesta, tepci in izdajalci, rjavi Judeži, katere bi moral že davno pes za plotom gristi! Majhen možicelj iz Brega se je lotil agi¬ tacije s posebno vnemo, kakor tudi pred tremi leti. Za trdno pričakujemo in zanašamo se, da bode vsak veliki posestnik tega agitatorja iz nemčurskega mestnega brloga, kakor vsakega drugega — vrgel pred prag. To zasluži in nič drugega! Po šnopsarijah se naše ljudstvo duševno in telesno ubija. Kadar pa imamo kako volitev, pa pride lastnik take šnopsarije med slovenske volilce in njim zatrjuje, da je on edini in naj¬ boljši prijatelj tvoj, slovensko ljudstvo! To je nesramnost in pudiznost, da ni večje! Kdo bode to zasramovanje mirno prenašal? Mestjan, bodisi Nemec ali slovenski odpadnik, ima vse| kar mu po postavi gre, ima še dosti več. Slo¬ vensko kmetsko ljudstvo, skrbi tudi ti zase in za nikogar drugega! Z izdajalci pa je treba tako postopati, kakor to zaslužijo, nič njim prizanašati! Izdajalci so največji sovražniki vsakega naroda ■ naj jih tudi med nami zadene zaslužena kazen da se iztrebijo! ’ Druge slovenske novice, (Nesrečna smrt) V noči med nedeljo in ponedeljekom je umrl v Ljubljani profesor Simon Rutar. Prišel je zvečer okrog 10. ure domov Odlcž-1 je zgornjo obleko razun hlač nažeal svečo in šel na stranišče. Svečo ie * stavil preblizu sebe, srajca se je vnela P °' začela goreti. Trgal je gorečo srajco s sebe Jr vsled strahu in opeklin je onemogel Zintr ga našli pri vhodu v sobo mrtvega ' V8e ^ oi nega. Srajca in hlače do kolen sn ? 8 , g& ' mem. Poklicani zdravnik je mogel l e kJJTr da je Rutar umrl vsled zadobbenih so bile tako hude da s« ia °Peklm, ki Pogreb je bil v torek. Ponesrečen 80 lu8Cila najboljših slovenskih zgodovinarjev V* ^ izgubi izvrstno moč ki j e a narod razkrila marsikatero’ temno stran^T* Pere8 ° m vine. N. v m. p.! a na5e zgodo- (Kasacijsko sodišče) - Podilo razsoj r ihiianskega porotnega sodišča, po kateri je bij KJKSJE-.* - Sl °™ ca '' dr ' E,g,D obsojen v šestmesečni zapor. (Nemci v Ljubljani) dvigajo glave, kak 0c oobe po dežju. Da temu ni najmanj kriv liberalno- klerikalni raapor na Kranj,kem m pos.bao , Ljubljani, je prav labko umljivo. Na,»o,* nemSka goba, ki pog»nl» “a slovenska l ;IJIl banskih tleh je ženska podružnica .StMmark,- V Ljubljani Zgraditi hoče dom za nemški otroški vrtec. (Žensko telovadno društvo v Ljubljani) ie priredilo prošlo nedeljo dopoldne v Sokolovi telovadnici telovadno skušnjo. Pod vodstvom vaditeljice gdč. Josipine Kajzeljeve je nastopilo 48 telovadk. Proizvajale so se proste vaje, telo. vadba na orodju (konj na šir in vzdolž, miza na Sir in bradlja) in vaje s palicami. Mnogo zani- manja so vzbudile proste vaje. Vaditeljica gospica Koželjeva je dobila v poklon od ljubljanskih dam košarico s cvetjem in od ljubljanskega Sokola šopek s trakovi. — Kakor čuječno je naše vprašanje, ali bi ne bilo tudi pri nas v Celju mogoče žensko telovadno društvo, našlo odmeva pri naših damah. Kakor smo izvedeli iz prav gotovega vira, ne bo dolgo, da bodemo poročali o ustanovitvi takega društva. Ustanoviteljicam želimo že naprej največje sreče in sijajnega uspeha. (Kipi slavnih mož.) Ljubljanski trgovec, gospod Jernej Bahovec, je založil kipe odličnih Slovencev. Dosedaj je gotov kip Prešernov, visok 40 cm, ki stane samo 7 K, in Krsnikov, visok 25 cm in stane 3 K. Kmalu bodo na razpolago tudi kipi Levstika, Jurčiča, Vodnika, Slomšeka i. dr. Kipi se priporočajo vsakemu, zasebnikom, posebno pa društvom v okras družbenih pro¬ storov, (Velik požar) je bil v Ljubljani v noči med 2. in 3. t. m. Gorelo je v Pollakovi tovarni usnja na Sv. Petra cesti. Zgorela je šupa za čreslo in več vagonov čresla. Zahvaliti se je Ie hitremu nastopu požarne hrambe, da ni začelo goreti tovarniško poslopje. (Poročil se je) gosp. Edmund Kavčič, trgo¬ vec v Ljubljani, z gdč. Franko Verbičevo v Bistri. Častitamo! (Zlato poroko) praznuje g Peter Majdič, veleposestnik in lastnik paromlina v Jaršah pri Mengšu, s svojo soprogo Marijo Majdič v nedeljo, dne 10. t m. Sveta maša in blagoslovljenje bode ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi v Mengšu. Vrlima jubilantoma, ki sta vzredila dva največja podjetnika med Slovenci in jima vcepila narodno zavest, tako da je lahko ponosna Slovenija na nju, kličemo: Bog poživi še mnogaja leta slavljenca! (Umrl je) v Novem mestu g Ivan Loger, c. kr. sodni nadsvetnik v pokoju, star 84 let. Pokojnik je bil rojen Dolenjec in je tudi večinoma služboval na Dolenjskem. Bil je vobče priljubljen kot uradnik in kot zasebnik. N. v m. p. 1 (Slovenski odvetnik v Celovcu) Kakor poročajo, se je preselil iz Ljubljane v Celovec slovenski odvetnik, dr. Janko Brejc. (Izgubila se je) 50 let stara omožena Ma¬ rija Slabe iz Ivanjega sela na Notranjskem. Mož jo je pred več časom odpodil od hiše, potem j« postala slaboumna. Dosedaj je niso mogli najti- (Odvetniško pisarno) je odprl v Gorici nov slovenski odvetnik g dr. Frančišek Pavletič. * n sin) Iz Trsta poročajo: V pon«' e je je prišel Engelbert Karis pijan domov in j* za< ^ brez vzroka prepir s svojo ženo !n _ er °- Ker se je sin potegnil za mater in sestro, g» ]e oče hotel pretepsti, ali sin pograbi nož in a a očetu pet bodljajev. Očeta so prepeljali v o mco^ ain pa se je sam javil policiji. (Slovenska iznajdba v Ameriki) Iznajdba ta a t 8ga rojaka ’ stotnika gosp. Fridolina Kavčiča. ohn ,, lmenova ni brzosedlar, je tudi v Ameriki akohlr P ° Zorn08t - V New-Yorku se je ustanovi!* ki hi a družba 8 kapitalom 200000 dolarje’- Proizvajala v veliko Kavčičev izum. Društveno gibanje. ob juž braln ° društvo pri Sv. J ■) Priredi v nedeljo, dne 10. maja 211 popoldne po večerncah v prostorih g Alojzija Nendla predstavi: »Kmet Herod" in »Jeza nad petelinom" s petjem in tamburanjem. (..Savinjsko učiteljsko društvo") je zboro valo dne 23 malega travna na Gomilskem. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo dokaj tovarišev in tovarišic. Posetil je zborovanje tudi naš častni član, g. J. Vidic, nadučitelj v p., kate¬ rega smo radostno pozdravili ter mu čestitali na zopetnem okrevanju. Prisostvoval pa je zbo rovanju tudi gosp. stud. iur. Koderman kot gost. Predsednik poroča, da se je svoječasno udeležil pripravljalnega shoda zastran ustanovitve »Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" ter tudi pogojno obljubil pristop »Savinjskega učitelj skega društva" k tej zvezi. Pretresovala so se potem pravila »Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" ter se končno odobril pristop k isti. Predavanje g. Maršiča se je moralo vsled neljube nr ključbe prelož ti na prihodnje zborovanje. Pred sednik poroča o delovanju društva v minolem letu. Ob ti priliki zahvali g Pečarja, da je tako spretno vodil vse priprave povodom slovesnosti v Št. Pavlu. Potem prečita pismeno poročilo društvenega blagajnika, ki je za danes opravičil svojo odsotnost. Iz tega se razvidi, da je tudi gmotno stanje društva še precej ugodno. Zdaj bi morala slediti volitev novega odbora Dosedanji predsednik že naprej odklanja vsako zopetno iz¬ volitev zaradi preobilih uradnih poslov v tem letu. Opiraje se na to izjavo predlaga g. Farčnik, naj se ta točka odgodi na prihodnje zborovanje, ko bomo polnoštevilno zbrani. Temu nasvetu se pritrdi. Delegatom za prihodnjo skupščino »Zveze slovenskih učiteljskih društev" izvolili smo gg. Pe¬ čovnika in Jakšeta. Prihodnje zborovanje bo meseca majnika v Braslovčah. (V Št Pavlu pri Preboldu) ponovi v ne¬ deljo, dne 10. t. m, »Kat. izobraževalno društvo" zadnjič lepo uspelo igro »Dve materi" ob znižani vstopnini. Uprizorila se bo tudi burka »Kmet Herod". Mesto posebnih vabil vabi odbor tem potom domačine in sosede k obilni udeležbi. (»Vesna" na Dunaju ) Vabilo na ustanovni shod društva slovenskih in hrvatskih dijakov upodabljajočih umetnosti „Vesna“ na Dunaju, ki se vrši dne 9. maja 1903 v Richterjevi restav¬ raciji (III. Rennvveg 3) točno ob 7. uri zvečer, s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav pred¬ sednika 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Volitve odbora za tekoči tečaj 4. Slučajnosti. Vsi gg. slovenski in hrvatski dijaki upodabljajo čih umetnosti so dobrodošli! Dopisi. Dobrna pri Celju, Ponižnost, pravijo, je lepa čednost in zategadel menda na svetu tudi tako redka. Posebno dandanašnji se je ljudje branijo in marsikdo rije naprej in nakvišku, da bi ga ljudje bolj videli in občudovali ali vsaj o njem govorili. Ali se to zgodi potem zaradi slavnih ali neslavnih del, to ja takemu človeku že vse eno, samo, da se o njem govori; zakaj največjo nesrečo vidi v tem, če bi bil nepoznan in po zabljen na svetu Take nesreče se menda boji tudi dobrnski »fajerber", nesreče namreč, da nihče o njem ne bi govoril. Ker je baje prišel do hvalevrednega spoznanja, da igra s svojim nemškutarstvom jako žalostno ulogo — nekateri so poskusili, da bi ga s »hajlanjem" privedli do veljave, a tudi tega se nihče ne vstraši na Dobrni — zato hoče sedaj postati »slaven" na drug način. Pa je res žalostno, da se Dobrna tako malo zmeni za »fajerber." Po naših miših zasluži »fajerber", da bi se o ničemur drugem ne govo¬ rilo, ampak samo o njem in njegovih velikih za slugah za Dobrno. Sedaj pa opazujemo že dolgo da se noben vrabič več ne gane, ako koraka »fajerberov" hrabra in ponosna četa po dobrn- skih tleh. To res ni prav! Sicer pa mi ne moremo nič za to. Da bi se torej »fajerber" rešil iz globočine pozabljenosti in preziranja, stuhtal mu je nekdo neizmerno pametno misel, katera zasluži, da jo razodenemo tudi širjemu svetu, zakaj škoda bi je bilo, ko bi tudi ona padla v pozabljenost, v kateri se nahaja ves »fajerber". Kdo da je oče te modre misli, se še ne ve, le toliko je prišlo med svet, da je bil porod te misli strašno težek. Pa je tudi umevno, zakaj take misli se ne rodijo vsak dan, ampak morebiti vsako stoletje le enkrat. Padli smo skoraj na hrbet, ko smo slišali prvikrat govoriti o tej velikanski misli. Zdaj je pa gotovo že vse radovedno, kake vsebine de je ta misel Takele: »Letošnje leto bodo enkrat špricali dobrnsko šolo.“ V začetku nismo mogli razumeti teh besed, a v pojasnilo se je dodalo tole: To leto bodo imeli, kakor se sliši, nemški fajerberkarji iz mnogih krajev na Dobrni neko zborovanje, in pri tej priložnosti bo dobrnska šola predmet, na katerem bodo posku šali svojo spretnost dobrnski fajerberkarji. Nekaj časa smo mislili, da je to šala. Do zdaj je namreč večina naših fajerberkarjev še vedno trdila, da so Slovenci — Nemci so samo trije — a sedaj se zdi, da so se zapisali z dušo in s telesom nemškutarstvu. Če ravno smo rado vedni videti naše „fajerbere“ slovenske krvi — a nemškutarskega mišljenja v bratskem objemu s fajerberskimi hajlovci iz drugih krajev, vendar še danes o tem zborovanju ne bomo govorili. A tem bolj nas zanima „špricanje dobrnske šole“. Vsakdo nam lahko verjame, da ne najdemo besed, da bi po zasluženju označili to zahtevo. Da si „fajerberi“ sploh upajo kaj takega že misliti, že to zadosti razsvetljuje žalostne razmere, v katerih se nahajamo. Par Nemcev in peščica narodnih izdajic in nemčurskih p drepnikov komandirajo s slovenskimi možmi in par fanti, da nas poliva rdečica, če mislimo na to In sedaj še „špricanje šole“! Poslopje torej, katero si je občina postavila za to, da se v njem poučujejo otrcci, to poslopje naj bi sedaj služilo v to, da poskuša na njem „fajerber‘‘ svojo „spretnost ‘. Ali se gospodje niste morebiti malo zaračunili ? Kaj pa, če 'segajo vaše misli predaleč ? Tukaj vam povemo, da se bo po skrbelo za to, da fajerberkarska drevesa ne bodo rasla do nebes. Ako hočete kaj „špricati“, špricajte si kaj drugega n. pr. topliška poslopja, ki stojijo sedem mescev vsako leto prazna, a šole nam „špricali“ ne bodete. Imate tudi dve gostilni, ki ste ravno tako visoki, kakor šola m bolj pripravni za ,špricanje“. Imate gradov na okolu zadosti, ako jih hočete „špricati“, šolo pa nam pustite pri miru. Ali pa pojdite morebiti k Novicerkvi, tam vam je nekdo obljubil pijače brez mere, tam lahko „špricate“ po svoji volji. Ta bi bila lepa, da bi sedaj, ko se je dobrnska šola z dragim denarjem komaj popravila, da bi sedaj prišel „fajerber“ in jo kvaril. Pa pravijo, da je pred šolo lep prostor, da torej lahko vsakdo vidi slavno „špricanje‘\ Kaj pa mislite gospodje pri „fajerberu“, da je kdo res radoveden na vas in na vaše špricanje? O je! Kako se čudite! Veste, odkar ste se dali fotogra¬ firat 1 , odkar ste gasili z velikim trudom „ogenj“ pri Orozlu itd, cd tistega časa se nobeden paglavec na Dobrni ne zmeni več za vas Sploh je pa škoda vsake besede o vsem tem To pa za sedaj povemo županstvu in krajnemu šolskemu svetu na Dobrni: Vaša dolžnostjo skrbeti in paziti na šolo. Ako se bo le ena kapljica vode brez potrebe „špricala“ od fajerberkarske strani na našo šolo, ako se le ena fajerberkarska lojtra postavi brez potrebe na zid naše šole, doživeli bodete vihar, o katerem se še vam in »fajerberu" niti sanjalo ni! Naj to zadostuje! Iz Grornjegagrada. Potu očega po prijazni Savinjski dolini privedla me je pot tudi pod vznožje senčnate Menine v romantičen trg Gornji- grad. Že od daleč blišči mi nasproti zvonik in velikanska cerkev z zraven ležečim gladom na- ! pravila je name prav prijeten vtis. Nehote sem se spomnil na one čase, ko so v tem gradu bivali še pobožni redovniki in z globokim jarkom okrog in okrog zavarovani kljubovali celjskim grofom, ki so, hoteč se polastiti teh lepih po¬ sestev, večkrat naskakovali samostan ter tako motili tiho samostansko življenje. Kakor sem pozneje razvidel, so zasuli Gornjegrajčani ta jarek in sicer v svrho olepšave ličnega trga. V svrho olepšave pravim. V trgu namreč eksistira olepševalni klub, kateri je zasuvši del jarka, ki se je raztezal ob trgu, zasadil na njem kostanjev drevored, takozvani »park". Po tem trudapolnem delu, vsled katerega ostane njegovo ime oveko¬ večeno v analih gornjegrajskega trga, se je vlegel spat in sedaj spi mirno spanje pravičnega. Upajmo, da se kmalu prebudi in se s pomno¬ ženimi močmi loti enakega dela, ki ga čaka ob drugi strani trga. Ne smeš pa misliti, dragi bralec, da sem bil popolnoma zadovoljen s tem obiskom. Nika¬ kor ne. Potrpi malo in poslušajI Ko sem prišel sredi trga, se mi je ustavil korak in nisem si upal naprej. V kapelici prav tik mostu sem zagledal sv. Janeza, žugajočega mi s prstom. Ozrem se okolu in takoj mi je bilo jasno! Moje oko je obviselo na starem, že napol razpalem mostu. In res, nisem si upal naprej, boječ se, da bi se mogoče vsled svojih trdih korakov prekucnil z mostom vred globoko doli v plitvo Dreto ter si tam opral svojega rojstva kosti. To je najbrže še tisti most, po katerem so nekdaj redovniki hodili čez grajski jarek iz samostana in nazaj. Da gotovo je še iz srednjega veka, drugače bi Gornjegrajčani gotovo ne bili tako ponosni nanj in bi ga nadomestili z drugim modernim, ki bi bil kra3 in ponos dičnega trga. Da res, človek si skoro življenja ni svest na tem mostu, katerega bi se zadnja gorska vasica sramovala. Kdor je primoraD, ga večkrat preko¬ račiti, temu bi pač svetoval, da se takoj zava¬ ruje zoper nezgode. V okrajnem zastopu sedi nekaj tržanov, da, načelnik je celo trški župan. Sedaj se nudi pač najlepša prilika, da izposlujete napravo novega, za trg prepotrebnega mostu. Seveda odbornik biti je prijetno in častno, a delovati, to je druga reč. Gospod načelnik okraj¬ nega zastopa, ki ste obenem župan trga, ali ne bodete nič skrbeli za njega povzdigo? Sedaj imate pač najlepšo priliko, in okrajni zastop, videč preveliko potrebo te važne naprave, vam bo šel gotovo na roko. Na deio torej! Sv. Janez je rekel, da si bo izbral kmalu drug prostor, ker noče več svariti pred pretečo nevarnostjo. Povedal pa mi je še nekaj drugega. V poštnem vozu zagleda med drugimi pismi baje večkrat tudi »Štajerca", ki je naslovljen — čujte in strmite — na ime gornjegrajskega »slovenskega" poštarja Torej tudi »Štajerca" dobiva gospod poštar! Gotovo se še spominjaš, dragi bralec, kako ga je »Domovina" že parkrat ožigosala radi samo nemških napisov in prav je storila. Tudi zdaj bi možic zaslužil par prav gorkih, toda pomagalo bi menda toliko, kakor če bi hotel zamorca oprati. Ali hočete biti res pristaš one stranke na Spod. Štajarskem, katero naziv- ljamo nemčurje in o katerih se je zadnjič neki dopisnik v »Domovini" izrazil, da so največji falotje cele srednje Evrope? Iz Maribora. (Društveno gibanje.) Tako živahnega društvenega življenja, kakor v zadnjem letu, ni bilo nikdar poprej med mariborskimi Slovenci. Priljubljenih »družbinskih večerov" je bilo 10, vršil se je veliki koncert in predstavljale po večkrat igre kakor: Rokovnjači, Deseti brat, Divji lovec in Cvrček. Posebno veselo je to, da so bile vse te večje predstave prav posebno dobro obiskane. Krasna dvorana v »Narodnem domu" je bila pri imenovanih predstavah vsikdar polna. Osobito pridno zahaja ob takih prilikah v »Narodni dom" okoliško občinstvo. Mislimo, da nimajo razun v Trstu nikjer toliko obisko¬ valcev iz okolice, kakor v Mariboru. Vkljub vsem težavnim razmeram se torej ne more trditi, da okolica mariborska spi nevzdramno spanje, kakor se običajno govori po naših listih. (S samo udeležbo pri gledaliških predstavah se še ne kaže probujenost ljudstva. Zabava se končno vsak rad, a politično probu,en pa zato le ni. Opomba ured). Da se zbere naše ljudstvo ob večji veselici, so sklenila narodna društva prirediti dne 7. junija v »Narodnem domu" veliko narodno veselico. To bode tako nekaj, kakor neki velik narodni sejem, združen z veselim žegnanjem, nekakšna jarmarka v Nižjem Novemgradu, nekakšen slo¬ venski raj ali kakor hočeš Tu se bode v mogoč¬ nem zboru popevalo, igrale bodejo godbe, pre¬ davale bodejo najlepše prodajalke v pristnih kočah vse, kar srce poželi za telesni obstanek posameznega obiskovalca. Uho ni čulo in oko še ni videlo kaj takega v mariborskem »Narodnem domu". Od vrtnega zabavišča pa gori do visokega stolpa bode videti zanimivih reči. Celo na zeleno j Pohorje v najnovejšo planinsko kočo bodeš lahko splezal in tam sprejet od pristnih planinaric 2.2 lahko ob domači gcdbi pete obračal; a daleč doli ped zemljo se bode točila^v .Pekla* hladna žrjavica domače kaplje. Slovanska čitalnica je priredila v zadnjem časa troje znanstvenih predavanj. Govorili so gg. dr. Poljanec, ravnatelj H. Schreiner in prof. JerovSek Vsi trije so poznani kot učenjaki v svojih strokah. Zato ao bila ta poljudna preda¬ vanja prav dobro obiskana. Ker se je pa ta poskus za letos tako dobro posrečil, se je sklenilo, v bodeče ta predavanja razširiti in organizovati. Prihodnjo zimo se bode število predavanj pomno žilo. Obljubilo je že sedaj več gospodov predavati o socijalnib, naravoslovnih, humanističnih in dragih predmet h. Oglasili se bodejo meeda tudi medicinci in juristi; obljubljeno je predavanje vse- učiliškega profesorja Ta razvoj društvenega življenja nas mora najbolj veseliti in upamo, da bede od takega dela največ sadu. A spalo se ne bode! Iz ptujskega okraja. Nadzorniku Dreflaku in za ljudsko šolstvo merodajnim faktorjem v prevdarek. Žalostne razmere vs.'ed pomanjkanja učiteljev na Kranjskem so menda že dovolj znane. Tam imajo sicer šole, a učiteljev ne. Tudi v ptuj¬ skem okraju se že kažejo posledice vsled arc- gantrosti nadzornika Dr.flaka Učiteljske moči odhajajo vedno iz okraja, a v okraj menda še ni prišla v tekočem letu nobena nova meč. Kdor izve za Dr.flskove čednosti, si gotovo prej dobro premisli, predno kompetira v njegov okraj ln prav ima. Zakaj bi človek prosil tja kjer ve, da ga bo nadzornik sekiral na vso moč. Nadzornik ne stre biti med učiteljstvom kot kak .rabelj*, ampak kot prijatelj in svetovalec. Mogoče, da Dreflak misli, da on ni več učitelj? A čujte. kaj Dreflak stori, kadar pride kako šolo nadzorovat. Ko stopi v šolo, gleda jezno na vse strani, le učitelja noče videti. Kakor se sploh sliši od raznih strani, se Dreflak pri nadzoro¬ vanjih obnaša jako arogantno in neprijazno, le tako ne, kakor bi se moral, namreč kot tovariš- svetovalec. Pod takim nadzornikom ni mogoče učiteljstva z veseljem delati in to da resno misliti Vsak najrajši odide iz okraja, drugi pa, ki še niso v tem kraju, pa ne prosijo. Tako je bilo pred kratkim razpisano mesto, a prosil ni nihče. Le tako naprej kmalu bodemo imeli šole brez učiteljev. Kakor 9e sliši, si Dreflik mnogo prizadeva, da bi izvedel dopisnike raznih člankov, a trud je zastonj, ker so vsi na varnem, poka pa itak že povsod, četudi neki .kljusobrisec* žalu,e z nadzornikom vred. Še k društve im zborovanjem baje ne zahaja več. Takih .kljuko- briscev* varuj nas Bog. ti spredaj ližejo zadaj pa praskajo Ta boj ne sme nehati prej, dokler se Dreflak ne poboljša, kajti tako ne sme in ne more iti dalje, da bi bili učitelji v Dreflakovih očeh hlapci. Cs si učiteljstvo ne more pomagati samo, pomagati mu morajo drugi, kolikor moreio, sicer bo vse zbežalo iz ptujskega okraja. Ča se pa Dreflak zopet poboljša, bo zopet mir kot je b i prej. Politični pregled. (Državni zbor.) Kakor smo že poročali, je vložila .Slovenska zveza* v državni zbornici interpelacijo radi dogodkov na Hcvatskem. Korber je na to interpelacijo odgovoril, da ne more odgovarjati, ker avstrijska vlada nima pravice vmešavati se v onostranske zadeve Cela stvar da ne spada v avstrijski državni zbor. Torkova seja je b'la kaj slabo obiskana. Na dnevnem redu je bila znana .Rectus afera*. Nujnost pred¬ loga je bila sprejeta s 70 proti 35 glasom Go¬ vorili so nato Vsenemca Eisenko.b in Malik, češki radikalec Chcc in član .Slovanske zveze* moravski poslanec dr. Hruban. Ko pa je prišlo do glasovanja, je bilo v zbornici samo 96 poslan¬ cev. Podpredsednik Začek je konstatiral da zbornica ni sklepčna in je zaključil sejo. Pri¬ hodnja seja v torek. (Tiskovni odsek) je sprejel predlog, po katerem se privatne tiskovne pravde ne obrav¬ navajo pred porotnim sodiščem, ampak samo tožbe državnih fankcijonarjev, poslancev, obč.n skih zastopnikov, odposlancev itd. (Kvotna deputacija) je izvolila predsedni¬ kom grofa Schčoborna, namestnikom viteza Jaworskega, poročevalcem pa barona Schvvegla. Predlagalo se je, da naj se pogajanja z og vlado vrše pismeno. 7a uDnib (Cehi in obstrukcija.) Na shodu zaupn^ mož mladočeške stranke se je pred priporočala češkim poslancem odločna op ^ nasproti vladi. Ni še dolgo tega, ali zadn . rodni Listi* in žnjimi vred tudi staročešk^H.as Naroda* priporočata kar naenkrat p obstrukcijo. Razmerje med Cehi in v skrajno napeto. Minister Režek že dalj bil v zbornici. Mogoče je. da čebi pri p važnejši točki dnevnega rt da poslanske zbornice začno z obstrukcijo. * (Člani nemške ljudske stranke na a jarskem) so imeli v torek posvetovanje zaradi zzdnjih sodnih imenovanj na Spod Štajarskem. Sklenili so poslati deputacijo, obstoječo iz poslan¬ cev Derschatte, Hofmann Wellenhcfa in Pommerja k ministrskemu predsedniku kot voditelju pravo¬ sodnega ministrstva. (Nagla sodba na Hrvatskem ) Vsled sploš¬ nega vstanka v križevskem okraju je belovarski veliki župan proglasil naglo sodbo za celi okraj V vasi Opatovec je narod zahteval, da se iz puste neki po nedolžnem zajirti kmetje. Pomirit jih je prišel sam kotarski predstojnik Trnski, sli kmetje so ga zgrabili in zaprli. Trnski je bil pravi tiran v svojem kotaru. Križevski vlastelin Fodroci se je komaj ubranU, rešila ga je hči, da ga niso ubili. Raznesla se je vest da stanuje ban pri njemu, in narod je hotel bana dobiti v svoje roke. Preiskali so vse prostore in šele potem odšli. — V zagrebškem mestnem zastopu je predlagal zastopnik Gašpar <5 da naj se pre krsti Khuen Hedervaryjev trg, ker so bili že tretjič napisi strgani Župan Mošinski je teko razžaljivo odgovoril, da so vsi zastopniki opozi¬ cije zapustili dvorano (Nemški cesar v Rimu) Potovanje nem¬ škega cesarja v R m je baje imelo za povod nekoliko omajano lepilo trozveze in nagibanje Italije k Francoski in Rusiji. Ali sedaj, ko je On govoril svojo besedo, sedaj je zopet vse dobro, Ital ja zopet neomajno trozvezna Nemški cesar je tudi obiskal papeža in dobil od njega krasno mozaik-sliko. (Pomilostil) je nemški cesar princa Aren- berga, pravo zver v človeški podobi, ki je svoj čas oskrunil nebroj zamork in več zamorcev na zverski način dal ubiti. Obsojen je bil na smrt potem na 15 let ječe in sedaj, ko je odsedel dve leti, je pomiloščen. Kaj je neki dalo povod temu pomile ščenu? (Angleški kralj) se j s vrnil čil in zdrav s svojega potovanja v Rim iu Pariz Pariz je Ed¬ vardu že takrat, ko je bil samo princ Waleški, jako ugajal, o Čemur vedo v Parizu mnogo po¬ vedati. ugajal mu je pa tud* sedaj Svojo zado¬ voljnost je pokazal z mnogobrojnimi odlikovanji. Predsedniku francoske republike je podelil vi- težki križec reda hlačne podveze To je prvi slučaj, da dobi predsednik republike tak red. Književnost in umetnost. (Janka Kersnika) zbranih spisov je izšel revnokar III. zvezek. „Rošlin in Vrjanko* Uredil dr. Vladimir Levec, založil L. Schwentner v L ub ljani. Knj ga je jako lična, v modernem slogu opremljena in stane 2 K 50 v, po pošti l 0 v več Janko Kersnik se je s svojimi spisi, ki so svoj čas izhajali v „Ljublj. Zvonu* tako priljubil slovenskemu občinstvu, da bo gotovo rado p 0 . seglo po njegovih zbranih del,h, ki so v sedaL lični obliki gotovo v okras vsaki knjižnici (Malega viteza.) zgodovinskega romana alavn,ga poljskega pisatelja H. Siepkmv c“ je zšel v Klemmayerjevi zalogi v Linblian, kar 9. sešitek. Sešitek stane 40 v D °' (.Slovan*), mesečnik za tnii* prosveto, zvezek 6. Vsebina: Ivan Cankar* U poved; Tominšek: Aškerc i n Murn £•' Gregorčič: Lama sabaktani; Šorli- K?'pk T° n Aškerc: Karnevalska balada; Bezlnšek T in Podrum-Kale; Jeranov: Žrtve zlata J ® Gregorčič: Šnmi; Jakopič - Fran R. r 1 SlDaou nik: .Novinci; Ob morju; Listek D J er;6rad - okrašen z lepimi slikami domačih «°. vaa " ie nikov. Listek prinaša najvažn.« ^ UDQet ' književnosti in umetnosti Slovan^ **** P °' j »oiovan Je gotovo a nailepši beletristični list in je želeti, da bi “VtaU ob«**« » «««1. naročevalo. Centralne posojilnice slovenske 11 v Krškem se preloži na 28. maja z istim dnevnim redom, v istih prostorih in ob isti uri. POZIV! Taisti kateri je rekel dninarju Martini} Tomšiču v Konjicah dne 10. aprila 1903, da j e 2 Narodnem domu* v Konjicah dva moža govoriti med seboj, da bode na večer pr. Joklnu« gorelo oziroma taisti, kateri količkaj o tej stvari ve, blagovoli se zglasiti hitro pri tej sodniji, da se zasliši o predmetu C kr. okr. sodnija Konjice, odd. III., (204) 1 ' dne 29 apnla 1903 »ir«gss3E asai Lepo stanovanje obstoječe iz štirih sob, kabineta itd., v I. nad¬ stropju se odda v celjski okolici stalni stranki s 1. junijem. Hiša je čisto blizu mesta, ima lepo lego in krasen razgled; zraven hiše je velik vrt in priznano dobra pitna voda. Naslov se izve pri upravništvu „Domo- movine (206) 4-1 n 1111III111II11111111 n m II11 lili I H lin 11 »■ n 11111 H< ■ < ■ ■ . . . . .■ ■■■ujmiiiimiii jrra jna.jaa.jna. Ml* Mia. Mia Mia m» Mia sna jo* Prodaja hiše in majhnega vrta tik farne cerkve v Novištifti pri Go:, njem gradu, kjer je velika božja pot. Kraj zelo lep, zdrav in pripraven za letoviščnike. Obstoji krčma že šest let in se proda zaradi rodbinskih razmer. Hiša je nova, v dobrem stanu, enonadstropv a, se lahko rabi tudi za trgovino; ima pod zemljo 3 kleti, pritlično 3 sobe, jedilno shrambo, kuhinjo in velik prostor za trgovino. V nad¬ stropju so 4 prostorne sobe; v podstrešju se tudi lahko (199) naredite 2 prostorni sobi. 2—2 Pogoji in vse drugo se izve pri lastniku ANTONU MATJAŽU veleposestniku v Plroseku, pošta Gornjigrad, Štajarsko, = = = JVIIad, oženjen trgovec stilno v naiem ali na. rn.fin želi vstopiti v službo kako večje podružnice kot poslovodja. Prevzame tudi boljš j go- “ J najem ali na račun. Ponudbe ,se prosijo pod šnro „J. M. B. 903, poste restante, 11 Šmarje pri Jelšah. (203) 3—2 Naprodaj je lepo zidana hiša v trgu na Sp. Štajarskem. Poslopje je zelo obširno in je pripravno za gostilno. Zraven je tudi veliko zemljišče. — Več pove JOSIP ŽIČKAR k ( 20 °) 3-1 SEVNICI št. 84. — Vožne karte in tovorni listi v AMERIKO Kralj, belgijski poStni parnik. i I Red Star Linie iz Antverpna naravni Novi Jork in Filadelfijo. Pojasnila 73 ? 8 '- 0d vis c - kr - avstrijske jasnila 4 r aje Red star Linie, Dum r,,,-. „ Wienergurtel 20 ali pa IlJ p °PPer, Siidbahnstr. Nr. 2 * $ 1 i# » f o • o Najslavnejša Puch-kolesa pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Druga kol @ z ga¬ rancijo po cenah od 70 gld naprej. Lastna popravljalnica. c Bogata, zaloga vsakovrstnih, kolesnih, del in potrebščin. Postrežba točna in kulantna. JOSIP ŠipeA, ŽALEe. ^Wa mam3^3« am3Mta»JiliMtitMliiiiMca™EX35^1 Vse stroje ;X3t3MC3 ME3mC3l»lii|ll«utaMliaMfcaTO3Jrt;jiMfc3«H:jlMC3 za poljedelstvo in vinorejo. Brizgalnice za sadno drevje, z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako da se naenkrat na dve strani brizga, brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z na¬ tanko namerjeno petrolmešanico, svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskanioe, © © © © © © čisto nove mline za, grozdje, 9 9 0 9 0 9 v&r nove priprave proti peronospori in za žveplanje, viur % sesalke za vino, $$ cevi za vino, ^ $$ zhiralnikce (trieure), mlatilnice, -vitale (gepel) itd. razpošilja kot specijalr.ete po najnižjih tovarniških cenah. -jpj IG. HELLEE, DUNAJ, II. Praterstrasse 49. ■$f Ceniki zastonj in franko. s|< ID 3aBC3ifflCdHgnagE33«C3aHitd;aEfc'daBS3igiC3aKib jasj) drarC- Še (19) 16—10 j ^ Dopisuje se v vseh jezikih, sj: jBjEfi33B3flEfiEEBSBHlBE8sEE33BEB3aBBEBEIsilQBEBBE^Bl3BEBEfiBBKEEEI Vizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Celju. Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York ( 233 ) 83 le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. O. ker. prl-o-. tovarna stroje-o-, brlzgalnlc, kme- ( 645 ) 50—49 tijslrili strojev, X. moravska mehanična tkalnica cevi in. pasov p. A- SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smichov-Praga. Podružnica v Zagrebu, ZFrankiop- ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo—naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodje; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Blago solidno, elegantno in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica p. A- SJVIEKAL v Zagrebu. pomaga izborno kot nedo- / sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Trbovlje: Videm: Vitanje: Konsumno društvo J. M. Krammer Fran Pollak Janez Mtiller Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin 214 . n n n n»»»'!"" 'l»j' ^ » n mm »11 svoji K SVOJIM ^ . ciavnemu občinstvu Narodni tr e ovci psnršfflivAN ***** trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. > i Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE. Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za spomladno in poletno sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih .oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- - nižjih cenah. - — Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. Jakob Omladič v Caberjih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem. ® Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke! Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in cen6. stavbni in umetni ključalničar Poljske ulice štev. 14 Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih nikelnastih žepnih ur. jako pn«erM dj rila v zlatu in srebru, verižice, uhani zape^ niče, priveski, svetinje, amuleti itd. Zhce, > vilice, tabatičre, nastavkt za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. Zaloga optičnih predmetov. — Velika izbe stenskih ur, budilk itd. najnovejsih m najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cena . Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna . izvršuje vse v nje¬ govo stroko spa¬ dajoča dela, kakor železne ograje, | vrata, - - ■ - - štedilnike, | vodovode, vodnjake i.t. d. I | Vedno v zalogi liji strelne priprave zoper točo. Vse po najnizjih cenah! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIC .Narodni dom‘ v p e l j u ,Pri dobrem pastirju* Cesarja Jožefa trg J Graška cesta. Postrežba točna! Cene nizke! fERDSNAND SIKOŠEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št. 77 * CELJE * Nove ulice št. 11 .1 I Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor Ig vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela “0BI katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Slamnike najnovejše in najmodernejše- -kakor tudi solnčnike, dežnike, palice, — — — rokavice in nogavice — — — priporoča Peter Kostič Glavni trg št. 2, CELJE, Glavni trg št. 2 Stajarsko. Za poštna naročila zadostuje pri slamnikih naznaniti velikost v centimetrih, barvo in ceno. postrežba hitra in točna! Josip Zabukošek krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. Velika zaloga narejenih oblek od ** priprostih do najfinejših. Vsa naro- 4ila po meri se izvr šujejo dobro, 5n? 3nf točno in cend! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM ** ** GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. Josip Koštomaj gostilničar.„pri jelenu” priporoča svojo dobro vpeljemo gostilno. Mrzla in topiti kuhinja 0 0 0 tj« »5 »S 0 0 »5 vedno na razpolago! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. 5. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE Graška cesta št. 4 4? CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. SL javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov Postrežba točna in solidna! V Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan mi. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela w .zvrs, v najkrajšem času po konkurenčnih cenah Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klnnf , ~ pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovKahnOT nih mizarskih izdelkov h P ° treb - Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom - Celjn (nasproti Narodnem, domvi) priporoča svojo veliko zalogo vedno u, cenah. Nad.,* ‘ “»J=J po konjak grofa R. Keglevicha Kupuje m pc„ aaJa vse dei(ilne priaeike ostrezba točna in solidna. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju }| izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje¬ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. Cene jako nizke! Postrežba točna! Anton Kolenc =r— trgovec 5 špecerijskim blagom, deželnimi pridelki, sadjem^ in perutnino j = ss \f CELJU = = 'J ,J\Iarodnem domu* in ,pri kroni*. I Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri- j| delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- j teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, j jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEON krojaški mojster v Cel Ju, Gosposke ulice štev. 9 vrstnih* 7 »° boins tvu svojo zalogo vsako- naročila no ° v . )eni h . ob * e * < - — Izvršujem tudi vzorcih t» ri p0 na i n 'žjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. ra postrežba! Cene nizke! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno # v ,Narodnem domu‘ v Celju Pristna cen^vinaTtei- 0 Sv ® že > d °bro marčno piv?> po nizkih cenah. r pos ^ re gel z najboljšo kuhinj 0 ' OftOOOOlHNmiHHMMNMHNMIiMMMmiiji »Hiiminiiiiilllllliniiiiiiiiiiiiiiijfjj] ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. izdajatelj Rudolf Libensky.