2. številka Izdanje za torek 4. januvi (• Tr»*», v tor«k ajatraj dne 4. janavarja 1898 } trikrat aa tedoa T iaotto ia- likaj« p« 'ujlk ob t«*klM, 6*«»tl(th i« lObolRh, Z jat ranjo iadattje »*' Saja eb t. ari ijatraj, votorna pa 1- ^rriilit I« iliiiviU aapra| M »rn priložoao mtiIiIm m »prava M •Ur«. PIMBKD« Itavilko dobivajo v pro- ^.itMtiih tobaka v Irrtu po S nvJ. turan Trata po 4 BT{, • II Tečaj XXIII. EDINOST Oflaal M radona po tarif", » -potita; ta aaaiore t dabaiimi Arkanai to plaća1 J roator, kolikor <>b»a*a narodnih vrati odana, oatartniaa in javne lattvaio, aaAi afiaai itd. ae računajo po porod o Tai dopiai aaj ao poAiljajo areda'»t* lliea Caaoraaa H. iS. Vaako ptaaao aaa L biti frank orano, kor nofrankornaa M ..'j •prejemajo. Bokopiai ae na Trajajo. N^riĆaino, reklamacije 11 oglas« »pr* je>»a «pr uvniitvo ulica Mollr., p i * • aolo h*t. S, II. nadat, Naroftnino in ogiaM ja plaAerati loco Trat. Od^ta flija •• proato poštnina. Italijani in Remci v Trstu. i. „Alldeutschlands aiidlichste Orenzfeste , . " ,D. Wacht" od 23. dec. 1897. Mi amo se že opetovano bavili z razmerjem med Nemci in Italijani v Trstu. To so zavezniki, veliki prijatelji — proti nam! Da: proti nam in le proti nam 1! Kjer ni nas, kjer je odpadel ta objekt vsajemnega jim sovražtva, tam je tndi zgi- •olo nemako-lasko prijateljstvo. Le ono sovražtvo proti nam, ki je jednako intenzivno na laški in na nemški strani, omogoča, da so si tu zavezniki Ijndje, ki ae sovražijo drug dražega iz globine svoje duše. Sevražtve do Slovanov je ustvarilo ta najnenaravnejo alejanco, je spravilo ped jeden dežnik Ijadij, ki se po svojem resničnem čustvovanju stri« njajo istotake, kakor se strinjata ogenj pa voda. Vsa zavratnost, neiskrenost in nenaravnost raz- merja med Nemci in Italijani se nam kafte v raznih pojavih, zlasti od nemške strani, ki se po- navljajo perijodično, čim so gospođa malce poza- bili — na na,«. Tako je bilo v zadnji čas več izjav v »Grazer Tagespoat*, ki so izzvale ostre pole mike od strani „Piceola". Najjasneje pa je izbrbljala celjska .Wachta", da so konečni cilji Velenemčije naperjeni proti Italijanom v Trstu istotako kakor proti Sloveucem, Razlika bi bila le ta, da bi pan- germani hoteli pohrastati najprej nas, potem iele •aj bi prišli na vrsto — Italijani. Toda Čujmo najpopred, kako celjska ,WachtaM izdaja velenemško idejo in nje cilje, oziroma čut- stvovanje Nemcev do tržaških Italijanov! Pod naslovom „Deutsch-Triest* objavlja namreč na- stopni članek: „Ako se povraćamo k dejstvo, da je Trst nekdaj spadal k nemški zvezi, in ako motrimo sajedno današnje odnošaje v tem me^tn glede na njega nemštvo, potem se nam nthotč usiljuje vprašanje, zakaj nam nemštvo ob Adiiji ne kaže veselejših napredkov ? PODLISTEK. 6 Nekaj iz Brkinov. (Narodno blago, uredil IT o Tro i t.) Živalska imena: Pika — o?ca s kako piko; bete — bela ovca: bluša itak bela, škabča — črna. Črni pravijo tudi: murka; ako ima črna ovca li- sasto glavo, je tudi - kola. Rožka, ako ima roge. Vrba - črna krava; na vipavskem „čadaM (prim. Erjavec: Popotna torba). Čedin — črn vol, osin — pšenične dlake. Nekateri nenavadni izreki bi bili: žena znebi — če porodi pred časom ; Vipavec hi rekel, da se „prezgddi". U »A doba — v tem časn. Sklanjo imajo Brkini v obče pravilno, le dvo- jine, kakor povsod, malo poznajo. V lokala rabijo vselej .i« pri samostavnikih možkega in srednjega spola, n. pr.: na klobuki, na mest; itd. V govora kaj dobro razločujejo č in č. Brkin ne poreče n. pr. Kovačič, temveč Kova- čid; sploh pa pri samostalnikih, končujočih se na č, izgovarjal ga bode kakor Hrvati: <5. Kakor je Hrvatu dobro znano, kedaj mora izrekati d, t*ko Udi Brkin tega nikdar ne potrga. Snčno prika- zen imamo na zgornjem Kr su. Glavni znak, po katerem moreš pogoditi Br- kina na prvi hip, je ta, da rabi konsekventno me- 1 Glavni vzrok tema — kar treba pripoznati vsakako — tiči jedino in samo v nemških Trža- nih samih. Ako bi mi v veliki večini nemških drnžin tržalkih hoteli najprej iskati nemške narodne za- vesti, našli bi ati povsem pokvarjeno ali pa prav nikake zavesti. O zadnjem ljudskem štetja je bilo dokazano, da v Trsta živi 8000 nemikih duš. Ako pa po- števamo slepenia, sedaj znana v obče, katerih so se posluževali tedaj, da bi napravili čim več Ita- lijanov, pripoznati moramo, da je ob Adriji lepo število naših porojakov, ki bi m