Pravna pomoč pri sodiščih na zaprosilo okrajnih glavarstev?        149
Pravna pomoč pri sodiščih na zaprosilo okrajnih glavarstev?
Dr. M. D.
Okrajno sodišče ima v svojih zaporih kaznjenca zaprtega, ki ga je bilo obsodilo radi prestopka z lastno sodbo. To dozna okrajno glavarstvo, ki zasleduje istega kaznjenca radi delikta, kaznjivega po politični kot kazenski oblasti prve stopinje. Ker je sedež okrajnega glavarstva drug, kakor okrajnega sodišča, zaprosi okrajno glavarstvo okrajno sodišče, naj zasliši kaznjenca glede politično kaznjivega delikta, češ da vendar ne gre, zasliševati kaznjenca po odrejenem organu politične oblasti, ko je sodišče kot kaznilniškoupravni urad na razpolago, prav kakor bi mu sodišče tudi moglo razglasiti sodbo politične oblasti, ako se ga za to naprosi. Nastane vprašanje: ali morajo, odnosno smejo okrajna sodišča zasliševati politične kaznjence ter jim razglašati politične kazenske sodbe, ako jih tega naprosi politično oblastvo? —
Takozvana pravna pomoč je v širšem pomenu ne samo zaprošeno zasliševanje prič, obdolžencev, izvedba posebnih ali hišnih raziskav, ogledov i. si., marveč tudi priobčilo spisov ali sporočilo določnih okolščin iz sodnih spisov, na
tudi vročitve. Naposled navedene vrste pomoči vsebujejo zgol formalne čine in ne vstvarjajo nikakega novega pravnega gradiva. Prva vrsta pravnih pomoči — zasliševanja, izvedba preiskav in ogledov - pa ustvarja novo dokazno ali sicer relevantno pravdne gradivo. Glede prve vrste formalnih činov ni, da bi se šele razpravljalo o njih splošni dopustnosti in o dolžnosti vseh državnih uradov, da jih na medsebojno zaprosilo izvajajo. Za sodišča je to načelo, kakor samoobsebi umevno, izi ečeno v § 37. točka 8 zak. o uredbi sodišč, odnosno v § 21. odst. 5 sod. oprav.
Druga pa je s pravno pomočjo v ožjem smislu besede. V tem pogledu je treba predvsem povdariti, da je po
150        Pravna pomoč pri sodiščih na zaprosilo okrajnih glavarstev?
ukazu osnovnega zakona z dne 21. decembra 1SG7, štev. !44 drž. zak. čl. 14 pravosodje na vseh stopinjah od uprave ločeno (l^rim. tudi zak. z dne 19. maja 1868, štev. 44 drž. zak.) Torej moramo tudi uvaževati, kako velikega načelnega pomena je razlikovanje med kazenskim postopanjem v pravosodju in onem pri političnih oblastvih. (O dohodarstvenem kazenskem postopanju tu ni treba razpravljati, ker je posebna panoga pravosodja, katero zakonito izvršujejo sodni in upravni organi .^kupaj).
Sodno kazensko postopanje iir.a zakonito določbo S 2b k. pr. r., ki ukazuje izrecno vsem državnim, deželnim in občinskim oblastvom, da morajo biti kazenskim sodiščem na pomoč in vstrezati njihovim zaprosilom kar najhitreje. Ta pravica gre tako daleč, da sme kazensko sodišče naravnost zahtevati oboroženo silo (§ 28 k. pr, r.). Ob sebi je umevno, da se pravna pomoč lahko zaprosi ravnotako od političnih oblastev, kakor tudi od vseh sodišč. Le-ti je še posebej zaukazano ne samo za tuzemska, temveč tudi za inozemska sodna zaprosila (S§ 31 in 33 instruk, za kazenska sodišča, odredba just, min. z dne 16. junija 1854, št. 155 drž. zak.).
Splošne določbe, da se mora.i o sodišča — kazenska ali civilna — na zaprosilo političnih ohlastev za pravno pomoč v ožjem smislu besede odzivati, pa v zakonih ni. Nasprotno, i/ dejstva, da so nekateri redki slučaji natančno določeni, v katerih n;ij sodišča nesodnim zaprosilom ustrezajo (namreč v disciplinarnem postopanju zoper odvetnike in odvetniške kandidate tu-zemske: § 31 disc. stat. zak. z dne 1. aprila 1872, št. 40 drž. zak., ogrske: odredba just. min. z dne 29. julija 1901, št. 26 naredb.; v razsodiških zadevah, navadnih in borznih: § 5S9 civ. pr. r. čl. XXii uvod. zak. k c. pr. r., § 202 sod. prav.; v konzularno-sodnih zadevah: zakon z dne 30. avgusta 1891, štev. 136 drž. zak. § 14; v dohodarstvenosodnih zadevah; § .'58 odst. 5 zakon z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220; v zadevah pridobninskih komisij: §§ 46, 211 leg. cit,; slednjič v disciplinarnih zadevah /oper učiteljsko osobje v Gornji Avstriji; glej sporočilo v just. min. naredb. 1908 štev. 6) sme se sklepati, da so to vse le izjeme, potrjujoče glavno pravilo; da
Pravna pomoč pri sodiščih na zaprosilo okrajnih glavarstev?       151
izjemne dni;!cix\ katere gredo po zakonu sodiščem v doi)ro (i^ 26 k. i^r. r.) ouratno ne pristojajo drugim oblastvom, lorej tudi ne okrajnim glavarstvom ali istovetnim političnim oblastvom. Vil najsi poslujejo v svojih kazenskih zadevah.
Načelne važn »sti pa je še druga stran vprašanja pravnih pomoči. V le-tem slučaju gre o.sobito za prvo za.slišanie osebe, ki naj jo k a z n u j e p o 1 i t i č n a k a z e n s k a o b 1 a s t, v svrho dobave pravnega gradiva, s katerim naj bi se n-.orebitna obsodba podprla. Ne sme se prezreti, da taka pravna p )m()č — zaslišanje osumljenca po zaprošenem, obsebi nepristojnem sodišču — niti glede .sodišč med saboj ni nesporna. Sicer se je justično ministrstvo postavilo na stališče, da smejo zaprosila za /.asHšanje osumljencev ali obdoič'en>.ev ;.(.vršc^'ati sodišča (glej priobčilo v just. min. naredb. '004 sf. 59). .\r zdi ;e, da so tam prihajali zgol razlogi udobnosti v poštev. Pravoznanstvo se je oglasilo in tako pr-ikso ostro karalo, še prav posebno glede takih zaprosil na inozemska sodišča (glej: L o h s i n g, Jurist. BI. 1911. str. č.'.-!) Tudi ioznejšnje zakonodavstvo je sledilo nazoru, ki se t(;!j ozira na temeljno pravilo, da bodi sojen sleharni obdolženec le od zanj pristojnega sodnika (^^ 1 k. pr. r.) in ki popolnoma ustreza natančnem besedilu § k. pr. r. Tako so v § 131 voj. kaz. pr. r. v vrsto pravnih pomoči navedena zasliševanji )irič, ogledi, zaplenitve. osebne hišne raziskave, ni pa navedeno zasliševanje osumljencev ali obdolžencev.
Ves ta razvoj pravnih določb glede pravne pornoči kaže jasno, da je smatrati načelno ločitev med kazenskim pravosodjem in onim političnih oblastev za tako krepko, da o kakšni pravni'»p o m oči sodišč nasproti p o 1 i t i č n i in kazenskim oblastvom z zasliševanjem osuinljencev ali obdolžencev niti govora ne sme biti. Načelna ločitev je tem umljivejša, če se pomisli, pod kakšnimi kavtelaini se vrši sodno poslovanje, ki ima edino le načelo »fiat justitia< pred očmi, in po kako natančno predpisanih zakonitih določilih se rešujejo vsi morebitni incidenti pri sodnem poslovanju z o.sumljenci.
152        Pravna pomoč pri sodiščih na zaprosilo okrajnih glavarstev?
Kar se tiče razlogov umestnosti, bi prišli v poštev, češ da vendar ne gre, da bi zasliševal pri sodišču zaprte osumljence posebej odrejen organ politične oblasti, ko je sodišče
kot kazniliniški upravni urad na razpolago, pa velja sledeče:
Brez dvoma velja za politične kaznjence, dokler so pri sodišču zaprti, hišni disciplinarni red sodišč. Inače pa so sodni kazenski zapori edin moment, ki spravlja sodišče in politično kazensko oblast v stik. Po naredbi jusf. min. z dne 24. maja 1898, štev. 12.121 t. 4 (natis, pri § 252 sod. oprav.) je skrb za nastop kazni in nadzorstvo v tem pogledu edinole stvar politične oblasti. Kazenski upravni urad naj nima nikakšnega posla niti pri zaprosilih sodišč glede kaznjencev, kar se da analogno sklepati iz naredbe just. min. z dne 30. januarja 1913, štev. 5 naredb., ki pravi, da naj se tudi v slučajih glede v prisilni delavnici ali poboljševalnici bivajočih oseb vrši sodniško poslovanje izključno le po s o d n i k i h.
Ne sme se pa prezreti, da se tedaj, kadar posluje sodišče, pa bodi tudi le v zmislu pravne pomoči, ustanavlja položaj, spadajoč v primeru sindikatnega zahtevka pod določila zakona z dne 12. decembra 1872, štev. 112 drž. zak. S tem se osobito ustanavlja tudi solidarna soodgovornost države kakor take za škodo z natančno določeno potjo civilne pravde za uveljavljenje, dočim je za škodo, storjeno s poslovanjem političnih oblastev sodna pristojnost po dvornem dekretu z dne 14. marca 1806 zbirka just. zak., štev. 758 docela izključena. Pri tem pa je povdarjati, da po členu XII ces. nar. z dne 1. aprila 1914, štev. 118 drž. zak. ni razlike, ali zasliši osumljenca sodnik ali pisarniški uradnik, ker gre v vsakem slučaju očividno za »sodnouradno poslovanje«, saj tudi pri politični oblasti ne zaslišujejo osumljencev edinole pravniki.
Ločitev sodnega od političnega kazenskega postopanja je torej naravnost potrebna in baš razlogi umestnosti kažejo, da naj se strogo izvršujejo.
V zmislu teh izvajanj je smatrati zasliševanja političnih osumljencev po sodnih organih za nedopustno.
Slovenska pravna terminologija. 153
Ni pa seveda nobenega zadržka, kakor se je že uvodoma povdarjalo, da sodišča na zaprosilo političnih oblastev tudi političnim kaznjencem, nahajajočim se v sodnih zaporih, dostavljajo ukrepe in razsodila političnih oblastev ali pa jim, kar je pač isto, taka razsodila protokolarično razglašajo.