.3092 ?

KRAJNSKE PESMI.
Zadovoljen Krajiic.
t& straže Hrovaške Gor sonce mi pride, V nagrade Laške Po poldne zaide; Z Beneškiga morja
Jug celo poti, Od Štajerca bdrja Per del me hladi.
Mi brazdio konjiči Za hajdo, pšenico, Netrudni deklici Pa belio tančico;
Kaj maram, se kruha
Persluži zadost, Ni sile trebuha Okoli mi nost.
Imam oblačilo Domačga padvana, Zenica pa krilo Iz pravga mezlana; Se sveti na lice
Ko pirh moj skarlat, Nje šapel, jeglice, Nje modric je zlat.

Rad plešem okrogle, S peto glas dajam, Premetem vse vogle, Se v cepa dva majam; Nožfca pa Mince
Za mano drobni, Pobera stopince, Se v kroge verti.
Na žgancih tropine, Pa kisliga zela, Bob, kaša, vse mine, Ko pridem od dela; Al bodi pogača,
Klobasa , al sok, Al kar se obrača Na ražnu okrog.
Za vsako po vele*, 'Mam zidano volo, Za branbo dežele, Al hoditi v šolo: Povsoti se maham
Ko čverst korenak, Pa delam , pa baham, Pa pijem tabak.
V. Vodnik.

Dolenska.
ridi, Gorenc! 'Z merle planine, Vabi Dolenc
V gorke doline; Merzel je led, Pridi se gret.
Sonce gorko
Tukej nam sija, Terta Jjubd
Gor se ovija; . Vince 'z gore Greje serce.
Brati nas rod,
Brati nas Sava; Pridi na brod
Kerški 'z Triglava: Bratec bod' moj! Pi ga z menoj.
Terta rodi,
Trud pozabimo, Vince bliši,
Krajncam napimo , Bratam okrog: Živi jih Bog!

JVIoj' spomini k.
^do rojen prihodnih Bo meni verjel,
De v letih nerodnih Okrogle sim pel.
Ne žvenka ne cvenka Pa bati se nič;
Živi se brez plenita O petja ko tič.
Kar mat je vučila, Me mika zapet,
Kar starka zložila Jo lično posnet.
Redila me Sava Ljubljansko polje!
Navdale Triglava Me snežne kope.
Veršaca Pernasa
Zgol svojiga znam Inaciga glasa
Iz gosli ne dam.
Latinske, Helenske Tevtonske vučim Za pevke Slovenske Živim in gorim.
Ne hčere ne sina
Po meni ne bo, Dovelj je spomina: Me pesmi poj6.
V. Vodnik.
Pesem od železne ceste.
(Andrejčik in Barbika.)
A.	j^Iiža se železna cesta,
Nje se, ljubca! veselim ; Iz Ljubljane v druge mesta, Kakor tfčik poletim.
B.	Ak je blizo tista cesta,
Moraš vzet' me, ljubčik moj! De pogledat ptuje mesta Bom peljala se s teboj.
A.	Sam se po železni cesti
Vozil bom od nas do nas; Drugo ljubco v vsakim mesti Imel bom za kratek-čas.
B.	Ceste tebi ne zapiram,
Ne na Dunaj , v Gradec, v Terst; Al ti mčne pusti zmiram ,
Pet 'mam bolših na vsak perst.
A.	Ve Kranjfce i-yte košate,
So -prijazne Stajerke; Terst dekleta 'ma bogate, Dunaj zal' oblečene.
B.	Smo poštene me Kranjice,
Vsak sleparčik ni za nas; Me pa hočmo bit' ženice, Ljubce ne za kratek-čas.
A. Ve si pa žel'te možičke, Ki ne stdpjo 'z vdjence, Vedno vprežene osličke, Dolgočasne revčike.
B. Tebe sija pa h krotkim ticam Vleče, buzakljunski kos; Veter dal boš dvajseticam Percapljal nazaj boš bos.
A.	Jez popeljem se kje v Berno
Snubit Judnje keršene; Tam perženil z žčno černo Bom zlata na mernike.
B.	Jez pa iz domačih starcov
Si moža zvolila bom; Imel bo, ko peska, dnarcov, Mene varval bo in dom.
A.	Žene jez ne bom zaperal,
Bal ne bom se za-njo nič; Nje obresti bom poberal, Živel brez skerbi, ko tič.
B.	Jez pa hlače bom nosila,
Gospodar bom čez mošnjo; Bom vabila na kosila Kogar meni bo ljubo.
A.	Vari! celi dan bo godel,
Vso noč kašljal stari mož; Bo te še od hiše spodel, Ak mu stregla prav ne boš.
B.	Judnja je ko satan zvita,
Kadar boš z njo zavozlan, Pervošila skoporita Kdmej ti bo sok neslan.
*) Briinn, poglavitno Marsko mesto, kamor želesna cesta pelja, in kjer veliko bogatih Judov prebiva.
A.	Torej bodi meni zvesta,
Saj te ljubim le samo; Kje je še železna cesta! Koj mi v zakon daj roko.
B.	Tebi jez ne bom nezvesta,
Ali ti si tičik zrel; Ak zelezna pride cesta, Vari, de ne b6š mi všel.
A.	Po nji peljal te ženico
Bom na Dunaj, v Gradec, v Terst; Zvesto kazat jim Kranjico, Ak ne bo napoti — kerst.
B.	Ak kaj tacga se napravi,
Boš počakal, ljubčik moj! Vselej mož nar manj zapravi, Ak ženico 'ma seboj.
Dr. Pr.
3S
V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik.