socialistične zveze delovnega ljudstva
TO XVI
ŠTEVILKA 19 (531)
VELENJE, 16. MAJA 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0350-5561
Izjemen delovni polet in ustvarjalni navdih - dokaz ljubezni in zvestobe tovarišu Titu
| Bolečine ob Titovi izgubi vse g|j utrjujejo v nas ponos, da |M Titovi sodobniki in da bo-znali nadaljevati njegovo Ljudi Titovih misli dbuja sedanji trenutek k čanim delovnim naporom, večji disciplini in vztrajno-i pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov, h litvi bratstva in enotnosti Bh narodov in narodnosti.
[•Ljubezen nosimo v srcu, izujemo pa jo z delom. Tita tudi z delom. Samo z Om in večjo odgovornostjo ko dokažemo, da ostajamo Titovemu delu — so de sporočil, ki prihajajo liije dni iz delovnih ko-tivov Šaleške in Gornje Sa-doline. In z njimi kazi: presežene norme, laljšano delo, večja disciplini odgovornost. Skupaj z ivskim razredom Titove Ju-jurišajo naši delovni nje in občani tudi na iz-Injevanje stabilizacijskih na-ki jih je tovariš Tito kot jevrstno oporoko nanizal v ■oletni poslanici. To je naša ibljuba Titu in sebi, ki jo bo-Imo, kakor vselej, izpolnili ptovemu delu v čast in slovo,
iv ponos in radost. |jz globine bolečine, ki je na-nila vsa srca delovnih ljudi, žalosti, se kot ocean Iga in širi zadnji teden nen delovni polet in arjalni navdih v slehernem lovnem kolektivu in skup-kot najlepša prispodoba
ljubezni in predanosti delavskega razreda svojemu največjemu sinu, vodniku in ustvarjalcu, našemu tovarišu Titu.
V šoštanjskih temoelektrar-nah so končali remont prvih dveh blokov, ki si jih je kmalu po dograditvi ogledal tudi tovariš Tito. Prejšnji ponedeljek so začeli z remontom novega bloka. Zdaj si vsi prizadevajo, da bi delo opravili čim preje in kar najbolje. Sicer želijo tudi za naprej zagotoviti kar največjo obratovalno pripravljenost vseh naprav. Velenjski rudarji se srečujejo v zadnjem času s precejšnjimi težavami zaradi montan geoloških prilik v jami. Navzlic temu pa so rudarji zadnji teden še posebej krepko zavihali rokave. Uspehi niso izostali, saj je dosežena proizvodnja večja od tiste, ki bi jo sicer pričakovali upoštevaje prilike za izkop premoga.
Delavke in delavci Gorenja so se odločili, da bodo poslej, še bolj kot kdajkoli doslej, vztrajali v prizadevanjih za dosego planskih nalog ter za krepitev in poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov. To svojo odločenost so zadnje dni izpričali z dosego načrtovane proizvodnje, čeprav ni manjkalo težav okrog oskrbe z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli.
Tako kot je v velenjskem premogovniku, v šoštanjskih termoelektrarnah in v Gorenju, je tudi v drugih delovnih kolektivih Šaleške in Gornje
<'-	t	„	- s	*■	:
,25. maja v Topolšici
spominske sobe
Ob 35. letnici osvoboditve in v spomin na ta velik dogodek ja leta 1945, ko je v Topolšici nemški general Aleksander r podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za "lod armadne skupine E bo v nedeljo, 25. maja v Topolšici iroslava združena z otvoritvijo spominske sobe, kjer je pisana kapitulacija.
pripravlja občinski odbor Zveze združenj NOB >stni govor bo imel sekretar predsedstva SFRJ in »vnik Ivan Dolničar. V kulturnem programu bodo ki pevski zbor Kajuh Velenje, mešani pevski zbor anj, mladinska zbora s šoštanjskih osnovnih šol stovnik Kajuh in Biba Roeck, recitatorji, delavska ' i Šoštanj in rudarska godba Velenje, a se bo začela ob 10. uri. Občinski odbor vabi vse [ in občane, da se te spominske proslave udeležimo v i številu.
ejazborov SO Mozirje
Zaskrbljujoče v gospodarstvu
gf petek 9. maja so se na 13. pnem zasedanju zbrali $ati zborov skupščine |ne Mozirje. Po uvodnih otkah zasedanja so se najprej avili pri poročilu o delu jalov iz SR Slovenije v nem zboru za lansko leto. nenu delegatov naše repub-je poročilo podala in izložila Ela Ulrih-Atena. igati zborov občinske )55ine so nato precej časa lenili še poročilu o delu »tov v zborih republiške žine in izoblikovali nekaj jnih napotkov za boljše o v prihodnje.
ikajšnje pozornosti so bila daljevanju seje deležna liila o delu velenjske enote eljnega sodišča iz Celja, združenega dela in BSjega javnega tožilstva iz flja, naječ časa pa so delegati treh zborov skupščine |ne Mozirje namenili pre-poslovanja gospodarim negospodarstva obči-Mozirje v lanskem letu, »javi z letom 1978 in
uresničevanju resolucije v letu 1979. Ugotovili so, da je položaj gospodarstva mozirske občine resnično zaskrbljujoč, saj stopnja gospodarske rasti ni dosegla niti stopnje rasti inflacije. Precejšen je primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci, saj med drugim v mozirski občini zaostajajo tudi za republiškim pokritjem uvoza z izvozom in sicer za 3,2 odstotka.
Zaskrbljujoče so tudi nekatere druge ugotovitve. V strukturi družbenega proizvoda je upadel delež industrije, visok je porast zadolžitev, poraba je naraščala hitreje kot dohodek, padla je akumulacijska sposobnost gospodarstva, zmanjšala se je tudi likvidnost, neustrezen je med drugim tudi porast števila zaposlenih, ki je v negospodarstvu znatno višji kot v gospodarstvu. Nalog to-tej ne manjka in pretežni del jih bodo morali usmeriti v hitrejši razvoj gospodarstva.
J. P:
Savinjske doline — v lesni industriji Gorenje — Glin v Nazarjah, v velenjski Elektro-strojni opremi, v GIP Vegrad, v nazarskem gozdnem gospodarstvu, v tovarni usnja Šoštanj, vljubenskem Kovinar-stvu in v mozirskem Elkroju — skratka v slehernem delovnem kolektivu v velenjski in mozirski občini.
Prav povsod smo priče hotenjem — sledimo Titovim mislim, nadaljujemo z delom, da bomo še trnejši in odločnejši borci za vse, kar nam je Tito zapustil kot kažipot, da bomo hodili po Titovi poti. To nismo samo hotenja. Besedam sledijo dejanja.
Titovo delo lahko in moramo nadaljevati z delom nas vseh, zakaj njegovo vizijo prihodnosti lahko uresničimo le sa-moupravljalci s svojim delom.
Kontinuiteto Titove in naše revolucije bomo zagotovili s stalnim bojem za razvoj samoupravljanja, z bojem za višjo produktivnost, z bojem za svojo prihodnost.
Za trenutek spomina so se ustavili tekoči trakovi in stroji v tovarnah Gorenja. Za trenutek spomina na dragega tovariša Tita, ki ga ni več. A ostaja njegova pot, ki smo ji prisegli. Prisegli na delovnih mestih, v šolskih klopeh, povsod tam, kjer se srečujemo v sredinah naše samoupravne sociali-
stične Jugoslavije, Titove Jugoslavije.
Delavki v tozdu Štedilniki sta se za trenutek vrnili k boleči vesti, da je umrl velikan sodobne zgodovine. Ali je to sploh mogoče, ali je to res? Toda, treba bo še bolj prijeti za delo. Za delo, za tovariša Tita!
Vlak bratstva in enotnosti
Spoštovanje in ljubezen do gostiteljev
V Sloveniji praznujemo 8. junij kot dan izgnancev. Tega dne se spominjamo tistih mračnih dni iz narodnoosvobodilnega boja, ko je Hitler začel uresničevati svoj nečloveški odnos in izseljevati zavedne Slovence in njihove družine. Mnogi Slovenci so bili izgnani izven svoje ožje domovine, pregnani v Srbijo, Hrvatsko, Bosno. Toda izgnani Slovenci niso prišli med tujce. Čeprav so se prvič srečali s svojimi bratskimi narodi so se med njimi stkale trdne vezi prijateljstva, skovalo se je pravo bratstvo in enotnost, ena največjih vrednosti našega narodnoosvobodilnega boja pod vodstvom tovariša Tita. To bratstvo ni bilo nikoli skaljeno-nasprotno, vsako leto postaja trdnejšo. Svoj izraz dobiva danes v ,,Vlaku
enotnosti in v mnogih konkret-sodelovanja med in krajevnimi
bratstva in navezovanju nih oblikah občinami skupnosti.
Leta 1961 je pfoti Srbiji znova odpeljal ,,Vlak bratstva in enotnosti". V njem so bili skorajda isti udeleženci kot v prvem vlaku pred dvajsetimi leti, vendar s to razliko, da so to bili svobodni ljudje — nekdanji pregnanci, ki so se
peljali na obisk svojim bratom in sestram, na obisk v kraje, kjer je hotel Hitler, da bi za njimi izginila vsaka sled. Od tega leta vozi vlak ,,Bratstva in enotnosti" vsako leto izmenoma v drugo smer. Enkrat nekdanje pregnance v Srbijo, drugič njihove gostitelje v Slovenijo'. Sedaj po tolikih letih so se niti prijateljstva prenesle od nekdanjih gostiteljev in izgnancev tudi na njihove potomce, vendar so ta sre-. čanja tudi danes prav tako prisrčna, ganljiva, bratska, kot so bila v tistih grozovitih letih naše pol pretekle zgodovine.
Letos bo ,,Vlak bratstva in enotnosti spet pripeljal v Slovenijo. V našo republiko bo prispel 5. junija, udeleženci pa bodo ostali naši gosti do 8. junija.
Tudi v Šaleški dolini se pripravljamo na sprejem nekdanjih gostiteljev in njihovih potomcev nadvse skrbno. Koordinacijski odbor za ,,Vlak bratstva in enotnosti" pri predsedstvu občinske konference SZDL je že pripravil program bivanja letošnjih udeležencev vlaka v občini Velenje. Vlak bo v Slovenijo pripeljal nad 900 udeležencev, v Velenje pa bo prišlo približno
35 udeležencev iz različnih občin v Srbiji. Vsi udeleženci vlaka bodo te dni preživeli pri posameznih družinah. Po tolikih letih vsi bivši pregnanci niso več živi, zato bodo nekateri stanovali pri tistih družinah, ki so navezali kasneje stike z našimi brati v Srbiji. Vsakdo, ki bi želel nuditi gostoljubje družini iz bratske Srbije, lahko to sporoči na občinsko konferenco SZDL.
Gostitelje pregnancev iz naše občine bomo nadvse toplo pozdravili že v Celju, kamor bodo prišli z vlakom. Od tam jih bomo odpeljali v Velenje, kjer bo na Titovem trgu slovesen sprejem, nato pa bodo odšli s svojimi gostitelji na domove.
Naslednji dan si bodo popoldne ogledali Graško goro v večernih urah pa še film o Velenju in druge znamenitosti središča Šaleške doline.
Tretji dan, to je v soboto, bodo gostje in gostitelji vseh občin celjske regije odšli na skupno srečanje v Logarsko dolino. Tam bodo za vse pripravili pester program z možnostjo nohoda na Okrešelj, Robanov kot, Matkov kot itd., in seveda tudi ustrezen kulturni prograrfi.
Sprejem za delavce postaje milice
Ob dnevu varnosti 13. maju je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun sprejel v sredo vse aktivne upokojene delavce postaje milice Velenje in jim ob tej priložnosti čestital za praznik. Med slovesnim sprejemom so kolektivu postaje milice podelili tudi posebno priznanja izvršnega sveta skupščine občine Velenje za njihovo uspešno delo v zadnjem obdobju.
Pred sprejemom so predstavniki naših miličnikov položili venec k spomeniku maršala Tita na Titovem trgu.
0K ZSMS Velenje
Pred mladimi številne akcije
Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZSMS Velenje so se mladi dogovorili, da bo srečanje mladine celjske regije 13. septembra. To bo prvo takšno srečanje mladine, ki bo potekalo v delovnem in športnem vzdušju in na katerem bodo mladi izmenjali medsebojne izkušnje ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje.
Aktivnost občinske konference pa je sedaj usmerjena predvsem na priprave za bližnji sprejem pionirjev v ZSMS. Sprejem bo na osnovnih šolah organiziran od 22. do 23 Tiaia V naši nhrini h,-,
mladinske vrste sprejeto 650 pionirjev. Člani predsedstva so se dogovorili, da bodo do sprejema novih mladincev obiskali vse sedmošolce na šolah in se z njimi pogovarjali o nalogah, ki jih čakajo kot člane ZSMS.
Občinska konferenca ZSMS Velenje in osnovna organizacija ZSMS Topolščica pripravljata kviz na temo Šaleška dolina med NOB. Kviz bo pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZZB NOB Velenje 24. maja ob 17. uri v
Prihod udeležencev ,,Vlaka bratstva in enotnosti" pa bodo znova priložnost za dogovor za konkretni dogovor o medsebojnem sodelovanju pobratenih občin. Kot je povedal predsednik občinske občinske konference SZDL in predsednik koordinacijskega odbora Tone Šeliga, se bodo predstavniki naše občine sestali na skupen pogovor s predstavniki pobratene občine Vrnjačka Banja in se dogovorili o nekaterih konkretnih oblikah sodelovanja na gospodarskem, družbenem, kulturnem in drugih področjih. Z ,,Vlakom bratstva in enotnosti" bo najverjetneje prišla v našo občino tudi posebna delegacija iz krajevne skupnosti Novo selo iz občine Vrnjačka Banja, ki je pobratena s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki.
,,Prepričan sem," je dejal Tone Šeliga, ,,da bomo znali tudi takrat, kot že velikokrat doslej, dokazati svoje spoštovanje in ljubezen do gostiteljev naših nekdanjih pregnancev, da jih bomo sprejeli odprtih src in tako prispevali svoj delež h krepitvi bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi in k ohranjevanju tradicij, ki so bile izgrajene med našim bojem."
Sožalja ob
smrti Petra Stanteta
Ob nenadni smrti znanega revolucionarja. predvojnega komunista in narodnega heroja Petra Stanteta —Skale, so njegovi družini izrazili sožalje sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik, predsednik medpbčinskega sveta SZDL Janko Zevart. predsednik medobčinskega sveta ZSS Ivan Kramer, predsednik medobčinskega odbora ZZB NOV Jože Kreže, predsednik medobčinskega sveta ZSMS Branko Povše ter vsa občinska vodstva ZKS, SZDL, ZSS, ZZB NOV in ZSMS širšega celjskega območja.
Nagrada za inovacije
Šmartno ob Paki
Menehno iskanje proizvodnih izboljšav
Teden kulture mladih
Spodbujanje inventivne dejavnosti je trajna in nadvse pomembna naloga združenega dela ter vseh področij človeške ustvarjalnosti, še posebej v času, ko si vsi in vsepovsod prizadevamo za stabilnejše gospodarske tokove. Komisija za inovacije pri občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Velenje in občinska raziskovalna skupnost Velenje sta zato letos že petič razpisali natečaj za najuspešnejše inovacije v občini Velenje v letu 1979.
Prvo nagrado si je med predlogi s področja množične inventivne dejavnosti prislužil s svojim prispevkom MIOMIR PETROVIČ, dipl. ing. elektronike, šef tehnologije elektronike v delovni skupnosti skupnih služb TGO Gorenje.
Njegov inovacijski predlog z naslovom ,,Cetvorka" predstavlja pomembno kvalitetno novost pri proizvodnji črnobe-lih in barvnih televizorjev. Kot je predlagatelj zapisal v obrazložitvi, so televizijske sprejemnike pred obnavljanjem proizvodnega procesa usmerjali na klasičnem traku. Te električne nastavitve so končne, zato se je s povečevanjem proizvodnje slabšala kvaliteta nastavitev, povečevalo se je število izločenih televizorjev, ki jih je bilo potrebno popraviti. To ozko grlo so morali nadomeščati z nadurnim in sobotnim delom.
Tak način traku je spremenil
dela ob tekočem Miomir Petrovič z oblikovanjem
Miomir Petrovič
delovnih skupin. Delovna mesta, na katerih delajo četvor-ke, so opremljena z vsemi potrebnimi instrumenti. Delavci v skupini sami uravnavajo delovni ritem, vsi so približno enako obremenjeni, odgovornost za kvaliteto je neposred-iiejša, močno se je zmanjšal notranji transport, čas izdelave pa se je občutno skrajšal.
Novost je prispevala tudi k doslednejšemu uveljavljanju nagrajevanja po delu, ki je s tem odvisno od količine in kakovosti dela v posameznih skupinah. Izračunali so, da s, takim načinom dela prihranijo 8.750.000 dinarjev letno. Miomir Petrovič takole označuje svojo inovacijo:
,,Ta inovacija se ni rodila iz želje po iskanju novosti, marveč preprosto iz prizadevanj za reševanje problemov, ki so se pojavljali v proizvodnji televizorjev. Ta inovacija ni osamlje-
na in ni samo moje delo. Za njo so sodelavci v oddelku tehnologije opravili še nekaj drugih izboljšav. V starem načinu proizvodnje televizorjev je vsak delavec opravljal le eno operacijo, da je bilo delo čimbolj preprosto. Cela linija je bila preveč odvisna od enega, ki je morda slabo delal, odvisnost je bila zato prevelika. Gorenje je tovarna, kjer se vsak želi dokazati s svojim delom, delavcem pri televizorjih pa je to omogočil prehod s klasične serijskega skupinsko oziroma bolj individualno delo. To je seveda zahtevnejše in zato so se na začetku kazali pomisleki, ali bodo nekvalificirani delavci to zmogli opravljati ali ne. Po trimesečnem delu s poskusno skupino, ki smo ji za trud vsi zelo hvaležni, se je pokazalo, da smo na pravi poti. Delavci so hitro obvladovali nove metode dela in jih z veseljem sprejeli. Najprej smo četvorke organizirali v oddelku končnega umerjenja, po ugodnih rezultatih analiz, ki smo jih tukaj opravili pa nato različno velike skupine tudi v vseh ostalih oddelkih v proizvodnji televizorjev. Načrtujemo, da bomo delo v skupinah organizirali tudi v proizvodnji drugih naših programov, zlasti glasbenih centrov. Delo v Gorenju je tako, da nas neprestano sili k raziskovalnemu delu, k izboljšavam in iskanju rešitev za vprašanja, ki se pojavljajo v proizvodnji," je o inovaciji ,,Četvorka" povedal njen avtor Miomir Petrovič.
J. Krajnc
Kulturno društvo Oskar Hudales, ki deluje na osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki, je v zadnjih dneh aprila pripravilo ,,Teden kulture mladih." S prireditvami, ki so jih na šoli organizirali v teh dneh, so počastili rojstni dan maršala Tita, dan osvobodilne fronte, praznik dela, 70-letnico rojstva tovariša Edvarda Kardelja, 35-letnico svobode in praznik krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. S tednom kulture so mladi kulturniki šmarške šole želeli predstaviti tudi delo društva in svoj namen takole opredelili: ,,Želimo, da dan ne bi bil enak dnevu, da delavec na svojem delovnem mestu ne bi poznal samo delo, učencev v šoli samo učenje, marveč da bi bil kak dan lepši, bogatejši, da si bomo znali poiskati čas tudi za uživanje kulturnih dobrin."
Teden kulture §o pričeli s krajevno prireditvijo Naša beseda 80, na kateri so se predstavili mladinci osnovne organizacije ZSMS Šmartno ob Paki s svojo poezijo ter z likovno razstavo slikarskih del Petra Matka in Andreja Krevzla. Osnovnošolci pa so zaigrali igrici Jazbec ne jezi se ter Janko, Metka in Pavliha. Šolarji s predstavo Jazbec ne jezi se in mladinci z likovno razstavo so se uvrstili tudi na občinsko in področno srečanje Naša beseda 80. Mladi kulturniki z osnovne šole Bratov Letonje so nato gostovali v delovni organizaciji Vino Šmartno ob Paki in v temeljni organizaciji Gradbeni elementi TGO Gorenje v Gorenju. V obeh kolektivih so pripravili tudi razstavo likovnih izdelkov. Člani šolske folklorne skupine so s svojimi plesi popestrili kulturni program ob sprejemu zvezne štafete v Šmartnem. Posebej zanimivo pa je bilo srečanje učencev z nekdanjimi borci, ki so jim pripravili nadvse zanimivo šolsko uro. V tednu kulture mladih so učenci šmarške šoie izdali še 3. številko glasila Utrinki in pripravili lutkovno predstvo z naslovom Pomladna pravljica.
,,Želimo, da bi teden kulture mladih postal tradicionalna prireditev v naši občini, ki ne bi vključevala le osnovnošolcev, marveč tudi vse osnovne mladinske organizacije v krajih in delovnih organizacijah, saj bi se tako prireditev upravičila svoje ime in namen. Na naši šoli imamo zelo
Jaka Grčar
Še vedno zvest kolektivu
Pred prvomajskimi prazniki so v prostorih sejne sobe sozda REK Velenje predstavniki samoupravnih organov in druž-
»N AŠ ČAS«, glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. p. o. Velenje. Foitova 10.
»NAŠ ČAS « je bil ustanovljen
maja 1965;do 1.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
Uredništvo: Marjan Lipovšek (Direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Jože Krajnc. Janez Ple-snik. Boris Zakošek. Mira Za-košek ter Vlado Besednjak > S likovanje).
Izhaja ob petkih — Uredni štvo in uprava 63320 Velenje. Foitova 10. poštni predal 89. telefoni (063) 850-087.850-316. 850- 317- Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 di nagev).
Žiro račun pri SDK, podru žnica Velenje 52800- 603- 38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije iz vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421- 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
benopolitičnih organizacij pripravili sprejem najstarejšemu članu ter predsedniku delavskega sveta RLV Jaku Grčarju.
Ob letošnjem prazniku dela 1. maju je Jaka Grčar slavil 80. rojstni dan. Kljub visoki starosti pa je Jaka še vedno pravi korenjak. Njegova delavska roka tudi sedaj ne počiva. Ze 21. leto honorarno opravlja delo hišnika poslovnih zgradb skupnih služb.
V mladosti je moral prehoditi lep kos sveta. Za goli obstanek, za kos kruha je spoznal mnoge dežele. ,,Ko mi je bilo dvaindvajset let, sem šel najprej v Francijo, potem na Nizozemsko in nazadnje sem delo našel še v Srbiji. Povsod pa sem delal kot ,,knap".
Takoj po začetku druge svetovne vojne sem bil interniran v Nemčijo, kjer sem preživel vsa vojna leta," nam je pripovedoval. Po končanih hudih časih se je vrnil v domovino in se zaposlil na Rudniku lignita Velenje, kjer je dočakal tudi upokojitev.
Prva povojna leta so terjala od vseh ogromno naporov. Pa tudi delo v jami ni bilo lahko.
Edino orodje, ki so ga takrat rudarji poznali, je bil kramp, lopata, ,,šremer", zasekač, šele kasneje so delali s svedri." Pa danes. Rudarji pritiskajo samo na gumbe," je pripomnil, ,,zato je tudi proizvodnja večja kot smo jo zmogli mi."
Jaka se spominja vseh pomembnih letnic. Tako tistih, ko je hodil s trebuhom za kruhom, kot tudi tistih, ko so v naši domovini delavci šele začeli orati ledino delavskemu samoupravljanju. Le kako se teh tako pomembnih letnic ne bi spominjal, saj je vodil zapovrstjo tretji delavski svet
razvejano kulturno dejavnost, ki je porok, da se bo amaterska kultura v Šmartnem uspešno nadaljevala z mladim rodom. Zavedamo se, da le ustvarjalno delo in s tem prispevek posameznika družbi, določa pravo vrednost človeka. Na
poti svobode, miru in napredk kot jo je začrtal tovariš Tito, mo- j ramo vztrajati in se za te cilje tudi j boriti," sporočajo mlad kulturniki društva Oskar Hudalei iz Šmartnega.
na Rudniku, to je od leta 1952 pa do konca maja 1953. ,,Glavna naloga prvega delavskega sveta je bila zatreti staro miselnost in se pošteno lotiti izobraževanja ,,knapa". Napeli smo vse sile in uspeli smo," je dejal Jaka ob koncu pogovora.
(L. O.)
Ob visokem jubileju mu je sedanji predsednik delavskega sveta RLV Jože Aljaž izročil skulpturo iz lignita ,,Na odkopu" delo Jureta Krežeta in se mu zahvalil za njegov prispevek pri razvoju samoupravljanja.
Izvršni svet skupščine občine Velenje
Delegatska vprašanja in odgovori
Izvršni svet skupščine občine Velenje je posredoval za objavo odgovore na vprašanja delegacij skupščine občine Velenje.
Delegacija krajevne skupnosti! Ravne
Vprašanje:
Občinsko cesto IV. reda Šoštanj—Ravne vzdržuje KOC Velenje. V asfaltni izvedbi je bila modernizirana leta 1970 z otvoritvijo za občinski praznik 8. oktober v Ravnah. Do danes so se na cesti pojavile večje okvare, ki so vzrok naraslega promet! kar prej ni bilo predvideno (redni avtobusni promet, tovori prevozi itd.). Sedaj je cesta v zelo slabem stanju. Na nekaterih odsekih se asfalt močno kruši in lomi. Letosje te poškodbe začelo popravljati podjetje KOC z nasipavanjem gramoza. Ker vemo, da je predvidena obnova in razširitev desnega kraka ceste, nas zanima, kaj misli cestno podjetje s to cesto: ali jo gramozirati ali pričeti /. obnovo. To vprašanje posredujemo po sklepu zbora , občanov z dne 23. 3. 1980.
Odgovor:
Po potrjenem planu SKIS-a za leto 1980 ni predvide nobenih sredstev za obnovo oziroma rekonstrukcijo občinsl ceste IV. reda Šoštanj—Ravne. KOC Velenje, kot vzdrževal občinskih cest, bo cesto vzdrževal v najnujnejšem obsegu tako,da bo cesta prevozna.
V srednjeročnem planu 1981—1985 je SKIS predvidel del obnove oziroma obnove te ceste, vendar pa bo dolžina obnog odvisna od razpoložljivih in zagotovljenih virov finančnih sredšl (Odgovor je pripravila strokovna služba SKIS.)
Delegacija krajevne skupnosti Velenje— Šmartno
Vprašanje:
S kakšnim in od koga izdanih pooblastilom je napravil^
pristojna sanitarna inšpekcija služba skupščine občine Velenje v časopisu objavljeni odgovor mimo neposredno prizadete krajevne skupnosti Skale in občinske komisije za varstvo okolja. Odgovor, daje omenjena objava »novinarska raca« odklanjamo,
ker objava v časopisu »Delo« ni bila demantirana.
Delo je 11.3. 1980 objavilo:
»V radgonskem ozdu Gorenje—Elrad so že dalj časa v zadregi, kam spraviti velike količine blaga, ki ostane po filtriranju "v čistilnih napravah in je zasičeno z nevarnimi strupenimi snovmi. Sedaj pa so tudi to uredili. Za ljudi in živali nevarne odpadke, ki bi lahko prišli tudi v podtalnico, bodo po dogovoru s sanitarno inšpekcijo velenjske občine in pristojnimi službami Gorenja odslej odvažali v Velenje, kjer jih bodo odlagali na posebej zavarovano odlagališče.«
Odgovor:	. .
OZD »Gorenje« — Elrad. je prosila za enkratno odlaganje ».J m3 mulja iz čistilne naprave, ker še nima končanega svojega odlagališča. Soglasje za odlaganje je bilo podano na osnovi j strokovnih posvetov med skupščino občino Velenje — oddelekza gospodarstvo, TGO »Gorenje« in »Gorenje—Elrad«.	j®
Za odloženi mulj je »Elrad« predhodno predložil izvid o kemičn preiskavi, kateri nedvomno izkazuje, da so odloženi odpadki v celoti neškodljivi. Ti podatki so bili ponovno analizirani v labo- : ratoriju CČN »Gorenje« in so pokazali točnost navedb. Razlit med kemično strukturo odpadkov iz »Gorenja« in »Elif"1« praktično ni.	^^
Članek v »Delu« z dne 11.3. 1980 samo z inicialkami podpi-1 sanega avtorja je strokovno v celoti zmoten in ga ni mogo" tolmačiti kot uradnega.
Vse na območju občine Velenje prisotne OZD so na sestan zaradi odlagališč večkrat izrazile zahvalo oddelku za gospodars za aktivno, konstruktivno pomoč in prizadevanje za končno, zadovoljivo ureditev predmetne problematike.
(Odgovor je pripravilo »Gorenje« — tozd Vzdrževanje.)
Delegacija REK-DSSS SOZ1
Vprašanje:
Koliko je bilo do sedaj izdvojenih finančnih sredstev za izgradnjo zaklonišč v občini Velenje in kako so se ta sredst|
uporabila.
Odgovor:	ji^™
V času 1974— 8.4.1980 je bilo na računu sredstev za izgradnjo zaklonišč zbranih 13.831.561,20 dinarjev. Od tega zneska so bih namensko izločena sredstva za sofinanciranje zaklonišč v krajem skupnosti Velenje—Desni breg (vrtec Tinkara) in v domu H varstvo odraslih Velenje v znesku 2.300.000.00 din. Po skleo« izvršnega sveta skupščine občine Velenje pa so bita podvojena sredstva (kredit) še skladu za negospodarske investicije za zt klonišče v IV. osnovni šoli Velenje in skladu za financiranje po trd SLO za adaptacijo Doma SLO v Velenju v skupnem zneska 4.500.000,00 dinarjev ter vrnjena sredstva TEŠ — Šoštanj I graditev lastnih zaklonišč v znesku 700.000,00 din, ostM 6.908.720.70 dinarjev pa bo potrebno še vrniti.
(Odgovor pripravil oddelek za L.O)
3
DbCinska konferenca ZKS Velenje
OK ZKS Mozirje
Podružbljanje obrambnih in samozaščitnih
aktivnosti
maja je zasedala občinska nfernca zveze komunistov denje. Obravnavala je naloge munistov v splošni ljudski nmbi in družbeni samo-fiiti, sprejela je spremembe dopolnitve statutarnega lepa o organiziranosti in tavanju občinske janizacije ZK Velenje ter bila, da bo 1. seja pro-imsko volilne konference Velenje v soboto, 17. »ja. Sicer so na seji sprejeli finančni načrt občinske piizacije ZKS Velenje za 101980,
Osnovni namen zadnje seje Snske konference ZKS denje je bil realno in celovito oceniti dosedanje aktivnosti komponent organizi-inega sistema splošne ljudske tonbe in družbene samo-ifite, posebej še s stališča,
kako ZK uresničuje svojo vodilno idejnopolitično vlogo v sistemu SLO in DSZ. Tako so ocenili aktivnosti komunistov v upravnih organih, v poverje-ništvih za uresničevanje obrambnih priprav v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter aktivnosti oddelka za narodno obrambo. Govorili pa so tudi o razvoju in problematiki civilne zaščite in teritorialne obrambe.
Komite OK ZK je pred časom posredoval vsem osnovnim organizacijam ZK ter komitejem za SLO in DSZ v tozdih in krajevnih skupnostih poseben vprašalnik z namenom, da bi spoznali, do kakšne stopnje so v Šaleški dolini podružbljene obrambne in samozaščitne aktivnosti. Tako so bile ugotovitve oziroma odgovori iz vprašalnika
osnova za tisti petkovi seji
del razprave na občinske kon-
Obnovili dom v Fiesi
lačen v vseh letnih časih
|V velenjskem Rudarsko elektro-iem kombinatu namenjajo ta zaposlenih vsa leta veliko Skrb je razumljiva, saj a v energetiki spričo težkih pogojev primeren počitek | lilo zaslužijo. Med različnimi ki jih kombinat za svoje delavce, i ena najmikavnejših gotovo Rudarski dom v Fiesi, leti priljubljeno počitniško V zadnjem času so ga nekoliko manj obiskovali, I »se v sestavljeni organizaciji ~ odločili temeljito izboljšati bivanja v njem. Prenov-i in mnogo privlačnejši je tako jtdneh prvomajskih praznikov ptve goste, ki so ga i do zadnjega. ,V zadnjem času smo ugotav-da je med našimi delavci vse zanimanja za letovanje v tem domu Fiesa. Zmoglji-smo napolnili le v konicah to je v mesecu juliju in $ času izven sezone pa je letovalo malo članov na-llolektiva. Jasno je, da je kra-ias koriščenja domskih iljivosti povzročal na eni finančne težave, na drugi pa smo imeli težave z iska-i zadostnega števila posteljnih (jivosti v drugih hotelih.
aja za organizirano letova-l je bik) pri nas namreč vedno ■Ij in je tudi iz leta v leto nara-Družbeno politične ije, samoupravni organi kovna služba, ki so letova-ivedno namenjali dovolj pozor-in skušali zagotavljati tje, v katerih bo letovanje
10	vsakemu članu kolek-, ki si bi to želel, so zato na (i analize poiskali vzroke za
obisk v Fiesi. Ugotovili da je ta interes možno oditi z obnovo in posodobit-iobjekta. Sklenili smo, da do letošnje sezone opravimo dela, ki naj bi pripomogli boljšemu izgledu doma in n počutju gostov. Pred kom letovalne sezone bodo i »se sobe v domu opremljene |tii, toplo vodo in grelnimi Vprcdprazničnih dneh smo
11	zaključna dela pri ■ju počitniškega doma.
smo jih v januarju in ob koncu aprila. Prvi so ga zato obiskali že ob 1. Eden od lepotcev severnega mislim, da ga lahko up-tako imenujemo, bo v boljšega udobja in dobrega gostov menjal tudi notra-), saj so bili opravljeni posegi, ki to zagotavljajo, kakovost in pravočasnost je bilo potrebnih precej ». Naložba je veljala 7 mili-dinarjev, sredstva pa so vse delovne organizacije REK. Prenovitev je bila saj sodijo topla voda, sanitarije in tuši že med ejše elemente opremlje-ilob. 1 napeljavo centralnega nja pa bo možno v domu v vsakem letnem času.
10 lahko, da bo ta (i dom v bližnji prihod-zaiadi ureditve sodobnih , ki bodo omogočale prevoz od
Franc Lenart
Velenja do Fiese že v dobrih dveh urah, mnogo bolje obiskan tudi v nesezonskem času. Tako je tudi prav, saj bi bila velika škoda, če tako lep in urejen objekt ne bi bolje izkoristili. S tem pa dograditev še ne bo končana. Ko bo dokončno izdelan urbanistični načrt zazidave Fiese, bo treba razmisliti tudi o smotrnosti izrabe zimskega bazena, kar naj bi ob izgradnji še nekaterih rekreacijskih objektov predstavljalo dokončno podobo tega obmorskega rekreacijskega kompleksa. K temu nas mora pripeljati tudi spoznanje, da je fieška klima izredno ugodna za zdravljenje astmatičnih in drugih podobnih obolenj, ki jih med našimi delavci ni malo," je pomen obnovitve doma v Fiesi ocenil vodja delovne skupnosti Družbeni standard REK Franc Lenart.
Čeprav se začetek letošnje počitniške sezone zdi še precej oddaljen, so v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu že pripravili ponudbo za vse tiste, ki bodo želeli organizirano letovati. Kot v prejšnjih letih, so tudi letos najeli za svoje delavce blizu 500 ležišč za vsako desetdnevno izmeno v juliju in avgustu. Prav toliko pa imajo tudi lastnih zmogljivosti v počitniških domovih in kamp prikolicah. Vse te zmogljivosti so zagotovili v več kot dvajset različnih krajih ob morju in tako omogočili letovanje skoraj vsem, ki si to želijo. Predvidevajo, da bo tudi letos letovalo več kot 8000 delavcev in njihovih družinskih članov. Člani kolektiva in njihovi nezaposleni družinski člani bodo plačali le 40 odstotkov polne ekonomske cene, ostalo pa bodo nadomestili z regresom temeljnih organizacij. Za desetdnevno bivanje v Fiesi bo tako treba odšteti odraslim 880 dinarjev, v drugih hotelih pa le nekoliko več.
,,Ocenjujemo, da so to ugodni pogoji in odraz zavednosti, da je rudarjem organiziran oddih potreben. Zato v ta namen potrošena sredstva niso bila nikoli potrata," zaključile Franc Lenart, vodja delovne skupnosti Družbeni standard REK Velenje.
J. K.
ference ZK Velenje, ko je tekla beseda o tem, do kakšne stopnje so razvite aktivnosti v tozdih in krajevnih skupnostih. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je storila ZK v občini Velenje v zadnjem obdobju pomemben korak naprej v prizadevanjih za podružbljanje obrambnih in samozaščitnih aktivnosti, posebej še kar zadeva delo komitejev za SLO in DSZ, pripravljenost na izredne razmere ter varnostnopolitično ocenjevanje. Seveda pa bo treba v prihodnje, tako v tozdih kot v krajevnih skupnostih, še okrepiti aktivnosti na področju obrambnih priprav, zlasti kar zadeva obrambne načrte, njihovo uporabnost, prilagojenost in poenotenost itd.
Poročila odgovornih nosilcev organiziranega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ugotovitve iz vprašalnikov osnovnih organizacij ZK, pa tudi druga
spoznanja, bodo izhodišče za pripravo programa dela komiteja OK ZK Velenje in občinskega komiteja za SLO in DSZ za prihodnje obdobje, prav tako pa tudi za aktivnosti OO ZK ter komitejev za SLO in DSZ v tozdih in krajevnih skupnostih. Program aktivnosti občinskih komitejev bo pripravljen do 1. junija; sklepe, stališča in delovne usmeritve pa bo pripravila posebna delovna skupina, ki jo je imenovala občinska konferenca ZKS Velenje na zadnji seji.
S spremembami in dopolnitvami statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZK uveljavljajo tudi v Šaleški dolini načelo kolektivnega vodenja in odgovornosti v občinski organizaciji ZK Velenje. Občinska konferenca ZKS Velenje, katere mandat bo trajal štiri leta, bo štela v prihodnje 50 članov, neposredno izvoljenih v osnovnih organizacijah ZK, njen komite pa 11 članov.
Načelne opredelitve so odveč
Obrat umetnega marmorja
Nove možnosti
V	sestavu tozda Gradbeni elementi TGO Gorenje, deluje tudi obrat za proizvodnjo izdelkov iz umetnega marmorja. V tem obratu so doslej proizvajali okenske police in zaključne letve za keramične plošče. Z učinkovitejšim delom potrjujejo Titove zamisli.
Obrat za proizvodnjo izdelkov iz umetnega marmorja je deloval doslej v dokaj težavnih' delovnih pogojih. Neustrezni prostori, ki so jih imeli najete na Ljubnem, niso omogočali razširitev proizvodnje in bistveno izboljšanje obstoječe tehnologije. S preselitvijo proizvodnje kuhinjskih elementov iz Šoštanja, pa se je odprla idealna možnost za razvoj te dejavnosti. V nezasedene prostore v Šoštanju so v rekordnem času, od 17. aprila do 10. maja, prestavili celotno tehnologijo in že pričeli delo.
V	obratu je bila doslej letna proizvodnja 100 tisoč tekočih metrov okenskih polic in zaključnih letev za keramične plošče, sedaj pa načrtujejo ob enaki zaposlitvi povečanje proizvodnje na okoli 200 tisoč tekočih metrov. Takšen skok v proizvodnji bo možen s posodobitvijo tega delovnega procesa ter s povečanjem prizadevnosti vsakega delavca. Karel Skrubej, v. d. vodje tozda Gradbeni elementi je dejal, da delavci želijo doseči še boljše delovne uspehe ter z večjim lastnim ustvarjalnim prispevkom in večjo odgovornostjo izraziti priznanje tovarišu Titu.
Novi proizvodni prostori pa bodo omogočili tudi uvedbo novih, za trg zelo zanimivih programov. V drugi polovici leta bodo pričeli proizvajati fasadne elemente in elemente nizkih gradenj. V začetku prihodnjega leta pa bodo pričeli s proizvodnjo kopalnic iz umetnega marmorja. Začetna zmogljivost ki pa jo bodo po potrebi zlahka povečali, bo 2500 kopalnic na leto. Te kopalnice bodo proizvajali za znanega kupca.
Novi proizvodni programi bodo zahtevali tudi nove delavce. Po predvidevanjih se bo število zaposlenih povečalo od sedanjih 20 delavcev na 70.
Celoten predvideni razvoj tega obrata temelji na skrbni
raziskavi trga in kot je zatrdil Karel Skrubej ne obstaja nikakršna bojazen, da proizvedenih artiklov ne bi uspeli prodajati.
B. Z.
Na nedavni volilni in programski seji občinske konference ZK Mozirje so komunisti Gornje Savinjske doline resnično kritično ocenili svoje delo v minulem obdobju. Zlasti nezadovolnji so bili s svojim delom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, precej ugodnejša pa je ocena za aktivnost v različnih institucijah političnega sistema. Stanje na tem področju sicer še vedno ni najboljše, je pa po 5. seji centralnega komiteja ZKS bistveno napredovalo. Občinska organizacija ZK je v minulem obdobju veliko dela namenjala organizacijski in kadrovski krepitvi zveze komunistov na terenu. Tudi uspehov ne manjka, zato so lahko z ravnijo demokratičnih samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih in z delom socialistične zveze zares zadovoljni. Manj pohvalnih besed pa je bil deležen odnos osnovnih organizacij, zlasti tistih iz združenega dela, do potrebe množičnega delovanja komunistov v socialistični zvezi in v krajevnih skupnostih. Na tem področju bo potrebno marsikaj popraviti.
Načelne opredelitve, da morajo komunisti delovati znotraj političnega sistema so premalo in zaradi svoje abstraktnosti ne zagotavljajo dejanske aktivnosti. Zato bo treba okrepiti vlogo komunistov v organizacijah političnega sistema. Le tako-bodo namreč uspeli dejansko uresničiti idejnopolitično vlogo zveze komunistov in preprečiti nekatera izkrivljanja, pa naj ta
nastajajo zaradi vpliva drugih sil, ali pa zaradi neznanja in nepoznavanja družbene stvarnosti.
V zadnjem času se je precej okrepila tudi raven demokracije v celotnem delegatskem sistemu. Na to sta v veliki meri vplivala delovanje komunistov in organov ZK ter proces stalnega družbenopolitičnega usposabljanja in osveščanja delegato. Nedorečenosti je seveda še precej. Med drugim bodo morali v mozirski občini tudi v bodoče veliko pozornosti namenjati delovanju skupščin in krepitvi njihove vsebinske usmerjenosti.
Tudi sicer je nalog na podlagi katerih bodo komunisti Gornje Savinjske doline v bodoče utrjevali politični sistem veliko. Predvsem bo treba okrepiti delovanje delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in aktivnost komunistov v njih, prav tako pa bo treba zagotoviti večjo prisotnost komunistov v delovanju samoupravnih organov. Vsebinsko bo treba obogatiti delo osnovnih organizacij ZK in ga v večji meri usmeriti v obravnavanje aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanj. Vsebinsko bo treba okrepiti razprave v skupščinah in demokratičnost odnosov v njih. Predvsem bi bilo treba v večji meri uresničiti aktivno vlogo delegatov in delegacij zveze komunistov v institucijah političnega sistema in spremeniti odnos izvršnih organov, strokovnih služb in upravnih organov do delovanja delegatskih skupščin.	J. P.
Društvo gradbenih inženiijev in tehnikov
Z delom potrditi obstoj društva
Ustanovitev društva gradbenih inženirjev in tehnikov sega v leto 1974.
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Velenje je strokovna organizacija, ki ima to nalogo, da spremlja in vpliva na razvoj gradbeništva, stanovanjske izgradnje ter urbanizma v naši občini. Vanj je vključenih 159 strokovnjakov s tega področja dela. Najvišji organ društva je izvršni odbor, ki ima tri člane. Poleg tega pa deluje še upravni odbor z devetimi člani, delo društva pa preverja nadzorni odbor, ki ima prav tako tri člane. V društvu pa delujeta še komisija za izobraževanje in strokovne ekskurzije ter komisija za SLO.
Dejavnost društva je dokaj pestra. zanimiva ter obsežna. Letošnji načrt dela zajema teme, kot so urbanizem v občini Velenje s posebnim poudarkom na stanovanjsko izgradnjo, celična gradnja v občini ter računalništvo v gradbeništvu. Člani pa bodo proučili še odpadne vode ter novi
»Čaka nas veliko dela in nalog, ki jih moramo kar najhitreje rešiti«, je dejal predsednik društva gradbenih inženirjev ter tehnikov Mate Blagu s.
jašek na Rudniku lignita Velenje. Komisija za izobraževanje in strokovne ekskurzije bo pripravi-
la tudi več strokovnih izletov, na katerih naj bi člani društva pridobivali predvsem operativno znanje. Tako nameravajo v letošnjem letu obiskati termoelektrarne Šoštanj, hidroelektrarno v Čakovcu. luko Koper. Največja želja vseh članov pa je, da bi skupaj s komisijo za gospodarjenje skupščine občine Velenje ustanovili posebno komisijo za izdajo gradbenih dovoljenj ter tako vplivali na razvoj gradbeništva naše občine. S svojimi prizadevanji se vključujejo tudi v dela republiškega društva gradbenih inženirjev ter tehnikov. Ena od pomembnejših nalog, ki čakajo društvo v prihodnjem letu, je navezovanje stikov in izmenjava izkušenj s sorodnimi društvi v občini. Pospešiti pa želijo tudi h -trejši razvoj inovatorstva v delovnih organizacijah občine Velenje. Pri delu se srečujejo predvsem s prostorskimi težavami, ki pa jih bodo. vsaj tako upajo, kmalu rešili in tako še izboljšali svoje delo.
Kdaj naprej?
Dolgo jc že tega. ko so se v središču Šmartnega ob Paki lotili gradnje objekta, v katerem naj bi poleg trgovskih prostorov bilo tudi več stanovanj. Krajani so z veseljem pozdravili začetek gradnje, posebej tisti, ki že dolgo težko pričakujejo stanovanje. Gradbinci so se dela lotili brž. ko so dokončali sosednji objekt. Stoji le nekaj metrov oddaljen, v njem pa so poleg stanovanj še prostori pošte, zdravstvene postaje in lekarne. Delo je steklo in kmalu — obstalo. Zataknilo seje pri financiranju poslovnih prostorov. Pričakovati je bilo. da se bo problem kmalu razrešil, zato je tudi žerjav lep čas potrpežljivo sameval na gradbišču in čakal, da ga bodo vendarle uporabili. Če že ne v Šmartnem pa vsaj kje drugje. In res so ga odpeljali. Gradbišče je prerastla trav . ja se je neusmi-

Ijeno zajedla v betonsko železo, krajani pa so skoraj že obupali. Čeprav skriti za ograjo, so betonski stebri, kijih kaže tudi naš posnetek. postali krajevna zanimivost. Domačini pa se sprašujejo.
-i *	i Oltn ,' A
ali bo končno le krenilo in močno upajo, da se bo nov objekt lahko pohvalil / boljšo kakovostjo in uporabnostjo kot osamljeni sosed.
S. K.
9. maja 1945 v Topolšici
Marjana Borovnik
Brezpogojna vdaja
Šopek za Tita
Ob 35-letnici osvoboditve
Conski štab je bival v predvojni zdravniški obednici v zdravilišču Topolšica.
V Topolšico, v štab 4. operativne cone, je prišel Lohr s skupino generalov in častnikov 9. maja popoldne. Spremljal gaje Ivan Dolničar, politični komisar 14. udarne divizije.
Kakor hitro so Nemci prišli, jim je kapetan Tone Turnher dal vsakemu po en izvod pisanega razglasa, ki ga je bil sestavil conski štab in ga ponoči na odseku Šoštanja razdelil nemški vojski. Razglas je bil napisan v nemščini in slovenščini, vseboval pa je sporočilo o brezpogojni Vdaji Nemčije.
Politični komisar 4. operativne cone Matevža Hace opisuje v svojih spominih, priobčenih v Narodni armiji 9. maja 1975. leta, srečanje z generalom Lohrom.
.... V kopališki jedilnici so za črno dolgo mizo sedli na eno stran predstavniki zmagovalcev podpolkovnik Matevž Hace, conski komisar, podpolkovnik Ivan Dolničar in major Petar
1 orej vi ste tisti, ki ste 6. aprila 1941 poslali nemška letala nad Beograd?
Generalu so se zatresle ustnice. Takega vprašanja ni pričakoval. Videti je bilo, da je prestrašen, imel pa je tudi biti /a kaj. Zakaj bil je naš stari /nanec, dvakratni okupator. Med okupacijo Bosne in Hercegovine je kot avstrijski častnik služil \ Višegradu. V drugi svetovni vojni je / letali prvi odšel nad Jugoslavijo, da bi se zadnji umikal i/ nje na čelu balkanske osvojaške vojske. Ko se je nekoliko opogumil, je odgovoril:
Oprostite, gospod, podpolkovnik, povelje svojega vrhovnega poveljnika nemškega raj ha Adolfa Hitlerja, sem izpolnjeval samo kot vojak...
In natanko je pojasnil, kako ga je Hitler 3. apriia 1941. leta poklical v glavni stan in mu razložil, da je jugoslovanska vlada s svojim pučem dne 27. marca poteptala besedo. Zavoljo tega jo je bilo treba kaznovati in prav tako vse tiste, ki se upirajo nemški sili. Poletite zgodaj zjutraj z dodeljenimi vam cskadrilijami, je dejal
Poleg spominske plošče bo odslej spominjala na ta zelo pomemben logodek tudi spominska soba, ki jo urejujejo v zgradbi.
Brajovič, na drugo stran pa generalpolkovnik Aleksander Lohr, general Schmitt—Rieh-berg in še neki nemški višji častnik.
Za trenutek je bilo vse tiho. Lohr je nemo buljil v tla. Nato se je obrnil k tolmaču dr. Joži Benigerju, vodji conskega zdravstvenega odseka.
Zahteval je, da se pogovarja z generalom, ker tako menda določajo vojaška pravila. Dobil je odgovor, da je najvišji starešina na Štajerskem trenutno conski poveljnik polkovnik Peter Stante, ki je odsoten, in da so za mizo njegovi najbližji sodelavci, višji častniki, pooblaščeni, da se pogajajo. L.ohr je na to samo nemočno zmignil z rameni.
,,Nato pa sem spregovoril jaz," se spominja Matevž. Hace, zdaj polkovnik v pokoju in član sveta republike. ..Pogledal sem Lohru v oči i" aa vprašal naravnost:
V tej zgradbi je bila podpisana brezpogojna kapitulacija
Hitler, in porušite*Bcograd, to uporniško mesto! Spremenite ga \ kup razvalin!
1 ohr je končal svojo različici« pripovedi o bombardiranju Beograda in nato je bilo spet vse tiho. Menda zategadelj, da bi pretrgal zasliševanje, je spregovoril njegov načelnik štaba general Richberg. Prosil nasje, naj bi jih izročili Rusom. Ko sem mu odgovoril, da so ujetniki jugoslovanske vojske in da bodo ostali, se je vljudno nasmehnil in videti je bilo, daje zadovoljen."
Potem je Hace vprašal Lohra, koliko vojakov je pod njegovim poveljstvom.
Glavni poveljnik Jugovzhoda je pogledal svojega štabnega načelnika in odgovoril, da okoli 300.000, od teh 200.000 na Štajerskem.
Richberg je dopolnil izjavo svojega poveljnika in začel naštevati korpuse, divizije in bojne skupine v sestavu armadne skupine E. Oba sta
pretiravala, misleč, da bosta s tem sogovornike prestrašila.
Ko je Hace slišal raport, je dejal:
,,Dobro... potem napišite vsem tem enotam povelje, naj polože orožje in izroče vso tehniko, in sicer brezhibno!"
L.ohr je začel taktizirati. Predlagal je, naj bi svoje čete izročil na ugodnejšem kraju, v Celovcu, ker da je tam menda večji prostor za tako vojsko. V resnici je računal, da so tja že prišli Angleži.
V	besedo sem mu segel jaz:
,,Zgodaj zjutraj okoli 07.30. ure ste po pooblaščenih predstavnikih iz odseka Šoštanja, kjer so se vaše enote zgodaj zjutraj še vojskovale z našimi silami, privolili v brezpogojno vdajo. Po pooblaščnih predstavnikih ste zapovedali, da vaše sile ustavijo premikanje in se vdajo. Zdaj pa postavljajte pogoje o nekakšnem ugodnejšem kraju. Ozemlje Štajerske je dovolj veliko, da lahko sprejme vse vaše sile. Naprej ne pojdete niti korak! Razorožitev bo potekala tu!"
Napočil je prelomni trenutek. ,,Nemški generali so se pomembno spogledali," se spominja Hace," nato pa je Lohr poskušal nekaj pleteničiti:
—	Kaj pa, če vendarle pojdemo dalje?
—	Lahko poskušate, — toda odgovorni boste za prelivanje krvi. Nenehno smo povezani z glavnim štabom Slovenije in generalnim štabom jugoslovanske vojske in dovolj je, da jim spročimo, koliko eskadril nam je potrebno. V nekaj trenutkih bodo vaše kolone zasuli...
l.ohr je vzdignil roke, kakor da bi hotel zaustaviti ta letala, in stokaje zavpil:
—	Ne, nikar tega! Moji vojaki so že dovolj zmr-cvarjeni. To ni več potrebno...
Glavni poveljnik Jugovzhoda se je sesedel na stol. Bil je strt..."
V	conskem štabu smo začeli sestavljati listino o brezpogojni vdaji. Tak je bil konec pogajanj. Lohr je privolil, naj se njegove sile vdajo. Rekel je, da odgovarja, da se bodo nemške sile vdale v popolnem ■redu. Toda dodal je:
,,Ne odgovarjam pa za ravnanje ustaških, četniških in belogardističnih enot. Kolikor mi je znano, le-te mojega sklepa ne bodo sprejele."
,,To je naš problem," je rekel Matevž Hace in dodal:
,,Izvolite, general, podpišite povelje vašim enotam!"
Trenutek je bil dramatičen. General Lohr je stopil k mizi, na kateri ga je čakalo pripravljeno besedilo o vdaji vseh razpoložljivih sil nemške armadne skupine E jugoslovanskim silam.
Besedilo je podpisal generalpolkovnik Lohr, v imenu jugoslovanske vojske pa Matevž Hace, politični komisar, in načelnik četrte operativne cone.
Na odločitev je vplivala prisotnost anglo-ameriške vojaške komisije.
Medtem ko je general Lohr s spremstvom generalov in častnikov čakal, kaj bo z njimi, smo sestavljali brzojavko glavnemu štabu Slovenije. Sporočili smo, da je general Lohr podpisal brezpogojno vdajo, in prosili, naj na območje 4. operrativne "cone čimprej pošljejo močnejše operativne sile, da bi razorožile več sto tisoč vojakov nemških in kvislinških enot.
Iz glavnega štaba Slovenije so nam odgovorili, naj bomo z glavnim štabom povezani po radijski zvezi in ga pokličemo vsaki dve uri ter čakamo nadaljnjih povelj.
(Iz knjige Petra S. Brajoviča: ,,KONEC	DRUGE
SVETOVNE VOJNE V SLOVENIJI")
Kdove kolikokrat je v teh dneh Marjana Borovnik vzela v roke sliko na kateri je skupaj s predsednikom Titom. In vsakokrat, ko jo pogleda, se nemo vpraša; Kaj ga nes ni več? Ali ga res ne bom nikoli več videla?
,,Spominjam se tistega srečnega dne v avgustu leta 1958. Rudarsko Velenje je bilo lepo okrašeno. Vsepovsod je bilo polno zastav, ki so vihrale Titu v pozdrav. Po cestah so hodili v slovesnih uniformah oblečeni rudarji in se zbirali pred novim jaškom na Prelo-gah. Tja je tudi mene pripeljala tovarišica. V rokah sem držala velik šopek z rdečimi nageljni. Vsepovsod sem slišala samo eno besedico: Tito, Tito.
Čeprav sem bila še otrok, sem čutila, da je to velika osebnost.
Čakali smo ga zelo dolgo.
Postajala sem že nestrpna. Le kdaj bo prišel? Kakšen je, sem spraševala tovarišico. Dan je bil lep, a v mojem srcu strašen nemir. Končno je prišel, vesel in nasmejan. Ljudje so z glasnimi vzkliki in navdušenim ploskanjem pozdravljali njegov prihod. Vsak je hotel biti čimbližje najdražjega
gosta. Nenavadno občutj polno radosti in veselja me prevzemalo, ko sem mu sedemletna pionirka izroi šopek rdečih nageljnov pozdrav prebivalcev fl mesta. Do tedaj sem ga sli samo na radiu, videla sem le na slikah. Sedaj pa je pred mano in njegova roka krepko stisnila mojo. Bilo je čudovito srečanje in nikoli ne bom pozabila. Skrb hranim to sliko, ki mi najlepši in najdražji spomin.
Turobne nedelje, najbl
žalostne v svojem življenju Marjana ne spominja rai kajti Titova smrt jo je moil prizadela. ,,Težko je z besed mi povedati to, kar čutim. P je bil moj vzornik. Pomenil je domovino, človeka, velike državnika, heroja. Kar morem verjeti, da ga ni
Velika je bolečina, hud udai je to za vse nas. Čepra njegovo srce prenehalo biti, bo v mojem srcu vedno Vesela sem, da sem mu ob vem obisku Velenja dalašopi prav jaz," je sklenila spon na tovariša Tita Marja Borovnik.
T.
Milena Demšar-Mihelec
Tito bo vedno živel v naših srcil
Z radostjo v srcu se srečanja s Titom spominja tudi Milena Demšar Mihelec.
Ko je prišel predsednik Tito leta 1958 prvič na obisk v Velenje, so ga naši občani navdušeno pozdravili. Posebej veseli pa so ga bili tudi vsi mladi in tako tudi pionirji. Vsi. so se dobro pripravili na njegov sprejem, na sprejem najljubšega in najdražjega gosta.
Milena Demšar je imela takrat sicer šele osem let, vendar je o predsedniku Titu že veliko vedela. Dejala je: ,,Že takrat sem spoštovala predsednika
Tita, vendar se velike odgovornosti, pozdraviti sem ga namreč morala v imenu vseh velenjskih pionirjev, niti nisem zavedala. Prav zaradi tega tudi nisem imela treme in sem nalogo opravila prav zaradi tega toliko bolje. O tem priča tudi fotografija, na kateri mi je predsednik Tito podal roko, se prisrčno nasmehnil, to pa so storili tudi vsi ostali. Čeprav sem bila še zelo majhna se mi je vtisnil Titov smehljaj globoko v spomin in prav gotovo ga ne bor, pozabila. Tito me je takrat pobožal tudi po laseh." Milena se je pomembnosti sre-
čanja s Titom zavedala bolj, ko je odraščala. Vedo bolj je postajala na to pon in ta dogodek obudila vsak ko je Tito spet prišel na obil v Velenje. ,,Naša mladost bila prežeta s Titovimi obis Veselili smo se srečanj z nj in vsakič, ko je prišel med! stno ga pozdravljali z iskn navdušenjem.
Vest o tem, da smo ga i bili nas je hudo pretresla, to občutimo tudi kot' kc nekega obdobja, ko mladosti, ki je bila lepa, lepa Titom. Toda Tito bo vedn živci v naših srcih."
Tito v Gornji Savinjski dolini
V Robanovem kotu je pogled poletel na visokogorska lovišča, na Ojstrico, povsod naokrog
Jože Kandolf
Vedno se bom zavzemal za uresničevanje
njegovih poti
„Bilo je leta 1968. V Velenju smo se pripravljali na proslavo ;,štajerska in Koroška v revoluciji. Vse priprave so potekale nadvse skrbno, saj smo vedeli, da bo prišel na proslavo tudi ivariš Tito. ,,Tako je začel ripovedovati o svojem pre-udovitem dogodku Jože Kan-olf, danes zaposlen na ob-inskem sindikalnem svetu, ko H je doletela čast, da je kot rudar izrekel dobro-lošlico najdražjemu gostu, tovarišu Titu ob njegovem obisku v Velenju. Jože Kandolf je bil tedaj zaposlen na rudarskem šolskem centru kot inštruktor v jami. Nekega dopoldneva so dejali, da bo kot mlad delavec-rudar iz neposredne proizvodnje izrekel dobrodošlico tovarišu Titu ob prihodu na sve-tribuno. Dejali so mu tudi, da mu je to priznanje za prizadevno delo v mladinski organizaciji ter drugih pod-roSjih samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja.
„Skoraj mi je zastalo srce. Nisem mogel verjeti, da je ta st doletela ravno mene. Do-I sem pozdravni govor, katerega sem se naučil na pamet. Z veliko nestrpnostjo sem pri-iakoval nato 27. april.
Bil je lep sončen dan. Na Titov trg so se že veliko pred za-.ietkom proslave zgrinjale ižice iz vse Slovenije. Ura ihoda tovariša Tita se je hitro približevala. Naenkrat je
zavreščalo med ljudmi, dolga kolona avtomobilov se je usta-gila za zgradbo občinske skupščine. Tovariš Tito je najprej odšel s spremstvom v občinsko dvorano, nato pa je prišel-na trg, ki nosi njegovo ime, kjer je pregledal častno enoto. Skupaj z drugimi predstavniki sem na prihod najdražjega gosta čakal na tribuni. Na tribuni so tovariša Tita najprej pozdravili pionirke in pionirji, takoj za tem pa sem stopil pred mikrofon, se obrnil proti njemu in ga pozdravil v imenu vseh delovnih ljudi in občanov Slovenije in seveda naše občine.
Po pozdravnem govoru sva si s tovarišem Titom podala in stisnila roki. Tega trenutka ne bom nikoli pozabil. Med potekom proslave sem nenehno strmel v tega velikana naše revolucije, katerega sem takrat edinkrat videl iz takšne bližine. Ta dogodek seje globoko vtisnil v moj spomin in od tistega časa si tovariša Tita vselej predstavljam kakršen je bil in vidim njegov značilen nasmeh. Takšen bo tudi vedno ostal v meni.
Sedaj, ko našega nadvse cenjenega in dragega predsednika Tita ni več med nami, se ponovno zavedam pomembnosti tega srečanja z našim največjim vzornikom. Zelo me je pretreslo, ko sem zvedel, da je tovariš Tito umrl, vendar mi je ostal v srcu in se bom vedno zavzemal ter boril za uresničenje poti, ki nam jo je začrtal."
Bil je tako prijazen z nami
Neusmiljeno teče čas svojemu neskončnemu cilju naproti. Dogodki drvijo mimo nas, nekateri neopazno, drugi se nam globoko vtisnejo v spomin, pa s časom vendarle zbledijo. Najgloblje vtisnjeni le navidez. Pridejo trenutki, ko spomini privrejo na dan, nepričakovano živo in presenetljivo silovito. Prvi med temi so spomini na tovariša Tita, na njegove besede, pogled, na stisk roke, na srečanje z njim.
Občutke veselja, sreče in ponosa je nedoumljiva resnica pretkala z osuplo žalostjo, 7. bolečino, ki je. namesto nekdanjih solz sreče. iz. srca pognala solze žalosti. Veličina srečanja z njim je nemara doumljiva šele danes.
»Ne. ne danes, ni besed, žalost jih ne spusti na plan. morda kdaj drugič . . .« in tišina, da bi slišal solzo, ki se je utrnila po licu. Leto 1952 je. ni se zvrstilo 28 pomladi med tem. Preživ je spomin Plesnikove Jerce iz Logarske doline, tako živ. da so besede premagale tesnobo, spojene s solzami so stekle ...
»Lep dan v avgustu je bil. Močno vznemirjena sem v kuhinji pripravljala vse potrebno za obisk. Nisem vedela za koga. le slutila sem. Po cesti je prišla kolona vozil in vest je v hipu treščila med nas. Morda jo je povedalo srce. Tito! Želela sem steči k cesti, se mu kar se da približati. na neposredno srečanje z njim še pomislila nisem. Pa nisem stekla, ostala sem v kuhinji in ga kaj kmalu zagledala pred vrati. Za hrbtom sem slišala, da ga mora nekdo sprejeti in povabiti v hišo. Drugih v kuhinji ni bilo. torej naj ga jaz. Upirala sem se. pa ni pomagalo. Potisnili so me pred vrata, pred Tita. Obstala sem. nelagodnost pa so v hipu razblinile Titove besede »Gospodinja, me sprejmete v vašo hišo?« in sproščen, pomirjujoč smeh.
Znotraj je beseda hitro stekla, z. očetom, mamo. s spremljevalci. O vsem, največ o lovu. Hrano so imeli svojo, mi pa smo jim med drugim ponudili domačo pito. Ko sem jo pripravljala je Tito dejal spremljevalcu: »odpeljala jo bova v Beograd«, mene namreč, zaradi dobre pite.
Pri kosilu meje povabil naj sedem k njim. spijem kozarec in jem pri omizju. Pristopila sem. popila kozarec vina, prisedla nisem, nisem si upala. pa ludi lačna nisem bila, le srečna. Šele danes vem. kako je bila sreča velika, šele
Posnetek, ki je več kot dragocenost za vse Plesnikove
neizmerna žalost jo je ovrednotila.«
Pozneje so se pred hišo še slikali, povabil jih je tovariš Tito in slike so danes lep, najdražji spomin.
Tudi na sedanji Plesnikovi domačiji, takrat so jo ravno dograjevali in so bili v njej ljudje iz spremstva, se obiska živo spominjajo. Pred dnevi so opravljali vsakdanja drobna dela. nekako podzavestno, da nekaj počnejo. Posedli so brez. besed in molk je zavladal v kuhinji. Gospodar 1 rane in žena Mara sta pripovedovala, kratko, s prekinitvami. besed nista izbirala. le s težavo sta jih izgovarjala. Lep spomin je globoka žalost le preveč obremenila.
»Za visok spomin smo /vedeli dan prej. Nihče ni dejal kdo pride, sami pri sebi pa smo si le mislili, iskreno upali. Drugega dne. okrog 9. ure je bik), smo opazili kolono vozil in takoj, spoznali Tita. Naša tiha pričakovanja so se uresničila. Sprejeli smo ga v naši takratni domačiji. Beseda je hitro stekla. Tito se je podrobno zanimal za naše življenje in delo. pogovarjali smo se o številnih vsakdanjih opravilih, uspehih, težavah. Tarnali smo zaradi ceste in kaj kmalu zatem smo jo dobili. Največ so se pogovarjali o lovu. Tovariša Tita je ta tema najbolj pritegnila. Zanimal se je za pogoje lova, za divjad, za vse kar je v zvezi z lovom. Beseda je dala besedo in Tito je očeta povabil, da se preiskusita. kdo je boljši strelec. Naš oče je dobro streljal.
vendar Titu ni bil kos. naš gost je pokazal, da orožje mojstrsko obvlada. Dan je kar hitro minil. Otrokom je Tito izročil darila, slikali smo se z njim. lep pa je bil tudi prizor, ko so Tita obkolili otroci, mislim, da so prišli na izlet iz Prebolda, veselo se je pogovarjal z njimi in jim delil bonbone. Po kosilu in malici so se poslovili, nam so ostale slike in lep. pa danes tako boleč spomin.«
V Robanovem kotu je pomlad napočila šele sedaj, zato dela ne manjka, pa tudi tukaj smo posedli za mizo in tudi tukaj besede kar niso mogle na dan. O obisku smo se sicer že večkrat pogovarjali in si ogiedovali album, vendar je bilo tokrat vse drugače. Počasi sta se Robanova gos: podar in gospodinja le razgo-vorila.
»Čudovit je bil ta dan v avgustu leta 1968. Tovariš Tito je prišel na enodnevni oddih v Robanov kot. povabili smo ga v domačo hišo. pred vrati mi je stisnil roko. pogostil sem ga z domačim žganjem. Pozneje smo posedli na vrt pred hišo in se pogovarjali. Pogostili smo ga z domačimi jedrni, s svežim kruhom, domačim želodcem in sirom, z medom, tov ariš Tito je pil tudi mošt in z vsem je bil zadovoljen. Zanimalo gaje naše življenje in delo v teh lepih, pa vendar za delo težkih pogojih. Marsikaj nas je povprašal, tudi svetoval. Tudi sproščenosti ni manjkalo. Zaigrali smo mu na citre. všeč mu je bil njihov
glas. zapeli smo in veselo je zaploskal. Veliko se je sprehajal okrog s fotoaparatom v roki. skrbel je za svojega čudovitega psa in se igral z njim.
Bil je navdušen. Sam je dejal, daje to eden tistih dni, ko se lahko sprosti, se tudi v mislih oddalji od neštetih obveznosti, uživa in si odpočije. Navdušen je bil nad Robanovim kotom, nad njegovo lepoto in mirom. Podal se je tudi na našo planšarijo. si ogledoval okoliška ostenja. veliko slikal in se veselil. Beseda je vseskozi največ tekla o lovu. tudi tokrat se je izkazalo, kako rad ima naravo. kako navdušen lovecje. V nekem trenutku je nam in svojim spremljevalcem, med njimi je bil tudi tovariš Kardelj. kar očitajoče dejal: »Vi lovite v takšni lepoti, mene pa ne povabite.« Zaželel sije, da bi kdaj tukaj lovil in obljubil je. da se bo še vrnil. Lep dan je bil takrat v Robanovem kotu. za nas nepozaben.
Ne moremo verjeti, da ga ne bo več. daje umrl. Kakorkoli je smrt sestavni del življenja, je to izguba, kije ne moremo dojeti. Pogrešali ga bomo. pretreseni smo tudi zato, ker smo ga imeli priliko pobliže spoznati, tako prijazen je bil z nami. Zahvalil se nam je za gostoljubje, pisali smo mu za novo leto in on nam. Sedaj ostaja le spomin, prelep in preboleč hkrati. Tito. Odveč so besede ...
J. P.
Po oddihu v Robanovem kotu je tovariš Tito obiskal že nazarske lesarje
		- . . .. r. - •-..	« 'Usi
VELENJE /			
SREBRNI ZNAKI ZVEZE
SINDIKATOV
Vegrad -tozd Gradnje -Sektor DOM 101
Osnovna organizacija zveze sindikatov DOM 101 je bila ustanovljena leta 1978, to je v začetku razvijanja proizvodnje prostorskih elementov DOM 101.
Čeprav deluje omenjena organizacija sorazmerno kratek čas, se je v tem obdobju odlikovala z veliko aktivnostjo pri razreševanju vseh problemov, ki so se pojavljali pri razvoju programa DOM 101.
Izvršni odbor je redno Spremlja! gospodarjenje, organizacijske in razvojne probleme programa, redno opozarjal na pomanjkljivosti ter odločno zahteval hitrejše razreševanje bistvenih problemov delavcev.
Sindikat v sektorju DOM 101 je veliko prispeval, da ni prišlo do večjih problemov in da vlada v tem sektorju optimistično razpoloženje do nadaljnjega razvoja programa DOM 101.
Konferenca osnovne organizacije zveze sindikatov RLV -tozd M ehanizacija
7 okviru konference osnovne organizacije zveze sindikatov RLV — tozd Mehanizacija delujejo tri osnovne organizacije zveze sindikatov, ki imajo preko 710 članov sin- -dikata, razdeljenih v 27 sindikalnih skupin. Konferenca, osnovnih organizacij zveze sindikatov se je skupno z osnovnimi organizacijami zveze sindikatov precej angažirala pri uresničevanju ustavne vloge tozd, razvijanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, združevanju dela in sredstev, vključevanju delavcev pri sprejemanju planov, obravnavi periodičnih obračunov in zaključnih računov.
Njihova velika aktivnost se je odražala tudi pr uveljavljanju boljše izrabe delovnega časa, razvijanju delegatskega sistema, razreševanju invalidske pro blematike,	razvoju
kolektivnega vodenja in demokratizacije odnosov itd.
Osnovna organizacija zveze sindikatov ZZ0 -Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje
Sindikat v savinjskoša-leškem zdravstvenem domu je s svojimi aktivnostmi v zadnjem obdobju prispeval velik delež pri razreševanju samoupravnih odnosov v tej temeljni organizaciji oziroma v zdravstvu naše občine na splošno. Rezultati so vidni predvsem v tem, da imajo delavci savinjsko šaleškega zdravstvenega doma Velenje, boli kot v preteklosti, zagotovljene pogoje samoupravnega in družbeno političnega delovanja. Hitreje so ^e začeli razreševati nekateri p-oblemi zdravstvenega ••arstva delavcev, bolj prihaja do _z'aza svobodna menjava dela. izboljšuje se samo-up-av no in delegatsko delovanje.
MIRA VIDEČNIK
zadnjem obdobju tudi v organih krajevne skupnosti Velenje — Center Desni breg.
Vseskozi je s svojo družbenopolitično aktivnostjo vplival na sodelavce in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v Vegradu.
ANKA MELANŠEK
V Gorenju TGO Velenje je zaposlena od 1966. leta. Ves čas je bila ena izmed najbolj aktivnih na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Stalno se je zavzemala za izboljšanje delovnih pogojev žena, še posebno pa se je angažirala pri razreševanju delovnih pogojev nosečnic. Njena aktivnost v sindikatu je bila in je še vedno velika. Večkrat je bila izvoljena za predsednico OO ZS, bila član predsedstva konference osnovnih organizacij zveze sindikata v DO, član občinskega odbora in občinskega sveta ZSS Velenje.
Ob zadnjih volitvah so ji ponovno zaupali odgovorne sindikalne naloge. Bila je izvoljena za predsednico osnovne organizacije zveze sindikatov in podpredsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov na nivoju delovne organizacije TGO.
S svojim samoupravnim in političnim delovanjem je pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj samoupravljanja in razvoj medsebojnih odnosov.
VINKO HER0DEŽ
Po poklicu ie organizator- in je končal višjo šolo za organizacijo de!a. Ves čas dela v Vegradu kjer je aktivno deloval v organih upravljanja in v družbeno-političnih organizacijah.
Bil je večkrat izvoljen za člana izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikata, bil ie predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov \ tozdu Gradnje, predsednik raznih komisij itd. Ima velike zasluge za vključevanje delavcev iz drugih republik v samoupravno in družbeno-rolitl;-r
Aktiven ie bil v organizaciji ZK. katere član ic od leta ter v
Gorenj'j TGO Velenje dela od ieta 19";. V letošnjem letu je bil imenovan za vod i o tozd. Po poclicu je električar. Vseskozi je bil eden izmed na;aktivnij*ih ieiavcev in
aktivistov, zavzemal se je za takšno vlogo tozd, kot je opredeljena v ustavi in ZZD, veliko je prispeval svojo aktivnostjo k utrjevanju razvoja samoupravljanja in medsebojnih odnosov v tozd, bil je aktiven v raznih komisijah, dvakrat zapored izvoljen za. predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov. Član zveze komunistov je od leta 1971.
ANTON PUST
Od leta 1971 je zaposlen v delovni organizaciji ESO — tozd Strojni obrati. Ob delu je študiral in končal srednjo tehnično šolo.
Zaradi njegove vsestranske aktivnosti so ga delavci kot svojega predstavnika večkrat ;z\ olili v razne organe sindikata in samoupravljanja.
Med drugim je bil predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v tozdu Strojni obrati, na zadnjih volitvah pa so mu zaupali odgovorno funkcijo predsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovni organizaciji ESO. Še posebno se je angažiral pri krepitvi in razvoju množične rekreacije delavcev in bil več let predsednik komisije za rekreacijo in oddih. Član zveze komunistov je od leta 1975.
JOŽE KRK
V delovni organizaciji RLV je zaposlen neprekinjeno od leta 1956. po poklicu je elektrotehnik in ie sedai vodja tozda Mehanizacija.
Vseskozi je aktiven v sindikatih in samoupravnih organih. Večkrat je bil izv oljen v vodstva osnovnih organizacij
Končala je pedagoško akademijo. Zaposlena je na osnovni šoli Anton Aškerc Velenje kot vodja za splošne in gospodarske zadeve. Od leta 1968 je članica zveze komunistov. Njena pot družbeno-poli-tičnega udejstvovanja se je začela že zelo zgodaj. Opravljala je vrsto odgovornih samou-pravljalskih in družbenopolitičnih nalog. Bila je predsednica osnovne organizacije zveze sindikatov na osnovni šoli Anton Aškerc, sedaj pa že drugi mandat opravlja odgovorno funkcijo predsednice konference osnovnih organizacij zveze sindikatov na VIZ Velenje.
S svojim poštenim, nesebičnim delom in drugimi osebnimi kvalitetami je prispevala kot sindikalni aktivist velik delež k nadaljnjemu razvoju socialističnih samoupravnih odnosov.
Zaposlen v ESO tozd Elektroobrati. Po poklicu je 'elektrotehnik, opravlja dela in naloge vodje priprave dela in razvoja.
2e dolga leta ie aktiven družbenopolitičen delavec v _zvezi sindikatov in zvezi komunistov ter v raznih organih samoupravljanja.
Je član občinskega sveta zveze sindikatov Velenje, njegovega predsedstva :er predsednik organizacijsko kadrovske komisije pri občinskem svetu zveze sindikatov s ^ v e n i ■ e N e e n' e
Aktivno je družbeno-poli-tiino začel delati v zvezi mladine in bil aktiven ves čas svoje zaposlitve v organizaciji združenega dela tako na področju družbenega kot samouprav nega delov nja.
Od leta 19"4 ie profesionalni -ekreta' občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje. Njegove aktivnosti v zvezi so preraščate okvire normalne dolžnost: profesionalnega sekretarja in akvvno sodeluje na raznih področjih samoupravnega in družbeno-poli-tičnega življenja v občin-Velenje. Poleg a-: ■ nos:; v z v iz: <:r.d:fca:ov je c:l aktiven . seskczi '• raznih družbenih
UUBENK0 SUPIČ
PETER KRAPEŽ
Opravlja dela in naloge mojstra ■ v montaži Hladilnikov. V Gorenju TGO je zaposlen od leta 1959.
Vseskozi se je aktivno vključeval v samoupravno in družbenopolitično aktivnost. Bil je član raznih organov upravljanja, vedno pa je sodeloval pri raznih akcijah sindikata.
Vseskozi je bil priden in vesten delavec.
EDO URANJEK
Zaposlen je v SDK, na delovnem mestu pomočnika direktorja ekspoziture. Je aktiven družbeno-politični delavec na raznih področjih samoupravnega in družbeno-političnega življenja. Od leta 1962 je član ZK.
Vselej je pripravljen pomagati pri razreševanju problemov delovnih ljudi in občanov, aktiven na področju kulturnega življenja v občini, je predsednik kluba samouprav-ljalcev, Od zadnje skupščine občinske organizacije zveze sindikatov Velenje pa neprofesionalno opravlja dolžnost podpredsednika občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje. Prav tako je aktiven v raznih komisijah in svetih pri občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Velenje.
JANEZ PUKL
zveze sindikatov, bil član raznih organov upravljanja, dve leti je bil predsednik koordinacijskega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov v SOZD REK Velenje.
Vseskozi se je aktivno zavzemal za uveljavljanje družbeno aktivnih odnosov v elektro gospodarstvu, ustrezno samoupravno organiziranost in krepitev delavskega samoupravljanja.
FERDINAND ATELŠEK
Mozirje
PRIZNANJA OSVOBODILNE
FRONTE
ostalih prebivalcev. Nikoli ni zanemarjal dela v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v mozirski krajevni skupnosti in na ravni občine. Največkrat ga srečujemo v obrambnih sredinah, v zvezi komunistov in v socialistični zvezi, pri občinski strelski organizaciji, radio klubu Mozirje, pri izgradnji Savinjskega gaja in drugod.
IVICA KOZOVINC je prejela priznanje OF za delo v družbenopolitičnih organizacijah in pri krepitvi krajevne samouprave.
Ivica Kozovinc se je rodila leta 1927. v Celju v delavski družini. Med NOB je aktivno sodelovala v mladinskih akcijah proti okupatorju in je bila leta 1944 sprejeta v SKOJ in leta 1948 v ZK. V najtežjih povojnih letih je kot učiteljica službovala v Lučah, od leta 1950 pa v Šmartnem ob Dreti.
Takoj po prihodu v Zadrečko dolino se je aktivno vključila v delo družbenopolitičnih organizacij v kraju in to delo je poleg prosvetno-pedagoškega postalo sestavni del njenega življenja.
Najodgovornejše naloge je opravljala v socialistični zvezi in v skupščinskem sistemu kjer je med drugim predsednica zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Mozirje. Vrsto odgovornih funkcij ima tudi v organih upravljanja šole, v zadnjem času pa je bila glavni pobudnik ustanovitve krajevne organizacije RK in prosvetnega društva v Šmartnem.
ANKA CEPLAK je prejela priznanje OF za delo v družbenopolitičnih organizacijah in za krepitev krajevne samouprave.
Rojena je bila leta 1924 v Bočn1 in je bila med vojno internirana v Auschvvitz. Takoj po vrnitvi iz internacije se je vključila v družbenopolitično delo v kraju in je nadvse aktivna še danes. Celo vrsto let je bila tajnica krajevnega odbora in pozneje krajevne skupnosti Gornji grad, vse od ustanovitve krajevne skupnosti Bočna pa to delo opravlja v svojem kraju. Zelo delavna je tudi v borčevski organizaciji v kraju in na ravni občine, zlasti v sekciji internirancev. Aktivna je tudi v delegatskem sistemu, v prosvetnem društvu in je članica ZK nad 30 let. Priznanje OF je prej dobila za ustvarjalno in požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v krajevni skupnosti in občini.
Rodila se je leta 1932 v Vipavski dolini, otroška leta pa je preživela na Prihovi. Ze kot enajstletna delica je postala partizanska kurirka in je med vojno že sodelovala pri organizaciji partizanskih mitingov na začasno osvobojenem ozemlju. Leta 1951 je nastopila službo učiteljice v Solčavi, kjer se je takoj vključila v družbenopo-litično in prosvetno delo, zlasti v mladinski organizaciji in bila tega leta sprejeta v članstvo ZK. Leto kasneje je bila premeščena v Smihel, oživila delo mladine in bila najboljša mladinska aktivistka v takratnem šoštanjskem okraju. Še tega leta je nastopila službo v šmartnem ob Dreti in se takoj vključila v delo krajevnega in okrajnega odbora O , delovala je na mladinskem področju in v okrajnem odboru žena zadružnic.
V letu 1957 je prevzela službeno mesto v Novi Štifti in tam ostala 18 let. Ves ta čas je živela s krajem in bila z ljudmi vsestransko (»vezana. Nenehno je delovala na družbenopolitičnem področju in bila nosilec kulturne dejavnosti.
Aktivno je delovala tudi v vodstvih občinskih družbenopolitičnih organizacij. Sedaj živi v Gornjem gradu in tudi tu opravlja vrsto pomembnih funkcij in zadolžitev, Se vedno pa je trdno tudi njeno vodilo — ponuditi mladim čimveč znanja in jih vzgojiti v aktivne člane naše samoupravne socialistične skupnosti.
JANEZ ŽAGAR je prejel priznanje OF za delo v družbenopolitičnih organizacijah in za krepitev splošne ljudske obrambe.
Rojen je bil leta 1927. v Ljubljani. Po osvoboditvi se je aktivno vključil v delo mladinske organizacije in SKOJ-a in junija leta 1945 stopil v miličniško službo. Služboval je v raznih krajih in od leta 1951 naprej v Mozirju. Pozneje je bil do leta 1964 komandir postaje milice Mozirje, »d takrat do leta 1967 | načelnik oddelka za notranje zadeve, od tega leta do lani pa je bil naCelnik oddelka za ljudsko obrambo. V vsem tem času je opravljal vrsto drugih pomembnih dolžnosti. Vsa ta leta je bil med najbolj aktivnimi v zvezi rezervnih vojaških starešin. Veliko je prispeval na področju krepitve te organizacije, pri idejno-političnem in vojaškem izobraževanju rezervnih starešin, mladine in
JOŽE CELINŠEK je prejel priznanje OF za delo v družbenopolitičnih organizacijah in za krepitev sistema splošne ljudske obrambe.
Bil je aktivni udeleženec NOB in v povojnih letih aktivni oficir
JOZlCA PURNAT je prejela srebrno priznanje OF za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in na področju kulture.
MARTINA ČOP je prejela priznanje za delo na področju zdravstva in za krepitev organiziranosti Rdečega križa.
Rojena je bila leta 1932 in je že dolgo vrsto let požrtvovalna aktivistka Rdečega križa v kraju in v občini. Njena prizadevanja so bila najbolj izrazita v soseski pomoči ostarelim občanom in mladim družinam, v izobraževanju na področju prve pomoči in pri negi bolnikov na domu. Vseskozi si tudi zavzeto prizadeva, da bi bilo delo Rdečega križa kar najbolj uspešno in vsestransko. Aktivna ni le v dejavnosti Rdečega križa temveč se tvorno vključuje v delo družbenopolitičnih organizacij v kraju in na ravni občine.
JURIJ KLADN1K je prejel priznanje OF za delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah.
Vsa povojna leta aktivno deluje v skupščinskem sistemu, v krajevni skupnosti Ljubno, na področju krepitve narodne zaščite ter v različnih društvih. Vrsto let je bil odbornik občinske skupščine, blagajnik in predsednik krajevne konference SZDL in je sedaj že nekaj let načelnik narodne zaščite v krajevni skupnosti. Tvorno sodeluje v različnih komisijah pri občinskem odboru ZZB NOV Mozirje, zlasti v odboru koroških partizanov. Med drugim je bil leta 1951 ustanovitelj in kasneje predsednik strelske družine na Ljubnem, dolga leta je bil blagajnik in predsednik lovske družine, še danes pa deluje v občinski in regijski komisiji za lovstvo.
SREBRNI ZNAKI SINDIKATOV
družbenopolitično aktivnost. Z veliko prizadevnostjo in nemajhnimi rezultati je več let aktivno deloval v svetu OK SZDL za družbenoekonomska vprašanja kmetijstva. Deloval je v regijskem aktivu komunistov kmetijskih delavcev, v zadnjem času pa se aktivno udejstvuje tudi v skupščinskem delegatskem sistemu.
Nedvomno je ena njegovih največjih zaslug v razvoju kmetijstva v občini v zadnjem obdobju utrjevanje samoupravnega položaja kmetov v kmetijski zadrugi. Rezultati v razvoju zasebnega sektorja kmetijstva in spreminjanje odnosov na vasi so rezultat večletnega napornega in vztrajnega dela tako v zadrugi, kot v organih družbenopolitičnih organizacij in skupščine. V ta prizadevanja je Alojz Plaznik že dalj časa vključen kot eden od nosilcev teh prizadevanj. Ves čas je uspešno združeval strokovno delo agronoma in vlogo aktivnega borca za spreminjanje odnosov na vasi ter za vključevanje kmetov v organe SZDL, zlasti še takrat, ko so tekle razprave in pomembne družbene odločitve s področja kmetijstva.
S takšnim delom in aktivnostjo je krepil vlogo SZDL kot najširše demokratične osnove političnega organiziranja občanov in pomembno prispeval k hitrejšemu uresničevanju novih družbenoekonomskih odnosov na vasi.
OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD je prejela srebrno priznanje za vzorno vključevanje v življenje in delo krajevne skupnosti.
Vsaka osnovna šola teži k temu, da postane krajevna skupnost ob njej nepogrešljiv dejavnik celovitih družbenopolitičnih, ekonomskih, samoupravnih, kulturnih, socialnih in drugih odnosov. Takšnemu cilju se je s svojo dejavnostjo v veliki meri približala osnovna šola Frana Kocbeka iz Gornjega grada. S
krajevno skupnostjo in vsemi njenimi dejavniki je tesno povezana, vendar ta povezava ne velja le za gornjegrajsko osemletko, temveč tudi za podružnični šoli v Novi Štifti in v Šmartnem ob Dreti. Vidnih oblik sodelovanja je obilo. Predpogoj dobrega sodelovanja je seveda dejavno vključevanje prosvetnih delavcev v življenje in delo krajevne skupnosti. Tega v omenjenih treh krajevnih skupnostih ne manjka, saj večino odgovornih nalog v družbenopolitičnih organizacijah, društvih ter v organih krajevnih skupnosti opravljajo prav prosvetni delavci. Sodelovanje učencev pri delovnih, kulturnih in političnih akcijah v posameznih krajih zato ni naključno. Učenci gornjegrajske in obeh podružničnih šol so opravili obilo različnih delovnih akcij, kulturni programi ob raznih proslavah in prireditvah so domena učencev, iani so na šoli odkrili spominsko ploščo rodoljubu in pobudniku planinstva Franu Kocbeku, pred šolo pa so postavili tudi skulpturo planinca, jasno je, da si tudi mnogih političnih akcij ne moremo zamisliti brez pomoči učencev, Učenci pa izredno aktivno delujejo tudi na področju interesnih dejavnosti. Poleg mladinske, pionirske organizacije, kulturnega in športnega društva ter taborniške organizacije, deluje na šoli še 17 krožkov, pri katerih sodeluje devet zunanjih sodelavcev, kar je prav tako dokaz tvornega in obojestranskega sodelovanja med šolo in njenim --okoljem. Pri negovanju revolucionarnega izročila in krepitvi trajne pripadnosti Jugoslavije politiki neuvrščenosti ima izredno pomembno vlogo klub OZN, nadvse tesni stiki s pobrateno šolo Mačat v bratski Srbiji pa utrjujejo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Mozirje letos že šestič podeljuje srebrni znak sindikatov Slovenije, kot priznanje tistim članom sindikata, ki so s požrtvovalnim in nesebičnim delom
FRANC BREZNIK, osnovna organizacija na osnovni šoli Mozirje, za uspešno opravljanje funkcije sindikalnega aktivista v preteklem obdobju, za tvorno vključevanje v delo društev svoje krajevne skupnosti ter za uresničevanje sindikalnih mnenj in hotenj v teh sredinah.
dali pomemben delež k uresničevanju interesov delavcev in k uveljavljanju, razvoju ter delovanju sindikalne organizacije. Letos so v občini Mozirje znake prejeli:
OLGA VRŠNIK, osnovna organizacija na osnovni šoli Luče, za uspešno opravljanje funkcije predsednika osnovne organizacije in člana predsedstva občinskega sveta v obdobju 1974—1978. V tem obdobju je zlasti aktivno sodelovala v občinskem odboru delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.
JLA. Vojaške dolžnosti je opravljal vestno in predano o čemer pričajo številna odlikovanja in priznanja. Po upokojitvi je prevzel mesto komandanta občinskega štaba TO v Mozirju. Na tem mestu je dosegel izjemne rezultate, tako pri krepitvi vojaške in moralno-politične usposobljenosti pripadnikov enot TO, kot pri sodelovanju z ostalimi dejavniki v občini. Veliko svojega dela in časa je namenil mladim in v tem času je štab prejel republiško Odličje 22. december, pa tudi sicer se štab ponaša z vrsto priznanj. Jože Celinšek je vedno našel čas in razumevanje za delo z mladimi in jim nesebično pomagal. Tudi delo krajevne skupnosti Rečica ob Savinji je z njegovim prihodom doživelo pravi preporod na številnih področjih dela in življenja. Še danes je izredno aktiven pri krepitvi sistema splošne ljudske obrambe, v socialistični zvezi in v ZK ter v drugih organizacijah in društvih.
FRANC ŠTIGLIC, osnovna organizacija družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti občine Mozirje, za uspešno in dolgoletno delo sindikalnega aktivista, predvsem za vestno in uspešno opravljenje funkcije sekretarja občinskega sveta ZS Slovenije Mozirje v obdobju od leta 1974—1980. Uspehe njegovega dela je bilo moč zaznati tudi v deiu ostalih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti v občini, predvsem v občinski izobraževalni skupnosti.
ALOJZ PLAZNIK je prejel srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda za delo v družbenopolitičnih organizacijah in krepitvi samoupravnih odnosov v kmetijstvu.
Alojz Plaznik, sedaj na dolžnosti poslovodnega organa ZKZ Mozirje, je eden od aktivnih družbenopolitičnih delavcev v občini Mozirje. Takoj po končanih študijih agronomije se je delovno vključil v Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo v Mozirju, kjer je opravljal več strokovno zahtevnih del in nalog na področju zadružništva. Ob zahtevnem strokovnem delu v zadrugi, kjer je bilo potrebno vsakodnevno razreševati številne ekonomske probleme, je vedno našel čas za aktivno vključevanje v
V nedeljo, 27. aprila smo občani Gornje Savinjske in Šaleške doline nadvse toplo pozdravili štafeto mladosti. Povsod smo jo sprejeli z največjo radostjo in zanosom. Tisoči in tisoči, ki smo se zbrali ob poti, po kateri so mladi
nosili štafetno palico, smo s tem znova izpovedali želje, ki so se rodile iz spoštovanja do neizmerne veličine našega dragega maršala Tita. Vsi smo mu kot že tolikokrat pred tem izrekli. Radi te imamo, tovariš Tito, želimo, da bi čimprej
ozdravel. Tedaj nihče ni pomislil, da bo že teden dni za tem prišlo boleče sporočilo, da smo izgubili našega najdražjega prijatelja, tovariša, voditelja, predsednika, največjega borca za mir in svobodo. Tovariš Tito bo v vseh naših srcih ostal kot
simbol revolucije, simboli pa so neminljivi. (Na posnetkih: pot štafete mladosti po mozirski občini in med slovesnim sprejemom na Titovem trgu v Velenju, kamor jo je prinesel Pavel Župevc, mladinec z Rudnika lignita Velenje.)
Pismo,
ki ga tovariš Tito
nidobil
V temnih sencah je zalila tvoja zavest. Trda roka in pogum sta te pahnila v svet brez sončnih žarkov.
Poznal si bedo. jok in obup. Tvoj obraz je vedno poznal trpljenje, ki se je v drobnih gubah zarisalo na njem. Skozi trnje do svobode si vodil narod. Preseka! si grozo in gorje in pomagal ustvariti ljudem — svobodo! Vodil si zatirane, ponižane, v kolonah so ti sledili in verjeli vate, v tvoje ime — TITO.
Ko človek zasliši tvoje ime. ve. da prinašaš mir in srečo, ki se naseli v srce. kakor topel pozdrav in živi zate in s teboj. Milijone si dvignil, ponižanim si dal up in vero v prihodnost. In milijone množic se je zavedlo, da življenje dogoreva prej, kot bi oni utegnili mislili nanj v svoji bedi in obupu in da se je za lepše življenje treba borili, pa čeprav s puško v roki, preko trupel in krvi.
Tvoj obraz je tako miren in odločen.
Ljudem si topel up. pozdrav ob hudi uri.
Radi te imamo
Tako preprost in naš si. Radi bi ti podarili cvetje, ti zaplesali kolo in ti stisnili roko.
Velik človek si, v pravem pomenu, človek dejanj in odločitev!
Boril si se. da bi mi mladi, lahko živeli, da bi bili otroci in vsi ljudje srečni.
Boril si se za matere, za domovino!
Gradil si mir in socializem, v pravični misli si krepil narod. Ljudje živimo s teboj, na vsakem koraku, čutimo in upamo. Kajti ti si naš in mi smo tvoji, kakor takrat, ko se je rodila svoboda.
Radi te imamo!
Velenje. 28. 4. 1980
MLA Dl IZ OBČINE VELENJE
Vzdrhtel sem
Prvomajske praznike sem želel zaključiti z ogledom filma. Nenadoma se je film utrgal in v dvorani je nastal hrup. Tedaj seje na filmskem traku prikazala jugoslovanska zastava in slika predsednika Tita. Vzdrhtel sem v zli slutnji. Predramil me je glas iz zvočnika: »Umrl je veliki mislec, revolucionar, borec za mir. neodvisnost in enakopravnost, naš dragi predsednik.«
Z minuto mclka smo počastili spomin nanj in tiho zapustili dvorano.
Z neizmerno bolečino v srcu sem prišel domov. Pred vhodom meje že čakal predsednik hišnega sveta. Ne da bi mi kaj rekel, sem vedel, kaj moram storiti. Odšel sem na teraso in spustil jugoslovansko zastavo na polovico droga.
Približno ob 20. uri je prišel predsednik krajevne skupnosti in misporočil.dase bomosestali. Ko sem prišel, so bili zbrani že vsi delegati in mladinci.
Vstopili smo v dvorano, v kateri je bilo že vse pripravljeno.
Minuta tišine.
Domenili smo se. da bomo čuli ob Titovem spomeniku na Titovem trgu.
Svojo nalogo sem opravljal od 22. do 5. ure zjutraj.
Noč je bila mirna, deževna, mene pa so prevzemale žalostne misli.
Hodil sem po Titovem trgu. Ni mi bilo težko bedeti do jutra. Čutil sem. da v teh trenutkih ne morem narediti nič drugega.
Tovariš Tito bo večno živel v
Tito
mojem srcu.
Darko Lesjak, 8. a A. Aškerc
Tito ne more oditi
Zamrla sta smeh in igra. Le težka žalost globoko v srcih ljudi.
Le težki dežni oblaki spremljajo žalost ljudi. Še veter molči.
Odšel je človek — Tito!
Ne. Tito ne more oditi! Z deli svojimi bo živel večno.
V poeziji, v knjigi, v šoli. na delu . . .
Tito bo večno živel z nami.
Jože Švener 8. a
Tita občudujem, ker je velik človek in simbol našega časa. Ljubil je domovino ter priborjeno svobodo, pionirje, katerim je ob vsakem obisku povdarjal. da se morajo pridno učiti ter nadaljevati njegovo delo.
Jugoslavija je Titova zemlja. Pod njegovim vodstvomje postala glasnik miru ter politike neuvrščenih. Če pomislim nanj. se spomnim vseh njegovih zgodb i/, otroštva, ki sem jih tolikokrat prebirala, spomnim se njegove potrpežljivosti, prijaznosti ter iznajdljivosti. s katero je popeljal komuniste v hraber boj proti iz koriščanju. Spomnim se vseh bitk. v katerih seje boril in poveljeval partizanom, kako je zmagal in postal predsednik naše socialistične domovine, kako rad je imel mladino in svobodo. Tito je osebnost, ki ne bo nikoli umrla, živela bo v srcih poznejših generacij ki ga bodo cenile tako. kot Marxa. Engelsa in Lenina. Tito bo živel tudi v mojem srcu in še dolgo se ga bom spominjala kot borca za mir in svobodo.
Ne morem verjeti, daje nehalo biti njegovo plemenito srce.
Naloga nas mladih je. da nadaljujemo njegova načela ter živimo v bratski, složni in samoupravni Jugoslaviji.
Marjana BOROVŠAK. 6. b A. Aškerc
Tito je naš, mi smo Titovi
Tito je naš. mi smo Titovi!
Branko
Želela sem. da bi še naprej živel, pa si umrl! Tako sem žalostna, da mi je pri srcu zelo hudo.
Sonja
Tito je imel rad vse otroke sveta!
Darja
Izgubili smo najboljšega predsednika.
Teodor
Tito je bil zelo skromen in priden človek.
Tina
Tovariš Tito seje boril za svobodo.
Tina
Mi smo Titovi ljudje!
Andrej
Tito. radi le imamo!
Boris
Tito seje boril za mir.
Renata
Za tovarišem Titom žaluje vsa naša domovina.
Simon
Učenci 1. c razreda O. S. A. Aškerc Velenje
Zmogel je vse
Rada te imam. ker si nam priboril lepše življenje.
TITO. to besedo pozna ves svet. kajti tovariš Tito je državljan sveta.
Tito je heroj borbe, dela in miru! Ugasnilo je srce revolucionarja in državnika, ki je uspešno vodil Jugoslavijo!
Ime TITO zv eni, kol bi rekel nekaj najlepšega.
Tito je osebnost, ugled in zaupanje!
Tito je zmogel v se! Svet ne bo nikdar imel takega človeka, kot je bil tovariš Tito! TITO je bil in ostane HEROJ!
Učenci 3. c razreda O. Š. A. Aškerc Velenje
Velikan našega časa
Vračali smo se s prvomajskega izleta. Pred nami se je prikazala Ljubljana. Radio v avtu je igral, a nenadoma je vse utihnilo. In tedaj: »Tovariš Tito je umrl . . .«
Vroče solze so mi polzele po licih, ko sem izvedela tisto, česar sem se bala že nekaj mesecev. Nisem mogla verjeti, še danes ne verjamem. Tito. naš Tito. kije izbojeval tolike zmage, v tej kruti bitki ni mogel zmagati. Umrl je. . .
Toda ne! On ne bo nikdar umrl. Vedno bo živel, vedno bodo žive njegove misli, odločitve . ..
Mladina, v kateroje predsednik Tito vlagal vse svoje upe. bo šla po njegovih poteh. Z njih ne bo skrenila ne danes ne jutri, nikoli.
Tudi generacije, ki prihajajo za nami. bodo vedele, kdoje Tito. Mi ne bomo dovolili, da bi bil ta velikan našega časa pozabljen, ne. vedno bo živel z nami.
Umrl je tovariš Tito.
Zastave na polovici droga, solze v očeh. vsa domovina, ki jo je tovariš Tito tako ljubil, je zavita v črnino. In ljudje?
Za vsakogar izmed nas je bil prostor v njegovem velikem, plemenitem srcu.
Še zdaj nihče ne more dojeti le krute resnice. Vsak izmed nas si liho želi. da bi bile to le grde sanje, izkaterih bi se zbudil. Toda ne. Ze je tu nekaj, kar nas prebudi v sivi vsakdan, ki pušča v srcu le žalost in neizmerno bolečino.
Vesna Prpič. 8. a A. Aškerc
■ #	| v v mw
Vem, da se zivis
Dragi Tito. tako rad bi li povedal nekaj kratkih še besed. Pravijo da si umrl. a jaz vem. da še živiš; v naših srcih je tv oj dom.
Dragi Tito.
če bi pozabili nate.
bi bilo tako.
kot bi pozabili na mir. svobodo .. .
Zdaj. ko so ti usta Onemela, govorile bodo tvoje misii; mladi bomo stopali po tvoji poti.
Lado Varga. 7. a OŠ A. Aškerc
Tito, vedno boš v naših srcih
Nikoli več ti ne bo mogel noben pionir stisniti roke, nikoli več te ne bomo videli nasmejanega, nikoli več ne bomo slišali tvojih toplih besed, da se moramo pridno učiti in ljubiti našo domovino, nikoli več...
Te tvoje besede bodo za vedno zapisane v naših srcih.
Helena Zorman
Tvoje srce in roke so vredne zlata.
Kako naj se ti zahvalimo za srečno, kako?
Irena Gruber
V nas pionirje, tvoje najljubše prijatelje, si imel vedno zaupanje. Obljubljamo ti, da se bomo pridno učili in s tem koristili domovini, ki si jo od vsega najbolj ljubil.
Matjaž Krenker
Rad si nas imel in mi imamo radi tebe. Tvoje misli in ideje so globoko v naših srcih in naše delo bomo nadaljevali tako, kot da si z nami.
Milan Šojat
Rada te imam, Tito, ker si bil človek s srcem za mir, svobodo, enakopravnost, ljubezen...
Irena Hladin
Tvoje ime, tovariš Tito, bo vedno v naših srcih. Vedno bomo izpolnjevali naloge, ki si nam jih dal!
Miran Razboršek
Ali res ne bom nikoli več slišala tvojega glasu, tvoje besede ZDRAVO?
Tatjana Sojč
Za tabo ne jočemo samo ljudje, tudi narava joče. Kot solze padajo dežne kaplje z neba.
Sergej Suhovršnik
Učenci 5. c razreda
Učiti se, učiti...
4. maja se je ustavilo srce otroka Jugoslavije, Evrope in sveta — srce tovariša Tita. Svet, a še posebej Jugoslavija se je odela v plašč žalosti in občutila, da je izgubila svojega voditelja in učitelja, svojega Tita.
Tito je bil revolucionar, državnik, maršal in predvsem — človek.
Bil je borec za svobodo, bratstvo in enakopravnost. Takega se bomo spominjali večno. Njegova dela so velika, ogromna, nenadomestljiva.
Titovo srce ne bije več, toda Tito še živi, živi z nami še po smrti. In živel bo z nami, zakaj njegovo delo je namenjeno nam, ki smo ga ljubi-
,,Druže Tito, mi ti se kune-mo..." je odmevalo takrat, ko nas je obiskoval. Ta refren, ta mogočni refren, ki prisega in ljubi, odmeva tudi zdaj. Odmeva žalostno, vendar ne malodušno; odmeva mogočno in kliče k prisegi, ki bo našo neodvisnost branila in še večala. Titova Jugoslavija bo zdaj Jugoslavija brez Tita, pa bo vendar še njegova. Tito nas je vodil v najtežjih trenulkih borbe, vodil nas je pri graditvi porušene Jugoslavije in odvrnil Stalinu tisti zgodovinski: ,,Ne!" Stalin, tisti mogočni Stalin z veliko Rdečo armado ni napadel Jugoslavije, čeprav je že zbiral vojsko na naših mejah, zakaj vedel je, da Jugoslavije ne bo mogel premagati. Ničkolikokrat je Jugoslavija morala dokazati svojo neodvisnost in neuvrščenost. In dokazala jo je. S Titom na čelu je stopala po poti neuvrščenosti, ki je rodila sadove v Beogradu, Alžiru, Lusaki, Kairu, Colombu in Hava-ni. Svet je izgubil največjega borca za mir in svobodo. Vsi mi bridko občutimo žalost, ki v naših srčih ne bo nikoli zamrla.
Dragan Martinšek, 8. a
Dolgujemo mu vse
Megleno in deževno jutro, S vse hiti. hiti . . . pa vendar drugače.
Ne pogovarjamo se; pogled prijatelja ti vse pove. Nočemo priznati, da je resnica..
Nekje globoko v srcu čutimo, -' daje ugasnilo življenje, življenje, ki dolgujemo mu vse.
Jolanda Krofi. 7. c
Učenci so zapisali v žalno knjigo
Žalost je orosila otroške oči. V šolskih klopeh so učenci osnovne šole Miha PintarToledov Velenju zapisali:
—	Tito je bil. Tito je in Tito bo za vedno v naših srcih!
Razredna skupnost 4. c
—	V mesecu cvetja si se rodil, v mesecu cvetja nas zapuščaš, todav naših srcih boš ostal večno.
3.c
—	Ti si in ostajaš naš največji
tovariš.
Učenci in učitelji
—	Jaz imam majhno srce, a v njem leži velika bolečina in trajna misel na tebe in tvoje delo.
Težko je. če otrok izgubi mater, še težje pa je. če država izgubi svojega voditelja. Našasrca ne bodo nikoli potolažena ob boleči izgubi tovariša Tita, zmeraj bo med nami.
Sava Čivič, 6. b
— Napolnil si čašo nesmrtnosti, v naših očeh lesketajo se solze, v naših srcih je tesnoba in bol. Tito, to ni en sam človek. Tito, to smo mi vsi. veliko bratsko srce, ki utripa za vse nas. On je naše sonce v luči svobode.
Jelka Lesnik, 6. a
— Bili smo majhni, ko smo spoznali ime TITO. V tej besedi smo odkrili voditelja, učitelja in borca za mir vseh narodov na
svetu.
Razredna skupnost 5. b
Knjige žalosti ob častnih stražah pionirjev se polnijo z besedami bolečine in besedami slovesa. ki pomeni novo upanje ob številnih obljubah dragemu maršalu. Hodili bomo po Tvoji poti!
»Grem na Dobrač.« je govoril počasi in razumljivo. »Moja mala Mirica meje že pogosto prosila, naj ji prinesem mladih lisic. Suj veste, kar si vbije otrok v glavo, to hoče imeti. Venomer je moledovala in moledovala. In kaj sem mogel, moral sem ji ustreči.. .«
»Starejšine so se razumevajoče nasmehnili in pogledali njegovo orjaško postavo, ki se je morala uklonili slabotnemu detetu.
»Da. da!« je priznal Stranimir. in droben smešek mu je ušel preko mrko stisnjenega spodnjega ustna in mu za hip preletel obraz. »Dobro me ima v rokah moja Mirica . . . Grem ledajna Dobrač . . . Nad Ljubomirovim plazom preietita mojo pot dve hripavo kričeči sraki. »Morana ju pošilja,« pomislim, pa grem vseeno dalje. Tam pri Škratovih skalah sem vedel za pripravno lisičino; daleč ni bilo. pa sem jo mahnil naravnost proti njim. Kmalu sem bil na mestu. Stare ni bilo doma, kar mi je bilo čisto všeč. Zamašim vse izhode, samo glavnega pustim odprtega in vlivam vanj počasi vode studenčnice. Kakor bi mignil, so pokazale lisičke svoje gobčke i/, luknje. Baš hočem prvo pograbiti za vrat. ko začujem nad seboj jezno predenje. Pogledam: ris! Moj lok je dober in se tudi risa ne zboji, ali na nesrečo je ležal nekaj korakov za menoj, kamor sem ga bil vrgel, ker mi je bil v napoto: moral sem se mu počasi približati. Za vsak slučaj pa sem kolikor mogoče mirno in neopaženo šel z roko do noža. med tem pa neprestano gledal v krvoločno žareče oči. ki so se nepremično vpirale vame. Skoro se mi posreči. . . Ris je le še pomalem predel, nato utihnil in me opazoval s svojimi lačnimi pogledi. Stopim za korak nazaj. dva. tri... že mislim, da izvedeni svojo namero, toda pod umikajočo se nogo se prelomi in poči suha veja. zver se zgane in švigne, kakor bi jo gnalo sto Besov, z vratolomnim skokom z drevesa proti meni. Jaz. ne bodi len. nastavim urno nož . . . Hvala bogovom, nataknila se je. ampak pri tem me je prav pošteno opraskala. Z nožem v truplu seje ris nekaj časa premetaval po tleh. jaz pa sem pobral svoj lok. ga vzel v roke in se nanovo obrnil k lisičini, da izvršim začeto delo. Komaj se pripognem se že oglasi nad menoj druga zver: bila je samica. Ne pomišljam dolgo ... Posvetim ji svojo najboljšo pšico. Dvakrat, trikrat se jeprekopicnila in je obležala mrtva pred mojimi nogami.«
»In lisičke?« je vprašal Trebibor radovedno.
»Ej. vzel sem jih in odnesel domov. Na srečo rrti niso med bojem ušle. Risov seveda tudi nisem pustil ležati. Dobro kožo sta imela oba.«
»Junak si. Stranimire!« gaje pohvalil župan Dobrogoj.
»Morana. božiča smrti, ti je hotela zlo. ali Svarog ji ni dopustil in Veles te je ščitil . . .«
»Možje.« je povzel mnogo premišljajujoči Svemisel. »ali se vam ne zdi čestokrat prav čudno, da morajo dobri bogovi deliti vlado tudi v dobi svoje največje sile s kruto Morano? Druge Bese poženejo v podzemeljske ječe. Morana sama pa jim kljubuje in kosi s svojo smrtonosno koso poleti kakor pozimi.«
»Morana je močna. Niti bogovom ne bi prizanesla, če bi ji delali na njenem pohodu ovire,« je menil Branislav.
»To je drugače.« je popravil Dobrogoj. »Kakor veste, žive tudi bogovi v veliki božji zadrugi. Vsemogočni starejšina jim je Svarog. Njegovi otroci so Sonce, Mesec in Ogenj. Zora in Danica. Triglav, v oblakih stanujoči gospodar zemlje, morja in zraka, prelestna Vesna, božiča pomladi, in naša ljubljenka Lada, ponekod zvana tudi Devena, boginja rodovitnosti, in Veles. visoki čuvaj naših čred.« Možje so spoštljivo pogledali navzgor proti belemu hramu. »Vsi ti bogovi in še mnogi drugi manjši so živeli spočetkoma v nebeški zadrugi srečno in zadovoljno. Oblast so delili z Besi in se sporazumeli z njimi brez bojev. Nekoč pa je Svarog v svoji mogočni božji volji ustvaril ljudi, čudne svetore, jako podobne nesmrtnim bogovom: bili so sicer navezani na telo, ali telo je bilo neumrjoče. Ljudje so bili dobri in so zvesto častili svoje dobrotnike, dobre bogove, in zaničevali Bese. Hitro so se razmnožili in se naselili po vesoljni zemlji. Besi končno niso mogli več prenašati človeškega zaničevanja in božje premoči, pa so začeli v svoji ljuti nevošljivosti strašen boj z nebeškimi bogovi, ki so jim ljudje zvesto pomagali. V grozoviti bitki med nebom in zemljo so bili Besi popolnoma premagani: zmagoviti bogovi so jih vrgli v goreče jezero v sredini zemlje in navalili nanje polno skal. večjih kakor naše najvišje gore. Pomočnico Besov, zlokobno Morano. pa so ujeli pohudtm boju ljudje, jo zaprli v kozji meh, plesali okrog nje. jozasramovali in jo metali sem in tja po zraku. »Ej Morana! Hoj! Hoj! Pri kraju je tvoja božja moč! Zdaj sklenemo zvezo z
Gustav Šilih
Nekoč je bilo
jezero...
(Dolinska bajka)
bogovi mi nesmrtni ljudje ... Ali močnejši bomo od Besov . .. Saj smo jih premagali . . .« so vpili in kričali, daje odmevalo do svetlega nebesnega oboka. Tedaj seje Svarog neizmerno razsrdil. V podobi žarečega bliska je preoral mračno zemljo, uničil lahkomiselne kričače. izpustil trpinčeno Morano in sklenil z njo trdno zavezo. Morana ni mogla nikdar pozabiti velike sramote: kjer je le mogla, je vseposlej pokončavala objestni človeški rod. ki je postal umrljiv. Napram bogovom pa ni poznala zvestobe, zakaj služila ni zgolj Svarogu. nego tudi Besom, jih oprostila in jim pomagala prebiti zemeljsko površino. Tako so prišli spet na zemljo . . . Toda njihova moč je premajhna, da bi se mogli polastiti vlade. Samo majhen del vsakega leta. pozimi, so "gospodarji prirode; kaj kmalu jih premagajo solnčni junaki, in dobri bogovi vladajo potem neomejeno od pomladi do zime . . .«
»Dobrogoj pozna bogove!« je občudovaje vzkliknili Branislav.
»Toda Besi imajo tudi v času. ko so prevladani. nekaj moči?« je vprašal Stranimir.
»Le Morana in manjši zli duhovi, toda ne morejo mnogo škodovati. Moč dobe le pri zlobnem človeku, ki ga tudi dobri bogovi ne morejo ali nočejo ščititi«.
»Nagajivi so in neprilike delajo človeku, kjer le morejo, posebno Škratje!« je menil Trebibor. »Ali že veste, kako so mi nagajali pred tremi, štirimi leti. ko sem se vračal z Gore?«
Starejšine so bili sicer opetovano čuli o tem doživljaju, pa so vseeno prizanesljivo odkimali in ga radovedno pogledali.
»Glej. glej. ne veste? To vam pa moram še brž povedati, preden odrinemo na vrh. Vračal sem se torej z Gore. Norogfava mladina, romajoča z menoj, je pohitela med krikom in vikom dalje, jaz pa sem jo mahal čisto sam za njimi. Urnih nog sem koračil proti domu. zakaj daleč je še bilo ... Na Gori smo bili pili imenitno medovino. gotovo se še spominjate, starejšine! Malo mi je razgrela glavo, ali drugače sem bil popolnoma zdrav in vendar kakor navadno. Ko pridem do Devaninega gaja, zagledam pred seboj čudno lučko, ki je z nenavadnimi skoki plesala sem in tja. zdaj daleč, zdaj blizu. Izpočetka sem mislil, da je kresnica, toda kmalu sem spoznal, da sem se grdo prevaral, zakaj postajala je večja in večja in se nazadnje izpremenila v strahotno spačen obraz z dolgim ognjenim jezikom. Huda jeza me popade, vzdignem svojo okovano gorjačo. in lop po njem. ko mi pride zadosti blizu — ne po njem. nego po drevesu s tako močjo, da mi je padla palica iz rok ter meje v pesti neprijetno zaščegetalo. Spačeno režaloje bliskoma izginilo, a nekaj sežnjev pred menoj seje zasvetilo iznova. lučka je spet zaplesala in rasla v širino. »Da bi te Besi. Škrat neumni!« si mislim in ves nevoljen zgrabim se enkrat za gorjačo; topot trdneje kakor prvič. Gledam, gledam, pogledam dobro krog sebe. da ne mahnem v drugo po kakem deblu. Hipoma« . . .
»Pozdravljeni, pozdravljeni, počasni Jaroslaviči! Ali ste vendar zapustili topla ležišča?« je jelo vikati ljudstvo brodovom iz Gorice nasproti, ki so med glasnimi vriski in veselim petjem baš pripluli v pristanišče. Na prvem, s cvetjem razkošno okrašenem brodu je ponosno stal goriški starejšina Ljutomir. V svoji desni roki je držal z bršljanom in smrekovim zelenjem ovito palico, z levo pa seje opiral na svojega junaškega sina Kragulja, vodeeega brod.
»Da bi jih volkovi oblajali!« sejerazhudil Trebibor. »Ni jih
in ni. navsezadnje pa zmotijo človeka v najlepšem pripovedovanju . . .«
»Končaš pozneje, ko nas Branislav povede na svoj dom. med gostijo«, ga je potolažil župan in stopil prihajajočemu Ljutomiru naproti.
»Svetal in jasen dan ti naj naklonijo bogovi. Dobrogoj!« je pozdravil goriški starejšina. »Ne huduj se. da smo se zakasnili! Ali naše čebele so imele že v ranem jutru obisk. Dva medveda kosmatinca sta se hotela posladkati z njihovim medom. Komaj smo ju naučili poštenja . . .«
»Pojdimo zdaj! Zaleščanske zadruge so zbrane!« je velel Dobrogoj in se počasnih, premišljenih korakov napotil s starejšinami proti vrhu hriba. Sli so z njimi visokorasli možje, katerih močna razgaljena ledja in mišičaste rame so bile pre-grnjenezovčjimi kožuhi, za njimi nedoletni mladeniči, nazadnje pa žene in devojke. oblečene v bele volnene halje, ki so jih bile stkale same v dolgotrajnih zimskih dneh. Nedlogledna sklenjena vrsta se je vila po strmem gorenjem pobočju: radostne spomladanske pesmi so utihnile, ljudstvo pa seje pomikalo po peščeni poti s pobožno sklonjenimi glavami.
»Še prihajajo?« se je začudil Trebibor. oziraje se na sve-tlobojno vodno gladino.
Vsi starejšine so zvedavo pogledali proti jezeru, kjer seje pojavil visok in prostoren brod. eden najlepših, kar jih je danes nosilo na svojem širokem pregibljivem hrbtu. Od lesenih vesel, z enakomernimi sunki v vodo padajočih, se je vsakokrat zlil srebrn curek na zeleno vodno površino, kadarkoli jih je brodar dvignil nad njo. Brod seje obračal izredno okretno, imel posebno obliko in je bil okusno izrezljan. Vendar je manjkalo cvetja in zelenja, prevladujočega na drugih brodovih. Sprednji del seje končaval v mojstrsko izdelano pozojevo glavo. Mož, ki je gonil in vodil vozilo pojutranjeobžarjenemjezeru.je bil videti nenavaden korenjak. Njegova postava je bila skoro docela skrita v obsežnem brodovem trebuhu, le močne roke so se sunkoma gibale, na glavi pa so mu vihrali dolgi temnoplavi lasje. Zakaj za njim sta sedela lepa mlada žena, odeta v belo haljo, in kodroglav deček srednje velikosti.
»Stojan Samostal!« je vzdihnil čestitljivi starec Branislav. »Sam z ženo in otrokom se vozi... Zapuščen in zavržen od svojega rodu. prihaja osamljen eden njegovih najboljših...«
Starejšine so v zadregi sklonili glave, ta in oni gaje očitajoče pogledal.
Županovo lice se ie zmračilo.
»Pusti nesrečnika! Zakoni naših dedov so sveti... Kdor jih ne izpolnjuje, ni vreden, da živi z drugimi vred. ni vreden istih pravic in dolžnosti... In če je tudi iz rodu Stojaničev in meni samemu po krivi najbližji...«
»Ali on ni kriv! Moj sin...« gaje hotel zagovarjati Branislav.
»Pusti nesrečnika!«
Dobrogojevo lice je bilo nagubančeno, obrvi nasršene, njegov glas teman in grozeč. In vendar seje zdelo, da mu uhaja oko k samotnemu brodu na jezeru, in iz njegovih zadnjih besed je odmevala trudna bolest, ki je ni mogel čisto prikriti.
Molče se je vzpenjala procesija po hribu navzgor, po jezeru paje hitel samotni brgd. gnan z žilavimi rokami Stojana Samostala. in nosil tri pozne, a ne prepozne vernike.
Med'tem so prispeli Dobrogoj in starejšine na vrhunec hriba, nekaj trenutkov postali in se oddihavali. Ko seje hitrejše utripanje src in burno planje pljuč nekoliko poleglo, je stopil zaleščanski župan-v beli Velesov hram, ki se je, razmeroma visok, a neprostoren. vzpenjal proti debelim vejam dveh oija-ških lip. rastočih tesno ob njegovih zunanjih zidovih. V notranjosti svetišča je bil videti samo preprost žrtvenik; dim žgalnih žrtev je našel pot k nebu skozi okroglo odprtino v sredini obokanega stropa.
Mladi Ziličiči so privlekli vola, za daritev pripravljenega. Bilje že zaklan in očiščen. Položili so ga na kamenitožrtvenikovo ploščo, poleg njega pa nadevali najlepšega žita in drugih poljskih pridelkov in nasuli krog in krog živo tleče žerjavice. Pristanišče se še ni bilo izpraznilo. Baš so odhajali štirje junaški mladeniči, štirje tovariši in najboljši prijatelji, po ozki peščeni poti navkreber: drzni lovec Kragulj iz Gorice, najimenitnejša pevca v Zalesju. brata Bojan in Budislav iz zadruge Gostišičev v Prelogih. in Ljubomisel, sin starega podgorskega starejšine Branislava. Z napetimi pogledi so opazovali brod Stojana Samostala. kije prihajal bliže in bliže.
(Se bo nadaljevalo)
VELIKA POLOMIJA
Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj
148. Prekinil ga je vodnik, ki je vidno vznemirjen vstopil in nerodno pozdravil. »Tovariš ma jor, prispel je deček s Dlanine ... Pravi, da jih je videl...« Major Nikolič in ostali so z zanimanjem zrli v resnobne oči zadihanega dvanajstletnika, ki so ga privedli v sobo. »Koga praviš, da si videl?« je prijazno vprašal major. Deček je nekam važno pogledal okrog sebe. »One, tiste, ki jih iščete!« »Daj, bratec, lepo in po vrsti nam vse povej!«
149. Fantič je pripovedoval o obisku diverzantov pri njegovi stari mamivŠe tega ni pozabil, daje to zagotovo neka tuja vojska, saj so mu dali potipati puške, ki so bile ameriške izdelave. »Hej, kako pa to lahko trdiš?« je nejeverno vprašal nekdo. »Saj beremo v šoli Front!«, se je odrezal fant, kot bi bilo to samo po sebi umevno ... Major je napotil dečka k strojepiski, da bi zapisala njegovo pripoved in poskrbela zanj. »Obetajoča generacija,« je zamrmral Jožetu, ko sta odhajala iz sobe___
rJVL
150. Oblačno noletno jutro sc ie začelo za skupino diverzantov slabo. Že zgodaj zjutraj jih je Joco prebudil. [Naglo so pozajtrkovali polovico tistega, kar so dobili včeraj pri ženski. Morala se iim je sicer nekoliko dvignila, a ie znova nrišlo do prepira. Niso se mogli namreč zediniti, kako bodo ravnali naprej. Dinamitor ie bil mnenja, da bi bilo najbolje, če bi se nekaj časa prestavljali sem in tja, da bi tako morebitnim zasledovalcem zamešali sled. Ožulnjenci so bili, razumljivo, proti temu predlogu.
Številka 19 (531) — 16. maja 1980
Iz muzeja Velenje Piše: prof. Jože Hudales
■ a ■ M*^ ■ »
in delo rudarjev v Pesju med dvema vojnama
MM
>>Jaz ga občudujem!« je rekel Ljubomisel z veliko gotovostjo. kakor bi bil že vnaprej hotel zavrniti vsak ugovor. »Vem. da je junak... Prepogosto sem ga videl z mojim bratom Domo-gojeni prihajati iz vojne in neštetokrat sem culo njegovih slavnih činih, bolj znanih v tujini kakor pri nas...«
»Tudi jaz ne dvomim o njegovem junaštvu«, je odvrnil Kragulj, ali kdo ve. kako in kaj je bilo z njim. Volkunom. in tvojim bratom Domogojem? Do danes še ni povsem razjasnjeno...«
OPREMA RUDARJEVEGA DOMA
Pohištvo so si prebivalci kolonije pogosto nabavljali iz »druge roke«, sicer pa tudi pri bližnjih mizarjih. Preprostejše kose pohištva pa so zbili skupaj sami. Vsekakor pa je bila stanovanjska oprema skromna in je pri večini obsegala skoraj enake kose pohištva. Tako so v kuhinji povsod imeli mizo s klopjo in nekaj stoli, v drugem kotu »gredenco«. zidan »špor-hel«. ob njem pa ponavadi še »slolažo za ajmerje in sklede« z več policami, ki so jih običajno zakrili z zaveso. Po stenah so imeli obešene razne koledarje, pri nekaterih hišah pa tudi nabožne podobe, kupljene na sejmih; te so nadomestile Bog-kov kotek v kmečkih domovih. Spalnice so bile skoraj povsem zapolnjene s tremi posteljami za oba starša in otroke. Ce je bilo otrok več. so morali spati v kuhinji. Poleg tega so imeli v spalnici povsod še omaro, včasih sestavljeno le iz dveh velikih predalov. Stene so bile okrašene s poročno fotografijo staršev, včasih še s fotografijami otrok. »KNAPOVSKA«PREHRANA«
Na mizi »knapovske« družine seje največkrat znašel fižol, krompir, zelje in razne močnate jedi (žgance, razne kaše, itd.). Meso je prišlo na mizo le ob nedeljah in praznikih, razen v letih krize. Mhogokje je bilo nedeljsko kosilo tako kot nam ga je opisala mati osemčlanske družine: pol kilograma govedine (!), goveja juha. pražen krompir, in solata. Nekoliko več mesa so prebivalci kolonije uživali ob večjih praznikih: na Veliko noč. Sv. Barbaro in za Božič. Ob teh praznikih je bil opazen tudi večji naval v skupno krušno peč. saj je bilo takrat poleg kruha napeči še potico ali »krafeljcev« za Pusta. Vsaka gospodinja je prišla na vrsto za peko približno dvakrat na teden po dve uri. Seznam oziroma urnik peke so prebivalci kolonije sami sproti pisali na veliko tablo. Najbolj do sitega pa so se lahko knapovske družine najedle ob kolinah, ki so jih imeli skoraj pri vsaki hiši Takrat so povabili ludi nekatere sosede in sorodnike, jedilnik pa je obsegal juho, pečenko, na koncu pa še krvavice z zeljem ali repo. Pri nekaterih hišah v Pesju so namesto krvavic pekli »mežrle« (ali »mavželjne«) iz iste mase kot za krvavice le. da sojo ovili v mrežico.
Zajtrki in večerje so bile neprimerno bolj skromne in so obsegale le kos kruha in mleko ali »kafe« s saharinom. »Kna-pi« so si malico nosili v kanglicah S sabo. Ponavadi je obsegala pol litra kave. jabolčnika ali celo žganja, kos kruha in sadje ali pa mrzel fižol. Jamsko obratovodstvo seje borilo proti prinašanju alkoholnih pijač v jamo. vendar pri tem očitno niso imeli posebnih uspehov, ker so opozorila na ta pojav pojavljajo v raportni knjigi velejskega rudnika skozi ves obravnavan čas.
Vsa živila, kijih prebivalci kolonije niso samo pridelali, so lahko kupili v treh trgovinah, ki so bile v Pesju. Veliko so nabavljali tudi v konzumu. kjer so lahko ves mesec kupovali na kredit in so jim količine nabavljenega blaga vpisovali na posebne knjižice. Ob koncu meseca so porabljeno odtegovali »kna-pom« od plače. V Pesju je bila pred vojno tudi trafika, kjer so lahko kupili razen tobaka še sladkarije in še marsikaj. Večkrat so se v Pesju pojavili tudi krošnjarji iz Dalmacije, ki so »šverca-li« različno blago iz Zadra. kije bil tedaj pod Italijo. Pri njih se je dalo kupiti praktično vse: od ustnih harmonik, pasov, blaga, vezalk, pa do »špang« in »štrumpantlov«. Stalno je v Pesje prihajal tudi »kontrabantar«. kije v leseni nogi tihotapil sladkor in kamenčke za vžigalnike. Ob nedeljah so okoliški mesarji v Pesju postavili tudi »štante«. na katerih so prodajali-meso.
Med pijačami, ki so bile v Pesju običajne, je seveda treba najprej omeniti ječmenovo kavo. Tej so večkrat dodajali tudi dve ali tri zrnca prave, doma spražene kave. zato da je bolj dišala. Mnogi so imeli doma tudi »toukec« in vino. za žejne pa so vedno skrbele tudi tri gostilne v Pesju. Poleti so ob nedeljah postavljali tudi »puršnšanke« kjer so tudi točili pijačo. Obilno pitje je bilo v navadi zlasti ob plačilnih dnevih, ko so rudarji napolnili vse bližnje gostilne in tam pogosto pričakali nasjed-njo izmeno »kameradov«.	(se nadaljuje)
ZDRUŽENE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE VELENJE
Delavski svet
TOZD ZOBOZDRAVSTVO VELENJE RAZPISUJE
po določilih statuta TOZD Zobozdravstvo Velenje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
VODJE TOZD ZOBOZDRAVSTVO
Kandidati za vodjo TOZD morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo zobozdravstvene smeri;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki in sposobnost vodenja;
—	da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov;
—	da sprejme program razvoja OZD in DO Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Združene zdravstvene organizacije Velenje, delovna skupnost skupnih služb, Vodnikova 1, z oznako »za razpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi razpisa.	— ~~
od zmaja - zmaj super
Nova alkalna baterija — za vse aparate, ki zahtevajo velilto električne energije.
Uporabna in priporočljiva za otroške igrače, filmskS-kamere, prenosne magnetofone, gramofone kasetne radijske aprate itd.-
Kjer navadne Leclancheove baterije zaradi velike obremenitve odpovedo, baterije SUPER ZMAJ vedno zadovoljijo naše potrebe. Baterija SUPER ZMAJ je zaščitena proti iztoku in je dvakrat boljša od navadne Leclancheove baterije.
v
Za električne aparate in žepne svetilke — univerzalne baterije »ZMAJ«.

Baterija SUPER 9 V je zračno depolarizacijska, zato je trikrat boljša od navadne baterije. Namenjena je za tranzistorske radijske aparate, male kalkulatorje, TV — pilote. Uporabna je za vse vrste tranzistorskih aparatov.
ffiZmOJ Ljubljana
industrija gradbenega materiala
GRADNJA žaleč
odpirti kamin
Schiedel odprti kamin tip ANTIKA je nov izdelek na našem tržišču.
Moderna centralna kurjava nam ogreba prostore z vso tehnično popolnostjo, ki je odprti kamin ne more nadomestiti, kljub temu pa je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Stari oblikovalci so videli svojo glavno nalogo v tem, da so zunanjost kamina oblikovali s tako umetniško dovršenostjo, da je dajala kaminu osrednje mesto v urejenem družinskem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še bolj podžiga naše želj« po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo široko paleto oblik in materialov doživljanje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrešamo. Dopolnjevanje centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmosfero in ugodje, ki si ga želimo primerno vremenu in času.
Tehnični podatki
TIP	II	ur
Prostornina prostora v m3	do 90	do 120
Velikost ognjišča v cm2	70/50	90/70
Profil dimnika v cm H>4,5 m	20	25
Profil dimnika v cm 3 m'H>4,5 m	25	- 30
Dovod svežega zraka v cm2	240	360
Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor na bočnih straneh cm2	120	180
Teža kamina v kg	420	630
Industrija gradbeneaa materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA iN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas prt Preboldu
telefoni: (063) 722-027, £22-078,722-089,722-151.722-144
Postavitev navezovalne
mreže geodetskih točk
J
V skladu s srednjeročnim programom geodetskih dd, prav zdaj delavci Geodetskega zavoda SRS postavljajo in opravljajo izmere na novi navezovalni mreži.
Navezoval na mreža je mreža postavljenih geodetskih točk, ki so med seboj vizuelno vidne in imajo po izračunu točno določen položaj (dolžina, širina, višina) v Gauss Krigerjevem sistemu, ki je osnova za vse vrste geodetskih izmer. Zato se bodo pojavljali delavci omenjenega zavoda na raznih mestih v občini, vkopavali po potrebi betonske kamne in z njihovo pomočjo opravljali meritve. Novo vkopani kamni pa nimajo seveda nobene druge namembnosti, kot izključno to, da služijo geodetom	pri
raznih meritvah.
Prav tako se bo dogajalo, da bodo posamezni geodetski pripomočki (stativ s prizmo) stali po več ur na teh točkah brez nadzorstva, zato vljudno prosimo občane, predvsem otroke, da se ne dotikajo teh naprav ali kakorkoli drugače onemogočijo meritve.
S postavitvijo navezovalne mreže bo imela geodetska služba v občini mnogo boljše pogoje za dobro in predvsem točno delo.
Geodetska uprava
Odbojka
Šoštanjski pionirji v finalu
Preteklo nedeljo je bil v telovadnici osnovne šole Lackov odred iz Kamnice pri Mariboru polfinalni turnir v odbojki za pionirje in pionirke. Pionirke Maribora so premagale pionirke z Raven na Koroškem in Šentjurja. Pionirji osnovne šole Karel Destovnik — Kajuh iz Šoštanja pa so s 3:0 premagali ekipo Šentjurja in prav tako s 3:0 (15:3, 15:10, 15:9) ekipo iz Maribora. Pionirji KDK so se zasluženo uvrstili v finale, saj so s svojo igro prikazali najboljšo odbojko na turnirju. Vsi igralci so bili zelo požrtvovalni. Za ekipo KDK so igrali: Venek, Nahtigal, Aravc, Dragar, Segula, Smon, Brgles, Urbane in Globa-čnik.
D. Menih
Rokomet
Prva zmaga v gosteh
Rokometaši Šoštanja so v tem kolu gostovali v Sevnici in visoko premagali istoimensko moštvo z rezultatom 25:41, Ves čas tekme so bili boljši nasprotnik. Domačinom je te enkrat uspelo rezultat izenačit na 2:2, -ves ostali del tekme, pa so vodili gostje,, ki so na koncu zasluženo odnesli obe točki. Strelci za Šoštanj. Melanšek ll.Skornšek 10, Jambrovič 1. Guček 7, Blagotinšek 2, Lesjak 4 in Stvarnik 6.
_____a, v.
Izvršilni odbor samoupravne stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje razpisuje na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) ter na podlagi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur.vestnik občine Velenje št. 5/80)
JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalnih okoliših ŠALEK-GORICA I. faza, SKALE—VZHOD, ob Kopališki ulici v Velenju in »Industrijska cona II« — Stara vas, Velenje.
I.	Za gradnjo vrstne hiše tipa »TERASA I« v soseski ŠALEK-GORICA I. faza:
-	gradbena parcela št. 60 v izmeri 185 m2
-	gradbena parcela št. 62 v izmeri 182 m2
-	gradbena parcela št. 67 v izmeri 184 m2
II.	Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski SKALE-VZHOD:
-	gradbena parcela št. 25 v izmeri 796 m2 -gradbena parcela št. 22 v izmeri 641 m2
III.	Za gradnjo individualne stanovanjske hiše ob Kopališki ulici v Velenju:
-del parcelne številke 2490/3—travnik v izmeri cca 600 m2
IV.	Za gradnjo individualne stanovanjske hiše tipa »DOM—1« z obrtno delavnico v soseski »Industrijska cona II« — Stara vas Velenje:
-gradbena parcela št. 61 v izmeri 2.071 m2
POGOJI NATEČAJA:
1.	Odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski ŠALEK—GORICA I. faza s stroški glavnega sekundar-negatoplovodnega omrežja znaša za posamezno gradbeno parcelo 140.824,00 dinarjev ter jo mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. Poleg tega morajo investitorji poravnati tudi stroške izgradnje sekundarne toplovodne mreže, brez hišnega priključka, v višini 34.977,60 dinarjev, v enakem roku kot prejšnjo odškodnino ter z enakimi zamudnimi obrestmi.
2.	Odškodnina za komunalno opremljenost (delno) stavbnega zemljišča v soseski ŠKALE—VZHOD znaša 80.012,00 dinarjev. Vtej odškodnini je zajeta možnost priključkov na cesto v makadamski izvedbi ter stroški priprave stavbnega zemljišča za gradnjo ceste
sstroški urbanistične dokumentacije in glavnimi projekti komunalnih naprav. Rok plačila je 30 dni po podpisu pogodbe.
3.	Odškodnina za gradnjo enodružinske hiše ob Kopališki ulici v Velenju znaša za že zgrajene komunalne naprave na tem območju 165.000,00 dinarjev ter jih mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti.
4.Stroški za že zgrajene komunalne naprave na območju zazidalnega okoliša »Industrijska cona II« Stara vas, znašajo za enodružinsko hišo 144.000,000 dinarjev ter za obrtno delavnico prav tako 144.000,00 dinarjev ter jih mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe, sicer se zaračunajo 1 2 % zamudne obresti.
5.	Odškodnina za oddano pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša v vseh zazidalnih okoliših 60,00 dinarjev za m2 zemljišča ter se mora poravnati v roku 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. V tej odškodnini je že zajeto plačilo prometnega davka, stroški odmere stavbnega zemljišča ter zemljiškoknjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podpisati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča najkasneje v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili, vsled česar jim zapade varščina v korist SSZS občine Velenje.
6.	Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 10.000,00 dinarjev ter jo morajo ponudniki poravnati na račun štev. 52800—662—33033 Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje, Šaleška 19/a, z oznako, daje varščina. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca zemljišča. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi tri gradbene parcele, na katerih želijo graditi. Dokazilo o vplačani varščini (odrezek) morajo interesenti poslati skupaj z vsemi ostalimi dokazili v zaprti ponudbi.
7.	V primeru, da je več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra kot najugodnejši ponudnik, kdor poleg razpisnih pogojev v največji meri izpolnjuje še sledeče pogoje:
-	ponudniki z manjšim poprečnim dohodkom na družinskega člana,
-ponudniki z dolgoletnim aktivnim družbenopolitičnim delom, -udeleženci NOB,
-	ponudniki, ki še nimajo primernega stanovanja pred takimi, ki tako stanovanje imajo,
-ponudniki, ki imajo stalno bivališče v občini Velenje. Izpolnjevanje teh pogojev ugotavlja razpisna komisija na podlagi ustreznih dokazil, ki jih morajo ponudniki predložiti v zaprti pismeni ponudbi. Člani komisije za izvedbo javnega natečaja, njihovi zakonci,sorodniki do 4. kolena v ravni in stranski črti in njihovi posvojitelji ali posvojenci, njihovi oskrbovanci ali osebe, ki so z njimi v svaštvu, ne morejo sodelovati na javnem natečaju kot ponudniki.
8.	Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem stavbnem zemljišču najkasneje v roku 6 mesecev ter končati gradnjo v treh letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili ter se pogodba enostransko razveljavi, vsled česar jim zapade varščina korist SSZS občine Velenje. To velja t udi za primer, da se investitorji ne pridržujejo vseh ostalih razpisnih pogojev natečaja.
9.	Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stavbnih parcelah (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, soglasja, prispevki za soglasja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, priprava stavbnega zemljišča, hišni priključki ter stroški razpisa javnega natečaja) nosijo investitorji sami.
Ponudbe morajo interesenti poslati najkasneje do 10. junija 1980 n naslov SAMOUPRAVNA STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE, Šaleška 19/a, z oznako »JAVNI NATEČAJ« O izboru ponudnikov, ki so na natečaj uspeli, bo razpisna komisija obvestila vse ponudnike do 24. junija/1980. Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri samoupravni stavbni zemljiški skupnosti občine Velenje s sedežem pri zavodu za urbanizem Velenie. Tomšičeva 16. v uradnih dneh. Velenie. dne 9. 5.1980
Izvršilni odbor samoupravne stavbna zemljiške skupnosti občine Velenje
Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič
Drevi ob 20. uri bo v domu kulture Velenje koncert APZ »Tone Tomšič«, ki ga vodi dirigent Jože Furst.
Akademski pevski zbor »Tone Tomšič«, zbor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, bo letošnjo jesen slavil petintrideseto koncertno sezono. Program, ki ga zbor izvaja, sestavljajo dela znanih renesančnih in romantičnih skladateljev, v zadnjem času pa tudi skladbe sodobnih domačih in tujih skladateljev. Seveda obsega njihov program tudi narodne in umetne pesmi.
Na koncertu v Velenju bodo v
prvem delu na sporedu skladbe renesančnih in nekaterih tujih skladateljev, v drugem delu pa bomo slišali skladbe Jakoba Ježa: STRIC. Uroša Kreka: DJEČJE OČI. Lojzeta Lebiča: LUBA VI-GRED SE RODI. Antona Lajo-vica: LAN. Stevana Mokrajnca: NJEST SVJAT. Todora Skalov-skega: MAKEDONSKO HUMORESKO, Danila Švara: VARIACIJE NA NARODNO O MARTINU KEBRU. Karola Pahorja: PA SE SLlS in Ubalda Vrabca: POLKAJE UKAZANA.
Ob 17. uri bo koncert za Glasbeno mladino Velenje.
Člani APZ »Tone Tomšič«
Koledar
Petek. 16. maj — Janez Sobota. 17. maj — Mojca Nedelja. 18. maj — Erik Ponedeljek. 19. maj — Peter Torek. 20 maj — Bernard Sreda. 21. maj — dan letalstva Četrtek. 22. m;ij — Renata
Dežurstva
V
POSTAJI
VETERINARJI VETERINARSKI VELENJE
od 16.5. do 23.5.1980 — Ivo ZAGOŽEN dipl. vet., Velenje, Vrnjačke Banje 7, telefon 852-381
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
16.5.-18.5.1980 dr. Valter Pirtovšek
19.5.1980 dr. Jovan Stupar 20.5.1980 dr. Valter Pirtovšek 21.5.1980 dr. Jovan Stupar 22.5.1980 - dr. Valter Pirtovšek
ZOBOZDRAVNIKI	V
ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
17.5. -18.5.1980 dr. Radenko LUBARDA, Stanetova 23/a, Velenje"
ZAPOSLITEV za določen čas lahko dobi v okolici Velenja natakarica (kvalificirana ali samo s prakso). Oglasi naj se od 9 do 14 ure po telefonu 850-178. IZGUBILA se je zlata zapestnica. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na upravo uredništva. IŠČEM prostor za lokal v Velenju. (Možno tudi v stari stavbi) Friderik Korat, Miklošičeva 10 Celje Telefon 24-046
FANT in dekle iščeta v Velenju ali okolici dve manjši sobi ali eno večjo, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v uredništvu.
VGRAJUJEMO radijske sprejemnike v avtomobile ter montiramo vtičnice za priklop prikolice
JANEZ PELKO AVTOELEKTRO SERVIS
D. K vedra 12 Velenje. Telefon 851 — 046.
REK Plastika
n. sol. o., Velenje
Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinski izdelki in galanterija RAZPISUJE naslednja prosta dela in naloge
1.	VEČ STRUGARJEV
za dela v proizvodnji in prototipu za serijska in ostala dela
Pogoji:
—	KV strugar,
—	zaželjena praksa,
—	odslužen vojaški rok.
2.	VEC ORODJARJEV za izdelavo orodij in
priprav Pogoji:
—	KV orodjar,
—	zaželjena praksa,
—	odslužen vojaški rok
3.	REZKARSKA DELA
Pogoji:
—	KV rezkalec,
—	zaželjena praksa,
—	odslužen vojaški rok.
4.	VEČ KLJUČAVNIČARJEV 2a deio
v montaži in prototipnem oddelku Pogoji:
—	KV ključavničar,
—	zaželjena praksa,
—	odslužen vojaški rok
5.	VEC ELEKTRIKARJEV za vzdrževalna
in ostala dela Pogoji:
—	KV elektrikar,
—	zaželjena praksa na vzdrževanju,
—	odslužen vojaški rok.
6.	VEC NK DELAVCEV za priučitev
strugarskih in rezkalskih del Pogoji:
—	končana osnovna šola,
—	odslužen vojaški rok,
—	da ni starejši od 25 let.
Komisija za delovna razmerja DSSS RAZPISUJE prosta dela in naloge
1. vodenje konstrukcije
Pogoji:
—	najmanj višja strokovna izobrazba strojne smeri,
—	5 let delovnih izkušenj v konstrukciji ali na podobnih delih,
—	organizacijske sposobnosti,
—	družbenopolitična angažiranost
Osebni dohodki po pravilniku o nagrajevanju, ki stimulira uspešnost pri delu.
Razpisana dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v roku 15 dni po objavi na naslov: REK Plastika, kadrov-sko-splošno področje, Velenje, Koroška 61. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem razpisnem postopku.
gibanje prebivalstva
POROKE:
Vojko MELANŠEK, roj. 1955, delavec, Skorno pri Šoštanju 7 in Marija KRAJNC, roj. 1953, priučena kuharica, Skorno pri Šoštanju 7; Janko POLJANŠEK, roj. 1951, šofer, Gorenje 12 in Milena TAJNŠEK, roj. 1959, kuharica, Skorno 39; Branko BA-NOVŠEK, roj. 1957, priučen varilec, Kozjak 35 in Albina GORŠEK, roj. 1955, sestavljalka, Ravne 102; Jožef SLIVNIK, roj. 1953, ložilec, Skorno pri Šoštanju 24 in Bernarda LEDINEK, roj. 1961, delavka, Lepa njiva 68; Marko KOMPAN, roj. 1950, dipl. ing. strojništva, Šoštanj, Metleče 12 in Milena SEŠKO, roj. 1955, vzgojiteljica, Šoštanj, Koroška 21; Peter OVCJAK, roj. 1952, delavec, Šoštanj Koroška l/a in Ivica SEVČNIKAR, roj. 1960, delavka, Lokovica 118.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
Ivanke Dren
se iskreno zavhaljujemo sosedom, znancem in sodelavcem TGO — Tozd Elektronika, RŠC — TO, REK — Transport za darovane vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo posp.emili na njeni zadnji
poti.
Zahvaljujemo se še dr. Reberniku za trud pri zdravljenju, duhovniku za opravljen obred, in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: otroci Alojz, Berta, Jože in Avgust z družinami.
PRODAM zbirko kaktusov. Ivan Medved, Trg Svobode 9 Šoštanj. UGODNO prodam obračalnik ,,Maraton — 140" na kosilnico BCS — 127. Anton Blazinšek, Pristava 18 Dobrna. FIAT — 125 P star 3 leta ugodno prodam. Miro Jeranko, Šaleška 2d Velenje. Telefon 851 —041. KUPIM rabljeno točilno mizo. Marijan Kolar, Šalek Cesta III/8 Velenje.
PRODAM dobro ohranjen moped s tremi prestavami. Vrečar, Letuš 79.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše ljube hčerkice
Teje Preininger
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, sodelavcem Toplovoda in Gorenja, vrtcu Kekec in Tinkara in vsem. ki so nam izrazili sožalje ter nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Posebno se zahvaljujemo tovarišici Zori in tovarišu Tepeju za poslovilne besede otroškemu pevskemu zboru Glasbene šole Velenje, ter pevskemu zboru Društva upokojencev
Velenje.
Žalujoči: mamica in očka ter drugo sorodstvo.
O delu čebelarske zveze
Čebele premalo poznamo
Pridobivanju hrane posvečamo vse več pozornosti in tako dobiva vse večji pomen tudi čebelarstvo. Med je poleg tega, da je izredno hranljiv tudi nadvse zdravilen. O čebelarjih v naši občini sicer ni veliko slišati, pa vendar so aktivni in pridelajo kar precejšnje količine medu in drugih čebeljih pridelkov.
V naši občini deluje že tretje leto čebelarska zveza, ki združuje tri čebelarske družine, in sicer Velenje, Ravne in Šmartno ob Paki. O delu ti zveze smo se pred dnevi pogo-v irjali s predsednikom MIRKOM BREŠARJEM.
,,Delo s čebelami ni lahko," je v uvodu najinega pogovora poudaril Mirko Brešar," vendar pa nadvse lepo za vsakogar, ki jih ima rad. Res pa je tudi, da se jim moraš predati, če želiš biti dober čebelar — z dušo in telesom, kot pravimo.
Potrebno jih je dobro spoznati, to pa ni lahko, saj so čebele v svojem bistvu še vedno divje živali in se človeku niso čisto nič prilagodile. Zato se jim moramo toliko bolj prilagajati čebelarji. Lahko trdim za člane naše družine, ki so vzljubili čebelarstvo, da s tem delom nikoli ne bodo prenehali, kljub številnim težavam. Ko človek začne spoznavati življenje čebel, ga to vse bolj in bolj privlači. Sili te v nova raziskovanja, v nova spoznanja. Šele takrat, ko podrobno spoznaš življenje in delo teh skrivnostnih žuželk, lahko z njimi dobro delaš."
Naš sogovornik je poudaril, da je med, ki ga pridelajo čebelarji, le sedem odstotkov koristi, ki je opravijo te ma'e žuželke. Te imajo poleg tega namreč tudi zasluge za pridelek kar tretjine hrane. Po trditvah čebelarjev, bi pridelali na našem območju kar tretjino hrane manj, če ne bi bilo čebelarjev.
Čebele se namreč v današnjem času v divjini ne bi ohranite pri življenju. Če pa upoštevamo poleg pomembnosti pridelave medu tudi to, pomeni, da bi bilo potrebno posvetiti čebelarstvu več pozornosti, ne pa ga prepustiti tisti mali peščici ljudi, ki so se pripravljeni ukvarjati s temi žuželkami.
Čebelarska zveza naše občine združuje nekaj nad 150 čebelarjev. Najštevilnejša je velenjska družina, ki ima 72 članov, precej močna je tudi Ravenska s petdesetimi člani, v šmartnem ob Paki pa deluje 35 čebelarjev. Zveza si prizadeva, da bi bili njeni člani kar najbolj izobraženi na tem področju. Zato organizirajo razne klubske večere, na katerih izmenjavajo izkušnje pri svojem delu, pripravljajo seminarje oziroma predavanja v sodelovanju z republiško čebelarsko zvezo, vsi člani pa prejemajo tudi glasilo slovenski čebelar. Povedati pa je potrebno, da vse svoje delo financirajo sami, s svojo članarino.
Čebelarji, ki imajo več kot trideset panjev, so lahko kooperanti Medeksa, manjši čebelarji pa oddajajo med preko teh kooperantov. Med, ki ga pridelajo na našem območju, je izredno dobre kvalitete. Ker je mešan. Na leto oddajo naši čebelarji okoli 20 ton medu.
Če čebelarji odvzamejo čebelam preveč medu, morajo to količino
nadomestiti s sladkorjem, da imajo čebele čez zimo dovolj hrane.
Čebelarska zveza nabavlja za svoje člane sladkor po tovarniški ceni.
Mirko Brešar pa je ob tem poudaril, da nekatere vrste medu hitro kristalizirajo in ljudje pogosto mislijo, da čebelarji mešajo sladkor k medu. To pa je zmotno, saj sladkor mešan k medu ne bi kristaliziral, kristaliziran med pa na vrednosti ne izgubi.
Veliko skrb posvečajo čebelarji zdravju čebel. Te namreč napadajo številne bolezni in lahko pogine tudi ves zarod. Čebele pošiljajo na preventivne preglede. Tudi te financirajo čebelarji v celoti sami. Da bi prenesli svoje izkušnje tudi na mlajši rod, vodijo čebelarji na nekaterih osnovnih šolah čebelarske krožke. Tako prizadevno delajo čebelarski krožki na podružničnih osnovnih šolah Plešivec in Ravne ter na osnovni šoli Biba Roeck in Bratov Letonje. Delo teh krožkov je v veliki meri odvisno od čebelarjev, ki jih vodijo. Največkrat čebelar sam odstopi kakšen čebelji panj krožku, da ta lahko deluje.
Čebelarska zveza Velenje se v prvi vrsti srečuje s finančnimi težavami. Tako tudi nimajo na razpolago ustreznih prostorov za delo, kjer bi se sestajali, izmenjevali izkušnje. Intenzivno zbirajo sredstva za izgradnjo društvenega čebelnjaka.
Veliko težavo predstavljajo vsem čebelarjem škropljenja sadnega drevja, saj občani največkrat zakonov, o varstvu čebel ne upoštevajo. Ti bi morali namreč predno škrope o tem obvestiti okoliške čebelarje. V času cvetenja ne bi smeli škropiti in še bi lahko naštevali. Občani pa so največkrat do tega brezbrižni, čebelar pa škodo težko dokaže oziroma težko najde krivca. Do čebel torej še vedno nimamo pravega odnosa in ne znamo ceniti njihove velike vrednosti.
V letošnjem letu beležijo velenjski čebelarji petdesetletnico delovanja. Ta jubilej bodo proslavili z vrsto aktivnosti, med drugim nameravajo sodelovati tudi na kmečkem prazniku v Plešicu, ob tej priložnosti pa so izdali tudi značke, razvili pa bodo tudi svoj prapor.
Mira Zakošek
TRGOVSKO PODJETJE
LJ U B LJANA
M
nama
Blagovnica
STANDARD
Velenje
organizira od 20. do 24. maja v pasaži blagovnice STANDARD
RAZPRODAJO
ostankov talnih oblog in keramike II in III kvalitete
Razstavljali in prodajali bomio tudi camp opremo.
Urejanje okolja
KS Staro Velenje
Mladi velenjske občine so počastili praznik OF z udarniškimi akcijami, ki so potekale na treh straneh.
Mladi Rudnika lignita Velenje, zbralo se jih je v prosti soboti kar 30, so čistili okolje na obratnih prostorih na Jašku v Pretogah, mladi delavci tozda Servis so pridno urejevali okolico tovarne gospodinjske opreme ter pripravljali prostore za nove zelenico.
Zelo živahno pa je bilo še na parkirnem prostoru v krajevni skupnosti Staro Velenje. Tu je zavihalo rokave kar 55 mladih iz te krajevne skupnosti. Pri urejanju pa jim je priskočila na pomoč KS, ki je kupila okrasno grmičevje, nekaj cvetličnih loncev je prispevala Samoupravna komunalna skupnost za posipni posek pa je poskrbela delovna organizacija Vegrad Velenje
L. Ojsteršek
Miličniki so zapisali
Prepozno ga je opazil
Spet je nepazljivost botrovala nesreči, ki se je pripetila 10. maja okoli 21. ure. Voznik kolesa z motorjem Ivan Jevšnik je vozil po cesti v smeri proti Metlečam v Šoštanju. Dohitel je pešca Dušana Kožarja, ki je hodil po desni strani. Jevšnik ga je prepozno opazil in ga zadel. Pešec je padel po cestišču in se pri tem telesno poškodoval. Odpeljali so ga v slovenjegraško bolnišnico.
Kršili so javni red in mir
24. aprila je okoli 13. ure prišel na delovno mesto močno vinjen I.
N. Začel se je prepirati s sodelavci in jih izzivati. Posredovati so morali delavci milice, ki so ga morali odstraniti. Do iztreznitve so ga zadržali na postaji milice.
Zagovarjati pa se Jx> moral pred sodnikom za prekrške.
Dne 6. maja okoli 20. ure sta prišla v bife Rudar v Velenju vinjena V. M. in A. P. Izzivala sta goste ter se hotela z njimi pretepati. Opozorila delavcev milice nista upoštevala, zato sta morala noč prespati na primernejšem mestu.
Za storjeno dejanje pa se bosta morala zagovarjati pred sodnikom.
Zmagi naproti
Atl eti in atletinje Atletskega kluba Velenje so se spet dobro izkazali, tokrat na tekmovanju »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki je bilo v nedeljo, dne 11. maja.	,
Na maršu, tej najbolj zahtevni disciplini na 25 km so slavili velenjski atleti kar s prvim in drugim ekipnim mestom. 1. ekipo Velenja so zastopali Miklavžina. Šamu. Svet in so s časom 1:42.27 zasedli prvo mesto. 11. ekipa Velenja (Krajnc, Salihovič in Čas) pa je osvojila drugo mesto s časom 1:48.36. Na ženskem maršu dolgem 8500 m pa so se atletinje v sestavi Šverc. Urankar. Jeromelj zasedle presenetljivo 2. mesto za atletinjami Celja s časom 39:27.00. Vrnitev atletinje Šverceve ter Jeromeljeve pomeni za ekipna in posamezna tekmovanja za klub dobro spodbudo.
V štafetnem delu tekmovanja je občinska reprezentanca dečkov 3\I000 m dosegla 5. mesto s časom 8:36.20. Prav tako je \eliko presenečenje ekipe deklic v štafetnem teku 3 x 600 m.
Zasedle so 3. mesto v sestavi Majhen. Ketiš in Pahole s časom 4:47.36.
Krajani in mladinci iz KS Staro Velenje so prosto soboto izkoristili za ureditev parkirnega prostora in z udarniškim delom odpravili črno ločko iz programa krajevne skupnosti.
Domači igralci so bili več kot tri četrtine časa pred nasprotnikovim golom, pa kljub temu niso mogli zadeti mreže gostov.
Ekipno prvenstvo pionirjev
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je v aprilu organizirala občinsko ekipno pionirsko tekmovanje v šahu. V skupini starejših pionirjev je zmagala ekipa osnovne šole Anton Aškerc Velenje pred šolo Veljko Vlahovič Velenje, v skupini starejših pionirk osnovna šola Biba Roeck Šoštanj pred osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, med mlajšimi pionirji so zmagali šahisti osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje pred osnovno šolo Anton Aškerc Velenje, med mlajšimi pionirkami pa je bila najboljša ekipa osnovne šole Ravne pred osnovno šolo Biba Roeck Šoštanj.
V bojih posameznikov je med starejimi pionirji zmagal Marjan Kovač (Karel Destovnik Kajuh), med starejšimi pionirkami Jožica Bačovnik (Biba Roeck) in Majda Rančan (Karel Destovnik Kajuh), med mlajšimi pionirji Janko Medved (Ravne) in med mlajšimi pionirkami Irena Vajdl (Biba Roeck).
Regijskega ekipnega tekmovanja pionirjev sta se udeležili šahovski ekipi starejših pionirjev osnovne šole Biba Roeck, ki so zasedli 5. mesto in starejše pionirke osnovne šole Anton Aškerc, ki so osvojile 2. mesto.
Nogomet
Bo v zadnjih kolih bolje
Zadnji dve prvenstveni srečanji so nogometaši velenjskega Rudarja igrali na domačem igrišču. Njihova nasprotnika sta bili moštvi Zagreba in Proleterja. Gledalci so glede na kaj spodbuden položaj Rudarja na prvenstveni lestvici gotovo pričakovali poln izkupiček, ne glede na to, da je moštvo Zagreba najboljša ekipa v drugi ligi, ki bo igrala prihodnjo sezono skorajda zanesljivo v prvi ligi in da je nedeljski nasprotnik Rudarja Proleter, izkušena ekipa, ki se letos prav tako kot Velenjčani z vso silo bori, da bi se rešila selitve v republiško ligo. Prav zato je skorajda nerazumljivo in se postavlja vprašanje, zakaj igralci Rudarja igrajo tako slabo. Točka proti Zagrebu (2:2) sicer ni neuspeh, vendar so gostje iz Zagreba v drugem polčasu igrali zelo indolet-no, kar pa domači igralci niso izkoristili. Nasprotno, po borbenem prvem počasu so v nadaljevanju zaigrali neorganizirano, nenapadalno in čisto brez volje, kot da jim ne bi gorelo ped nogami.
Tudi na nedeljski tekmi proti
Proleterju iz Zrenjanina so razočarali svoje gledalce z igro, saj so osvojili le točko. Izid srečanja je bil 0:0. Tokrat jim sicer ne moremo očitati neborbenosti, podvomimo pa lahko v nogometno znanje nekaterih igralcev kajti nerazumljivo je, da ob številnih priložnostih niso mogli ali znali niti enkrat zatresti nasprotnikove mreže. Skorajda vso tekmo so igrali na Proleterjevi •polovici, toda kaže, da so pozabili, da je nogomet igra, kjer je treba za zmago doseči vsaj en zadetek.
Po 25. kolu so Velenjčani s 24. točkami na desetem mestu. To mesto jim sfcer sedaj še vedno zagotavlja obstanek v ligi, toda do konca prvenstva je še pet kol, ki pa so lahko za njih usodna, če ne bodo bolje zaigrali.
V preostalih srečanjih se bo Rudar sestal še z naslednjimi moštvi: že v nedeljo jih čaka težka tekma z Vrbasom v gosteh, nato bo v Velenju gostoval trboveljski Rudar, potem gredo v Trebinje, v predzadnjem kolu pride v Velenje Jedinstvo, v zadnjem kolu pa jih čaka štajerski derbi v Mariboru
(sv)
Mladi RLV pri urejanju obratnih prostorov na Jašku v Prelogah.
Mladi v Nazarjah so letos že drugič ob prvomajskih praznikih pripravili nogometni maraton. Na podlagi izkušenj, ki so si jih nabrali ob prvi prireditvi ob lanskem letu, so se letos še posebej potrudili in letošnji maraton je v celoti uspel. Pomerili sta se ekipi nogometašev starih do in nad 25 let. Igrati so pričeli 30. aprila ob 18. uri in naslednjega dne ob isti uri končali. Pred začetkom tekme so nazarski mladinci pripravili priložnostno svečanost in z njo počastili dan osvoboditve fronte in 1. maj, zvečer pa so se izkazali še taborniki, ki so ob prireditvenem prostoru zakurili velik kres. Prireditev je resnično uspela, le v tekmovalnem pogledu ni bila tako zanimiva in napeta kot lanska. Takrat so namreč-zmagali starejši z rezultatom 105:102, letos pa so se jim mladi krepko oddolžili. Dosegli so namreč kar 150 zadetkov, starejši pa so za malenkost zaostali za stotico. Kakorkoli že, prihodnje leto se bodo pomerili znova.