List 44.
SLOVO
od c. k. slavniga krajnskiga regimenta
o njegovim odhodu na Laško 1. listopada 1847.
W o Jaki, z Bogam! kliče vse, Ko greste iz domačije j In materam, ocetam se Po licih solza vlije,
Ko brat se poslovi s sestro In bratcu milo da roko.
Kam greste zdaj , kam pelje pot
Vas z voljene možake? Roko poda vam krajnski rod, Objame vas junake.
Nej pelje pot vas kamor ce, Skazite vredne Krajncov se!
Slovenci ste, slovenska kri
Vam v krepkih žilah teče, In krepke imate pesti                      /
Sukati ojstre meče,
Sovražnik ako bi prevzet Na skušnjo hotel vas imet'.
Alj Bog, ki da deželam mir,
Nas dalje bo ohranil, In On, ki je vse sreče vir, Ne bode svojih ranil:
Zato se vzdignite možje, Sej Bog za vaše pota ve!
In če bi mojrli svojo moč
Poskusiti le s silo,          '
Oserčje vaše v bitvi vroč' Ne bode se vklonilo;
Zato junaki, ki greste, Rodil se vselej spomnite!
In ko poverne spet se čas,
De vas pripelje slava Ovenčane može do nas,
Vas čaka serčnost prava.
De zvesto vam poda roko. Ki vzame zdaj od vas slovo!
Malavašič.
"Hohenlohe - Langenburg"