235
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz državnega zbora imamo danes marsikaj povedati, V zbornici gosposki so se posvetovali o postavi za-stran domovinskih pravic (domov:           a postava
sega globoko v občinsko  (srenjsk o)  |        ro, in res
živa potreba je, da vsak človek, naj je premožen ali berač, določno ve, kje je njegovo domovje. Iz 49 razdelkov obstoječo postavo je zbornica v 2 sejah dognala, ker ministerskega predloga ni skor nič prenaredila. Zdaj pride ta postava tudi v zbornico poslancev v pretres. — V zbornici poslancev se je zgodila čudna reč. Vlada ji je podala v posvet postavo, ktera naj odloči, kako naj bi se na kratki poti v državnem zboru reševale obširne postave. Jedro te osnove je bilo, da naj se obširne postave ne prevdarjajo v velikem zboru, kjer more vsak govoriti na dolgo in široko, ampak izroči naj se ta reč le posebnim odborom. Zbornica je za naprejšni prevdarek te postave izvolila poseben odsek, ta se trudi in dožene svojo osnovo; osnova je prišla v občnem zboru v posvetovanje; govorniki se oglašajo; nekteri govore za osnovo odsekovo, drugi za ministersko; stvar se dožene do konca; v prvem in drugem branji se sprejme tako predelana postava, Y tretjem pa — od konca do k r a j a zavrže. Ce je le en glas vseh pravih ustavoljubov, da je prav, da ni obveljala ta postava, ktera bi bila le nek te rim odbornikom v roke dala, kar bi bila vzela celemu zboru, je vendar škoda za predragi čas, da to, kar je zbornica po večdnevnem besedovanji sklenila, ni sklenila brž prvi dan, ko je Muhlfeld nasvetoval, naj se odstavi vladni predlog. — V seji 17. t. m. je minister dnarstva predložil prevdarek državnih dohodkov in stroškov za prihodnje leto 1864 ali prav za prav od novembra letošnjega leta do konca prihodnjega leta, tedaj za 14 mescev. Iz tega predloga se vidi, da navadni (redni) stroški so prevdarjeni na 512 milijonov in 500.716 gold., navadni dohodki pa na 521 milijonov in 677.096 gold., po tem takem bi navadni dohodki presegli navadne stroške za dobrih 9 milijonov gold. Al drugače je z ne navad n imi (izrednimi) stroški, kteri so prerajtani na 102 milijona in 112.701 gold., tedaj bo čez unih 9 milijonov konec leta v vsem še primanjkovalo 92 milijonov in 936.321 gold. Da bi se dobilo, kar primanjkuje, pravi minister, morajo ostati po postavi od 19. decembra 1862 vpeljani povišani zemljišni, hišni in drugi direktni davki, davek od cukra, tarifa za štempelj, pristojbina itd. — v vsem skupaj za 43,281.275 goldinarjev. Gosp. minister pa namerava tudi nove davke, pravijo, glavnino (glavni davek) po 1 gld., po 50 in po 25 kr., nagizdni davek (Luxussteuer), to je, davek za reči, ki niso človeku ravno potrebne, ampak le bolj segajo v potrate ali gizdavost; — znesek teh davkov je prerajtan na 16 milijonov in 115.200 gld. Kar čez vse to utegne še primanjkovati, to je, 33 milijonov in 539.864 gold. se bode v zajem (na posodo) vzelo. Odbor je bil izvoljen, ki ima prevdariti ministrov predlog, ki zopet izročuje ožjemu državnemu zboru,vkar prav za prav sega le v oblast vesolnega zbora. Še več odborov za prevdarek drugih predlogov je bilo 19. t. m. izvoljenih. — VJožefovi terdnjavi zaprti poljski vojskovodja Lan-gievič je poslal prošnjo državnemu zboru, naj se za-nj potegne pri ministerstvu, da ga izpusti iz zapora in mu dovoli pot v Svajco. ¦— Poljak grof Potočki je vprašal ministerstvo zastran dogodb v Krakovem in zakaj se je zakrnil telegram do državnega poslanca dr. Zybli-kieviča? Radovedno se pričakuje, kaj bo odgovorilo ministerstvo. — Gosp. dr. Toman, dr. Pražak in še drugi državni poslanci so dobili odpust za dalje časa. — Konec maja je bilo za 10 milijonov in 983.641 gld. papirnatih desetič med ljudmi. — Dosihmal je še celo malo tega potrjeno, kar so sklenili deželni zbori. — Prvi zvezek časnika „Ost und West" je ravnokar prišel na svitlo. — V velikem zboru županije virovitičke je bilo sklenjeno,  naj se sporočilo izroči vsem škofijam in žu-
NI
236
panijam hrvaško - slavonskim,   da se prosi za vpeljavo slovanskega jezika namesti latinskega v službah božjih. — Deželni zbor erdeljski v Sibinji se je začel 16. t. m. Dopis Njih Veličanstva cesarja se je zboru bral v vseh treh deželnih jezikih. Pomenljivo je to pismo, v kterem cesar odkritosrčno govori, da se bo Erdelii dal nov, sedanjem razmeram primeren diplom.   11 kraljevih predlogov je zboru v tem pismu v posvet izročenih in sicer v ravno tisti vrsti, kakor prvikrat; prvi predlog govori o ravnopravnosti verski,   drugi   o  ravnopravnosti vseh treh  deželnih jezikov  v uradnijah  in javnem  življenji (to zopet   nam   očitno   kaže,   da   cesar  za  trdno  hoče ravn op ravno st vsem svojim narodom podeliti, — da tedaj tudi mi Slovenci pridemo še   do  djanske  ravnopravnosti) ,   tretji   o   sestavi  deželnega zbora,   četrti o   pošiljanji   poslancev   v   državni  zbor  dunajski   itd. Madjarskih poslancev ni bilo  v zboru.  — Novoizvoljeni  mestni  župan  pražki je  potrjen.   —   Gotovo nikjer   se ni  cerkvena  slovesnost sv. Cirila in Metoda tako slovesno praznovala, kakor 5. dne t. m. v Rimu. „Giornale di Roma",   ki   ga je  vredništvo  „Novic" iz Rima dobilo, popisuje veličastno to slovesnost v cerkvi sv. Jeronima,   ktera je  bila celo od zunaj tako krasno razs vitij ena, da se je vse čudilo.    Tri dni je trpelo ob-hajilo cerkveno,   o  kterem so celo sv. oče papež delili odpustke.     Kardinali   in   škofje   so   poveličevali   veliki praznik Slovanov, kterega seje udeležil celo avstrijanski poročnik baron Bach. Velika maša se je služila po slo-vensko-grškem obredu;   najslavniši  umetniki  in   profesorji so godli pri maši; pelo se je po slovansko po na-pevih,   ki so jih zložili  slavni Palestri,   List in drugi, papeževi parobrodi so streljali, papeževa vojaška muzika je  godla itd., —  da   ob  kratkem rečemo:   Slovani so tudi v Rimu praznovali svoj  veliki  dan!  — Najimeni-tejša politična novica je danes odgovor ruske vlade pismom angležke, francozke in avstrijanske vlade.   Čeravno ni še rusko pismo   od besede  do besede   znano, je vendar to gotovo,   da ruska vlada v prijaznih besedah razlaga,   da ravno poglavitnih   dveh   reči neče in ne more spolniti, in te dve reči ste ravno tiste, kterih avstrijanska vlada ni silila, kakor angležka in francozka, ampak le  z rahlo  besedo previdnosti ruski prepustila. Ena teh zadev je, da ruska vlada pravi, da n e more vojske ustaviti, če bi tudi hotla, ker narod ruski bi tega ne trpel,   —  druga zadeva je,  da ruska vlada pravi,   da za poravnanje poljskih homatij ni treba p o-sebnega zbora, ampak le navadnega diplomatičnega razgovora.   Kako  bojo dosihmal zedinjene vlade ta odgovor rusovski sprejele, se še nič ne ve;  da pa se ru-sovska vlada pripravlja na vsakoršni odgovor,  kaže se v tem ,   kar je  telegraf naznanil iz Petro grada,   da je ruski   car   razpisal   po   celi  Rusii  veliko  rekrutbo, in sicer tako, da izmed 1000 duš se vzame 10 vojakov; o vseh Svetih bo imela tedaj ruska  vlada pol milijona novincev   na nogah.   —   Ce  si  hočejo Francozi   ameri-kansko ljudstvo   podvreči, si morajo, ko so Meksiko v pest dobili,  na vso moč prizadevati,  da bodo deželo s prijaznostjo vladevati začeli,  jim dostojno ustavo osno-viti, sicer ne bodo varni, da jim pred ali pozneje ustaj-niki kaše ne bi vpihali,   in zoper nje novega punta ne začeli.   Meksikanci so, kakor je vsakemu znano, vroče krvi,   in   če  jim   ne bo francozko vladarstvo   po volji, znajo zopet na noge stopiti, in Francoze od vseh strani dražiti; in sčasom se jim zna taka goditi kakor Rusom na Poljskem.    V ti reči bodo po  mislih naših diploma-tikarji skoraj več opravili kakor golo francozko orožje. Kakor se iz Pariza od 12.   t. m.   piše,  je bilo ,   ko so Francozi Meksiko premagali in posedli, mesto slovesno
razsvitljeno, toda ljudstvo ni bilo tega razsvitljenja kaj veselo; še celo kraljeva palača je temna ostala, iz tega se lahko vidi, da niso Meksikanci s pridšimi gosti posebno zadovoljni. — Maršal Forey bo Meksiko zapustil in komando generalu Bazaine izročil, kteri pa ne bo imel posebne politične oblasti, saj take ne, kakor njegov prednik; namesti njega bo pa menda ces. civilni komisar Delisle politične pravila prevzel, za koliko časa, se ne ve. — V Pariz se pričakuje nekoliko meksikan-skih poslancov, ki se pridejo Napoleonu zahvalit, da so grozne stiske in bojevanja rešeni. Vojvoda Hamilton je raz konja padel in zlo nevarno rano na glavi dobil.