f Aničiču Josipu Umrl je naš dragi, dobri tovariš Jožko!.. Zaplapolala je večna žalost in zajokala so srca, ki so Te poznala... Aničič Josip, šol. upravitelj pri Sv. Jakobu ob Savi, je bil rojen v Istri, kraju Matulje, dne 6. marca 1895. leta. Maturiral je na učiteIjišču v Kastavu, služboval nekaj časa v domačih krajih Istre, dokler ni bil poklican na italijansko bojišče, kot borec za pravico in svobodo svojega naroda in zemlje, ki jo je nad vse ljubil in jo Učil ljubiti. Po prevratu je odšel kot jugoslovanski častnik v Prekmurje, da bi branil severno mejo. Tam je ostal dolgo let in kmalu nato deloval tudi kot učitelj-vzgojitelj in narodni delavec. Odtod je prišel v Slovenijo. Služboval je v presrčni gorski vasici na Polšniku, kjer so ga ljudje zelo vzljubili in spoštovali ter mu ob poslednji poti izkazali slovo, kakršnega zmore edinole iskreno čuteč, preprost narod. Poslednja njegova služba pa mu je bila pri Sv. Jakobu ob Savi, kjer je umrl in bil pokopan. Da, umrl si nam, dragi tovariš Jožko, Ti ki si neizmerno ljubil življenje in delo. Od vsega Te je odtrgala smrt, ki Ti je tako nenadoma zlomila življenje. Umrl si kot človek, ki ni poznal sovražnosti, ne nasprotnikov. Ljubil si iskrenost in čiste značaje, kakor si bil sam iskren in plemenit. Tvoja neumornost v delu in značajnosti Ti je pridobila mnogo znancev in prijateljev. Odšel si v večnost mlad, komaj 42 let star. Kot učitelj si moral mnogo pretrpeti, okusiti vso grenkoto življenja, prestati mnogo bridkih izkušenj od svojih skritih sovražnikov, vendar si bil odločen v svojih dejanjih, a istočasno nežen v čustvih. Jeseni, 1. oktobra, Te je sprejela zemlja vase, v svoj mirni kotiček, ki si ga v poslednjih bolečinah najbolj zaželel. Zapustil si nas, zapustil ženko Tilko, ki je s Teboj izgubila svojega ljubljenega soproga, a mi iskrenega tovariša! Tovariš.