september 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. oktobra 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 23. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 22. številke revije Svobodna beseda: 1. Marija Krusić, Šercerjeva 2b, 8281 Senovo 2. Nuša Kocjančič, Močilnikarjeva 2a, 1260 Ljubljana 3. Vika Čebron, Cankarjeva 36, 5000 Nova Gorica Rešitve križanke: OSLEPITEV, TEATROMAN, ADONIS, MU, VE, AK, ROK, KAMP, LAJNA, ODGOVOR, DRAJNA, PRIMORSKE, BUKVAR, NEBO, STISKAČ, ISO, AVA, UK, LEA, IVNIK, ELAN, MATT, TIARA, OSOVINA, LATVA, ŠD, TN, AŠAR, ERIE, OČA, RIHTAR, OTIČ, OLI, OCEANIST, NESNINA, KATRINAS, AKROBAT. Geslo: Sedemdeset let priključitve Primorske B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. oktobra 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. ZVRST JAMAJSKE GLASBE GESLO PRIPADNIK OSVOBO- DILNE FRONTE ŽUŽEK IGOR MESTO V JUGO- ZAHODNI ŠPANIJI (IZ: JACIE) NABIREK DRUŽINA SODO- PRSTIH KOPITAR- JEV ENKA SPROŽI- TEV TUR KOLIČNIK V MATE- MATIKI PRVA GRŠKA ČRKA IZLITJE RIBJA JAJČECA MEHKA SREBRNO BELA RADIOAKTIVNA KOVINA (IZ ČRK: TRIJO) BAJKA, LEGENDA IT. PISEC (UMBERTO SLOVEN. BALETNIK (PINO) SPOKOJ RAZSTAV- NA PLOŠČA KAMNOSEK ANTON LAJOVIC IZVEDE- NEC ZA PSE, KINOLOG SIMBOLNA LOGIKA NAŠA ZNAMKA SMUČI ZAKLJU- ČEK, UGO- TOVITEV; TUDI ZGLOB PISMOUK NATRIJ LITIJ TELE- VIZIJA OGROMNA ŽENSKA, VELIKANKA LIK PRI PLESU ČETVORKA BOLJŠA ŽENSKA OBLEKA ZA PLES SREDINA POENA NAŠA MA- NEKENKA SENČAR KRAJ PRI NOVI GORICI SOSEDNA ŠUMNIK IN SIČNIK DELAVEC NA DNINI TRGOVSKO MESTO V GANI (IZ ČRK: ATEK) SLOVEN. IGRALEC (PRIMOŽ; IZ: KARTE) OVAJALEC OGEL, VOGAL ORDEN, ODLIČJE LOBANJ- SKI SVOD (NI:MALOTA SINKO NEJEVER- NICA RAFKO IRGOLIČ INOZEMEC LIDIJA SOTLER USKLAJE- NOST, SO- RAZMERJE BIBLIJSKA OSEBA NAŠA SLIKARKA PLESTE- NJAK URADNI SPIS JAPONSKA NABIRALKA BISEROV PEVEC PESTNER SLADKO- VODNA RIBA VELIK HRV. OTOK PRITOK PADA V ITALIJI (IZ: DADA) ROČAJ IGOR UMEK NEKD. AVS SMUČAR (HANS) NAŠ HUMORIST ŠIMEK REKA AARE V ŠVICI EDVARD RUSJAN KRAJ V BOHINJU ZVONIMIR ROGOZ NAPRAVA ZA RAZ- PIRANJE POGLEDO- VANJE NAZAJ NAJVEČJI SLOVEN- SKI KNJI- ŽEVNIK (IVAN) ZNAK ZA GLAS, PISMENKA IGNAC (KRAJŠE) / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 23 9 772463 821805 september 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Kolumna / Jože Poglajen Operacija Mahničev zaliv Pričevanja / Danilo Rudež Takšnega tovarištva nikoli ne pozabiš Aktualno / Aljaž Verhovnik Kakšen naj bo predsednik republike S T R A N 6 S T R A N 1 4 – 1 5 S T R A N 3 5 Slovesnost v Novi Gorici september 20172 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... J U B I L E J I S M O L J U -U T R I N K I Gledališka igralka Jerca Mrzel ponosno nosi rdečo zvezdo. Velenjčana, prejemnika visokih priznanj ZZB NOB Slovenije: levo pesnik Ivo Stropnik (srebrna plaketa), desno Lado Verbič, direktor Knjižnice Velenje in urednik pesniške zbirke o Kajuhu in urednik Šaleškega upornika. (zlata plaketa). C M Y CM MY CY CMY K R A Z S TA V A 70. obletnica vrnitve Primorske k matični domovini in 70 let Nove Gorice Janez Stanovnik: Primorsko ljudstvo se je osvobodilo samo! »Gorico novo bomo dali v dar« je bilo geslo osrednje držav- ne slovesnosti ob 70. obletnici vrnitve Primorske k matični do- movini, ki ji je pred novogoriško občinsko stavbo prisostvovalo več kot tri tisoč ljudi. Zbrane je nagovoril predsednik Državnega sveta Mitja Bervar in med drugim dejal, da so si svobodo Pri- morci z uporom izborili sami in da je bil narodnoosvobodilni boj, gledano z današnje perspektive, najbolj verodostojen refe- rendum o tem, da so Primorci del slovenskega naroda. Bervar je poudaril, da smo Slo-venci v zadnjih 70 letih veliko dosegli, vendar se je treba še naprej bojevati za svoj obstoj, za pravičnejšo in bolj demokratično družbo, za našo duhovno in materialno blaginjo. Že pred osrednjim dogodkom pa je več kot tisoč obiskovalcev napolnilo dvorano Osnovne šole Milojke Štrukelj, v kateri sta novogoriška mestna obči- na in območno Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica pripravila bogat kulturno-umetniški program z naslovom Glas svobode. Slavnostni go- vornik je bil Janez Stanovnik, častni predsednik ZZB za vrednote NOB Slo- venije. Zbrane, med njimi so bili tudi brigadirji, ki so gradili Novo Gorico, in častni občan Milan Kučan ter lepo število politikov, med njimi predsednik države Borut Pahor, sta nagovorila tudi novogoriški župan Matej Arčon in predsednica novogoriške borčevske or- ganizacije Katjuša Žigon. Janez Stanovnik, ki je doživel izje- men sprejem, je v slabe pol ure traja- joči pravi učni uri zgodovine zbranim v nabito polni dvorani pripovedoval kot živa priča o Pariški mirovni konferenci septembra leta 1946, ki sta se jo udele- žila z nedavno umrlim Antonom Vratu- šo - Vranom, pa o tem, kako je Edvard // BESEDILO IN FOTO: Janez Alič Kardelj v imenu jugoslovanske vlade v Parizu izjavil, da ne bo podpisal mi- rovne pogodbe z Italijo, o pritiskih na Tita in grožnjah z vojno in orisal dolgo- trajno pot do mednarodnega priznanja meje z Italijo. Ta je bila priznana šele 10. novembra 1977. Primorsko ljudstvo se je osvobodilo samo in v zgodovini mu nihče ni niče- sar dal, pa tudi ne vrnil, je večkrat pou- daril Stanovnik. Ko je spomnil na sloviti proglas o priključitvi Primorske zdru- ženi Sloveniji, je poudaril: »Nikakršne matičnosti ni bilo. Združena Slovenija je bila in Primorska je bila odločilni ko- rak za ustvarjanje združene Slovenije. Teritorialna enotnost je bila pogoj za mednarodno priznanje naše državnosti. Primorski se moramo zahvaliti, da ima- mo to, kar imamo!« In končal: »Vidite, takšna je bila, če hočete, trnova pot, da smo vsi Slovenci, tudi na čelu z vami Pri- morci, prišli do lastne države. Prišli pa smo zato, ker smo se držali partizanskega pravila: »Bolje je umreti pokončno in z dvignjeno glavo kot živeti na kolenih z upognjeno glavo!« Na Glasu svobode so nastopili Goriški pihalni orkester, Združeni moški pev- ski zbori Goriške in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Pogled v povsem polno dvorano na popoldanski prireditvi. V ospredju brigadirji, ki so po vojni gradili Novo Gorico Osrednjo državno slovesnost, ki je potekala zvečer, je režirala Neda Rusjan Bric, nastopili pa so vokalni ansambel Reunion, Orkester Slovenke vojske, Tržaški partizanski pevski zbor, Iztok Mlakar, Marko Hatlak, Darko Nikolovski, Nejc Cijan Garlatti, Arna Hadžialjević, Matija Rupel in Patrizia Jurinčič Finžgar. 3 B E S E D A 6 – 7: Kolumni Jože Poglajen: Operacija Mahničev zaliv Martin Premk: Med spravo in sovraštvom 10 – 13: Aktualno Spomeniki preteklosti – delitve v sedanjosti Diskriminacija Romov je še zelo prisotna 14 – 15: Pripoved Danilo Rudež, primorski partizan 16 – 23: Reportaže Srečanje taboriščnic v Portorožu Slovesnost na Rabu Graška gora v znamenju rdeče zvezde Po poteh prve svetovne vojne 23 – 28: Dogodki 35: Aktualno Kakšen naj bo peti predsednik Slovenije 41: Razstava: Kako so živeli v coni A 42: Vabila Fotografija na naslovnici: Janez Stanovnik v Novi Gorici, na borčevski proslavi ob obletnici vrnitve Primorske (Foto: Janez Alič) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar telefon: (01) 434-46-17 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana Ob mednarodnem dnevu miru razmišljamo o miru in vojni, o nasilju orožja, o tem, da so na našem planetu še vedno vojne – in ni dolgo tega, kar so v naši bližini potekale krvave vojne, da je zad- nja velika vojna terjala od 50 do 85 mi- lijonov žrtev. In seveda razmišljamo o sedanjosti: da nam danes grozijo nove vojne, da zaradi globalizacije in narave orožja, s katerim naj bi se bojevali, lah- ko prizadenejo tudi nas, da so ljudje, ki si želijo vojnic, in da so v Evropi – in se- veda drugod – ljudje, ki izvajajo nasilje nad drugimi in drugačnimi in širijo ideje rasizma, ksenofobije in nasilja. Ljudje smo žal tako narejeni, da so v nas kali dobrega in zlega. Poleg tega pod- ležemo indoktrinacijam, ki lahko velike množice, včasih večino naroda porinejo v nasilje, v nečloveška dejanja. Vojne pože- nejo moške, danes tudi ženske, v udeja- njenje kakšne vizije, ambicije voditeljev, ki so pripravljeni na velike žrtve za majhne stvari – na žrtve svojih vojakov in civilne- ga prebivalstva. Še mnogo je vzrokov za vojne, za oborožene konflikte, organizira- no nasilje. Kaj to pomeni za ljudi, za ot- roka, za odraslega, za civilista in vojaka, koliko trpljenja, koliko izgub – vedo naj- bolje tisti, ki so doživeli vojne. Tisti, ki so bili najbolj izpostavljeni smrti, ranam in spremljajočemu trpljenju in so sami mo- rali ubijati, največ vedo o zlohotnosti in grozovitosti vojne. Oni so lahko največji zagovorniki miru. Ob Pohodu za mir smo se vprašali, kaj lahko jaz, mi kot skupina, skupnost sto- rimo za to, da ne bi bilo vojn in nasilja orožja. V tem razmišljanju je prva ugo- tovitev, da veliki sistemi, kot je Organi- zacija združenih narodov, katere naloga je zagotavljati mir, in tudi vlade ne mo- rejo preprečiti smrtonosnih konfliktov ali prekiniti takšnih konfliktov. Druga ugotovitev pa je, da se ne gre zanašati na dobro v ljudeh, na človeški razum, ki bo prepoznal, kakšno zlo je vojna. Pred vojno in nasiljem se je treba zavzeto va- rovati brez zanašanja na velike družbe- ne organizme ali na človeško dobroto in pamet. Potrebna sta proaktivni pristop in glasnost pri ozaveščanju o grozotah, trpljenju, izgubah, ki jih prinašajo vojne in oboroženi konflikti. In najbolj zaupa- nja vredni in prepričljivi glasnogovorni- ki so tisti, ki so doživeli vojno. A ne gre le za svarjenje pred grozo- tami vojn, za širjenje vrednot miru in sožitja, za prakso mirnih odpravljanj sporov na raznih ravneh. Morda še bolj pomembno je preprečevanje družbenih procesov in pojavov, ki pripomorejo k temu, da se ljudje počutijo ogrožene, prikrajšane, ponižane. To so predvsem revščina in naraščajoče socialne razlike. Demokracija vsakem človeku na papir- ju ponuja veliko možnosti za (so)vpli- vanje. Res je stvarnost malo drugačna, predvsem ker se v mozaik demokracije ne umešča pet odstotkov najbogatejših, za katere se zdi, da imajo večjo moč kot ljudstvo. Toda če smo pošteni, tudi mi kot državljani ne izkoriščamo vseh mož- nosti, ki jih ponuja demokracija za ak- tivno sodelovanje v dogajanjih. Če pri- lagodimo Kennedyjevo misel današnje- mu času, bi lahko rekli: »Ne razmišljaj- mo samo o tem, kaj lahko storita država in kapital za nas, razmišljajmo o tem, kaj lahko mi storimo za našo skupnost, državo, človeštvo, za ohranitev miru in zmanjšanje zločestih vplivov velikega kapitala.« Pri tem ne smemo biti naivni in idealistični in spregledati zametkov, legel zla – nestrpnosti, rasizma, ščuva- nja k nasilju. Lahkovernost, nezaintere- siranost, neudeleženost v prizadevanjih za mir nas lahko drago stanejo. Geslo letošnjega dneva miru je bilo Skupaj za mir: spoštovanje, dostojanstvo, varnost za vse. Opozarja predvsem na razmere za življenje beguncev. Pa ne gre le za begunce današnjega časa. Planetu grozijo tudi naravne spremembe, ki lah- ko sprožijo konflikte, boje za vodo, hra- no, za življenjski prostor. Na nove izzive moramo biti pripravljeni za naše dobro, za dobro naših otrok in vnukov. Dan miru naj zato pripomore k nena- silnemu uporu zoper nasilje orožja in predvsem k človečnosti, ki je podstat odnosa do drugih in drugačnih. Da ne bi nikoli več morali biti tovariši v orož- ju, ampak tovariši v miru, v svobodi, v enakosti in v bratstvu. Ob dnevu miru // PIŠE: Anica Mikuš Kos, humanitarna delavka in častna občanka Ljubljane september 20174 N O V I C E Obnovili napis na spomeniku Kristina Veličk- ovič in Eva Leban sta srednješolki na tolminski gimnazi- ji. Med počitnicami sta prisluhnili svoji stari mami, Nasti Leban, predsednici mestne organizaci- je ZB Tolmin, ki je tožila o velikih stro- ških obnove spo- menika, posveče- nega žrtvam druge svetovne vojne, in se ponudili, da na- redita, kar je v nju- ni moči. Vsak dan sta na tolminskem pokopališču po nekaj ur obnavljali napis na spomeniku padlim med NOB v Tolminu in okolici. Na spomeniku je približno sto imen, vklesanih v marmornate plošče, in s časom so obledela. Njuno delo je bilo počasno in zamudno, saj je bilo treba plošče najprej očistiti, nato pa vdolbine natančno in vestno izpolniti s posebnimi, proti atmosferskim vplivom odpornimi flomastri. Po tednu dni sta delo končali in se ponosni fotografirali pred svojim izdelkom. Foto: Nasta Leban Visoko občinsko priznanje za mlado fotografinjo Najvišje občinsko priznanje, nagrado Občine Sežana, je ob le- tošnjem 28. avgustu, prazniku Občine Sežana, dobila 20-letna študentka fotografije sežanske višje strokovne šole, Ines Pa- hor iz Sežane, za odmevno postavitev razstave Holokavst ter za izrazit čut za ustvarjanje skupnega dobrega. Ines ima kot mlada študentka fotografije izrazit čut za oblikovanje in za ljudi v stiski in je vedno pripravljena pomagati. Iz njenega dela veje prizadevanje za pravičnost in mir. Ob svetovnem dnevu holo- kavsta lani je kot del svoje maturitetne naloge postavila pro- storsko instalacijo z naslovom Holokavst, za kar je bila izbrana za osebnost Primorske za januar 2016. Letos pa je razstavo dopolnila s pričevanji preživelih taboriščnikov in internirancev s Krasa in znova navdušila številno občinstvo v želji, da se ho- lokavst ne bi nikoli več ponovil. Bert Pribac, 84-letni sloven- sko-avstralski pesnik, prevajalec in bibliotekar iz Sergašev, pa je dobil plaketo Srečka Kosovela za prevod Kosovelove poezi- je v angleški jezik in za širjenje kraške kulture v svetovni pros- tor. Zanj je plaketo prevzel njegov sin Simon. Bert, ki je dolga leta živel v Avstraliji, je leta 2008 pri založbi Salt v Cambridgeu izdal prevod knjige 120 Kosovelovih pesmi z naslovom The Golden Boat (Zlati čoln). Knjiga je doživela izjemen sprejem pri poznavalcih svetovne literature in Kosovelova poezija je s tem prešla v nove dimenzije v svetovnem pesniškem ustvar- janju. Pripomogla je k temu, da so v naslednjih letih v prevo- dih različnih prevajalcev izbori Kosovelove poezije izšli tudi v ZDA, na Poljskem, Slovaškem, Japonskem, v Rusiji in drugje. V imenu očeta je plaketo prevzel sin Simon Pribac. Besedilo in foto: Olga Knez Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Po koncu prve svetovne vojne so na pariški mirovni konferenci soglašali, da Prekmurje (Slovenska krajina) pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev (porabski Slo- venci) pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med rekama Muro in Rabo. Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta 1919 in jo 17. av- gusta predala civilni oblasti. Na ta dan je bilo v Beltincih vse- ljudsko zborovanje s skoraj 20 tisoč Prekmurci. Od leta 2006, torej dvanajst let, ta dan praznujemo kot državni praznik, ki pa ni dela prost dan – dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Letošnje slovesnosti so pripravile tri prekmurske občine: Črenšovci, Puconci in Tišina. Osrednja slovesnost je potekala na prireditvenem prostoru pri Osnovni šoli v Puconcih, udele- žila sta se je tudi predsednik države Borut Pahor in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Predsednik Pahor je imel nagovor, a za govorniškim odrom je bil izredno prepričljiv predsednik Prekmurskega društva generala Maistra in podpredsednik Zveze društev generala Maistra Marjan Farič, ki je med drugim dejal: »… Prekmurje in Prekmurci so enakovreden gradnik te države, na kar se, predvsem v centru odloča- nja, mnogokrat pozablja …« Predsednik Borut Pahor se je udeležil tudi slovesnosti v Ob- čini Črenšovci, kjer je položil venec k spomeniku Jožefa Klekla (1874–1948), ki je bil duhovnik, urednik časopisa in narodni buditelj v Prekmurju. Filip Matko Ficko; foto: Nataša Juhnov Razstava Znamenja na zidovih v Sežani V Kosovelovi knjižnici v Sežani bo do konca septembra na ogled razstava z naslovom Znamenja na zidovih. Nastala je kot Ines Pahor in Simon Pribac 5 rezultat dela številnih posameznikov pod vodstvom direktori- ce knjižnice Magdalene Svetina Terčon in priznanega zbiratelja vojaških eksponatov Srečka Rožeta iz muzeja Tabor iz Lokve ter Matjaža Možeta. Razstava predstavlja povojne grafite, ki so na Primorskem nastajali med letoma 1945 in 1947, ko je bil ta del Primorske pod zavezniško upravo. Razstava zajema že zab- risane posnetke tistih, ki so nastali izključno na območju meja današnje sežanske občine. Sporočilo razstave je v zgodbah o postavljanju meja v zahodni Sloveniji, ki je bila narejena na ple- čih Primorcev, kot je poudarila sežanska podžupanja dr. Lju- bica Jelušič. Med drugim je še dodala, da gre za specifičen del primorske zgodovine. Razstava prinaša sporočilo o tem, kaj vse so bili Primorci sposobni napisati na pročelja svojih hiš. Gre za politična sporočila, ki odražajo 20-letno trpljenje Primorcev pod fašistično Italijo in obdobje druge svetovne vojne ter željo po priključitvi k Jugoslaviji. Na razstavi so tudi fotografije, ki so jih posneli oziroma posodili David Terčon, sežanski slikar in raziskovalec zgodovine Janko Kastelic in Mira Sluga iz Dan pri Sežani. Zbrano gradivo bodo še dopolnjevali, zato pozivajo zbirate- lje, ki imajo takšne posnetke s Krasa in iz Brkinov, da jih pre- dajo v arhivsko zbirko. Na odprtju razstave, ki se jo je udeležila tudi podpredsednica sežanske borčevske organizacije Neva Filipčič, so zapeli člani skupine Štorski kosi. Besedilo in foto: Olga Knez Največji muzejski depoji v Sloveniji V Parku vojaške zgodovine v Pivki so sredi meseca predstavili največji depojski kompleks v Sloveniji, v katerem bodo trije na- cionalni muzeji, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Narodni muzej Slovenije, poslej hranili ve- liko število zbirk s področja zgodovinske, arheološke, umetno- stnozgodovinske in tehnične dediščine slovenskega naroda. Upravljavec depojev je Muzej novejše zgodovine Slovenije. Eno od nekdanjih vojašnic v vojaškem kompleksu Pivka – objekt D – je leta 2007, kmalu po odprtju prvega razstavnega paviljona v Parku vojaške zgodovine, v last prevzelo Ministr- stvo za kulturo z namenom obnove in zagotovitve ustreznih in obsežnejših prostorov za hranjenje nacionalno pomembne kulturne dediščine državnih muzejev. Vse tri državne muzeje so namreč najbolj pestile prostorske stiske zaradi povečevanja števila predmetov, razpršene lokacije depojev po Sloveniji, v katerih se je težko zagotavljalo ustrezne razmere hranjenja, in postopkov denacionalizacije objektov. Ministrstvo za kulturo je z obsežno obnovo objekta D, vredno več kot 2,6 milijona evrov, pri čemer so del sredstev zagoto- vili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, spremenilo na- membnosti v depojske prostore za vse tri nacionalne muzeje. Objekt D je s površino več kot 3.000 kvadratnih metrov postal največji depojski kompleks v Sloveniji in združuje dve različici depojev: zaprte in ogledne. Zaprti depoji bodo za javnost ne- dostopni, ogledni depoji pa bodo na voljo obiskovalcem. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije. Ob 90. obletnici organizacije TIGR Ob 90. obletnici ustanovitve tajne organizacije Borba (1927) in 90. obletnici ustanovitve narodno radikalnega gibanja TIGR (1927) so tudi letos potekale številne prireditve, vrhunec so dosegle s slovesnostjo v Bazovici. Tam sta bila govornika Maurizio Tremul, predsednik IS Unione Italijanov, in Aldo Rupel, družbenopolitični delavec iz Gorice. 6. septembra, na obletnico ustrelitve (6. septembra 1930) slovenskih domoljubov Ferdinanda Bidovca, Franca Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojzija Valenčiča na osnovi razsodbe tržaškega fašističnega sodišča, ki jih je obsodilo na smrt zaradi napada na fašistični časopis Il Popolo di Trieste, so se zbrali na slovesnosti na pokopališču pri Sv. Ani nad Trstom in se pok- lonili njihovemu spominu. Slavnostni govornik je bil novinar Aljoša Fonda. Zvečer je bila v župni cerkvi maša zadušnica. Naslednji dan so v Trstu predstavili zbornika Vpogledi 17 s prispevki slovenskih zgodovinarjev na temo: TIGR v zgodo- vini in zgodovinopisju, ki sta ga predstavila urednik zborni- ka, zgodovinar Aleš Gabrič, in tržaški zgodovinar Milan Pahor. Zbornik so dan pozneje predstavili tudi na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je nato pred sedežem Univerze potekala slovesnost z nastopom Mešanega pevske- ga zbora Rdeča zvezda iz Saleža in recitalom članov Kluba mladi TIGR. Zbrane sta nagovorila Savin Jogan, predsednik Društva TIGR Primorska, in Dejan Crnek, podžupan Lju- bljane, slavnostni govornik pa je bil Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani. Sledila je še spominska slovesnost v Prešernovem gaju v Kranju, kjer je zbrane nagovoril kranjski župan Boštjan Trilar, slavnostna govornica pa je bila Moni- ka Hrovatin, županja Občine Zgonik pri Trstu. Govorniki so predvsem poudarjali, da so bili pripadniki organizacije TIGR, med njimi tudi štirje ustreljeni, pripadniki prve proti- fašistične organizacije v Evropi. Na vseh slovesnostih so so- delovali tudi taborniki rodu Modrega vala, v Kranju pa tudi domači taborniki iz Kranja. Najbolj zaslužni za razstavo v Kosovelovi knjižnici Govor Monike Hrovatin, županje Zgonika, v Kranju (foto: Franc Ekar) Nastop Mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda v Ljubljani (foto: Jožica Hribar) september 20176 K O L U M N A Jože Poglajen Operacija Mahničev zaliv K ar nekaj znamenj je, da se bo slovensko-hrvaški nesporazum o razdelitvi Piranskega zaliva končal z bilateralnim sporazumom med državama, ki bo po vsebini skoraj enak presoji arbitražnega tribu- nala. Politiki z obeh strani meje se bodo okrog tega gotovo še nekaj časa natezali, a na koncu bodo le ugotovili, da arbitražna razmejitev ne prinaša ne zma- govalcev ne poražencev. To bi bil tudi najboljši izhod iz krize za- upanja, ki bi morda pomenil boljše sodelovanje med sosedama, kar bi državljanom obeh držav še najbolj koristilo. A očitno vsi s takim mirnim razpletom ne bi soglašali, Denimo naš poslanski jurišnik SDS Žan Mahnič. Ko so se nekateri poslanci še dopustniško sončili pod toplim hr- vaškim jadranskim soncem, je Janšev Kekec, kar je samo eno od posmehljivih oznak poslan- ca SDS Žana Mahniča v hr- vaških medijih, že potegnil revolver velikega kalibra in ustrelil. Z velikim pompom je namreč sklical po vrsti že 54. nujno sejo »svojega« dr- žavnozborskega odbora za obrambo, da bi obravnava- li »pripravljenost Slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško«. To sicer ni prvi primer, da nekdo z vrhov slovenske politike rožlja z orožjem v zvezi s Piranskim zalivom. Konec junija letos je nekda- nji »večni« zunanji minister Dimitrij Rupel tako na Janševi Novi 24TV med drugim modroval, kako bi morala Slovenija v Piranski zaliv postaviti svojo ladjo Triglav in kupiti še nekaj novih, da bi branile slovenske teritorialne vode. Poteza mladega Mahniča, ki je očitno sedel na ušesih, ko so ga v obramboslovski šoli učili, da vojska meje varuje samo v ko- munističnih totalitarnih režimih, v demokracijah pa je to naloga policije, je pri nas in na Hrvaškem naletela na posmeh in zavra- čanje. Razen seveda pri aktualnem predsedniku republike, ki se je predvolilno preračunljivo – tako kot pred petimi leti tudi zdaj računa na glasove volivcev SDS – ob nekaj običajnih floskulah razglasil za nepristojnega, češ da je sklicevanje sej odbora izključ- na Mahničeva pristojnost. No, česa drugega od Pahorja niti nis- mo pričakovali. Zdi se celo, da tudi v vrhu SDS niso bili preveč navdušeni nad patriotsko »bravuro« mladega Mahniča, kajti od tam ni bilo slišati običajne orkestrirane podpore. Očitno se vsaj nekateri zavedajo, da tovrstno rožljanje z orožjem – za povrh še proti članici Nata, ki ga Mahnič sicer brezmejno obožuje – Slo- veniji (in tudi SDS sami) lahko zgolj škodi. Ostri odzivi, češ da gre za mini državni udar, so iz stranke prišli šele, ko so vsi drugi akterji te seje, vključno z ministrstvom za obrambo in vojsko, na- povedali bojkot. In res, na omenjeno »nujno« sejo sta poleg Mahniča prišla samo strankarska kamerada Janša in v takih militarističnih rabotah nepogrešljivi Beznik. To je tisti Beznik, ki se neženirano druži s hrvaško skrajno ustaško »za dom spremni« obarvano desnico. Ko je Mahnič tako le uvidel, da je vendarle prestopil mejo še dopustne politične avanture, se je poskušal izmazati s tem, da je nujno sejo odbora sklical zato, ker je »od uslužbencev v kabinetu premierja dobil informacije, da je Hrvaška v okolico Umaga in Pulja poslala ladje obalne straže, na katerih naj bi bili v resnici pripadniki specialnih enot hrvaške vojske«. Nikogar ni prepričal. Kot že rečeno, z Mahničevo nespametno name- ro z vojsko prestrašiti Hrvate, da bi privolili v razsodbo arbi- traže, se previdno niso strinja- li celo v sestrski NSi. V Levici so menili, da je Mahnič izgubil stik z resničnostjo in da gre pri teh rambo akcijah, s katerimi je Mahnič sicer postal glavna zvezda hrvaških vicev, za vojno hujskaštvo. Da je mahanje z orožjem zdaj najslabše sporočilo, ki ga slovenska politika pošilja v svet, so menili tudi v SD. Na Hrvaškem so na Mahničev račun bolj ali manj le razdira- li šale. Med redkimi izjemami, ki so Mahniča vzeli resno, je bil svetovalec predsednice Kolinde Grabar Kitarović, admiral Davor Domazeta Loše. Admiral je namreč vehementno napovedal, da bi ob oboroženem spopadu hrvaška pešadija v dveh dneh zavzela Ljubljano. No, admiral je tovrstno petelinjenje plačal tako, da ga je Kolinda takoj nagnala iz svoje ekipe svetovalcev. Kaj pa Mahnič? Nič. Še naprej sklicuje nujne seje odbora, v če- mer je absolutni rekorder v parlamentu. Po političnem debaklu v zvezi z mejo v Piranskem zalivu je bilo slišati le nekaj sramežljivih pozivov, da je treba za vodenje obrambnega odbora nedoraslega Mahniča zamenjati. Toda v SMC in SDS, ki sta glavni botri tega, da je Mahnič sploh zasedel ta občutljivi položaj, so ostali gluhi za tovrstne povsem upravičene pobude. A tudi to v našem meše- tarskem parlamentu ni nič novega. Poteza mladega Mahniča, ki je očitno sedel na ušesih, ko so ga v obramboslovski šoli učili, da vojska meje varuje samo v komunističnih totalitarnih režimih, v demokracijah pa je to naloga policije, je pri nas in na Hrvaškem naletela na posmeh in zavračanje. 7 K o je Slovenijo leta 1941 zajela druga svetovna vojna in so jo zasedli okupatorji, se je začel upor proti njim. Že v drugem letu vojne je nastal partizanski bataljon Toneta Tomšiča, ki je kmalu prerastel v Prvo parti- zansko brigado – Tomšičevo brigado. Še istega leta so bile ustanovljene prve štiri partizanske brigade in tako je odporniško gibanje začelo preraščati v pravo vojsko, ki se je razvila v dva korpusa, pet divizij ter več kot dvajset brigad. Italijanski okupator je s pomočjo ljubljanske nadškofije takrat tudi dovolil usta- novitev prvih izdajalskih belogadističnih enot. To pa ni zatrlo uporniškega duha in boja za svobodo, temveč ga je še spodbudilo, še posebno po kapitulaciji Italije, ki je nakazala prva znamenja propada fašizma in nacizma. Boj za svobodo se je nada- ljeval in partizani so prerasli v mednarodno priznano zavezni- ško vojsko, narodni izdajalci pa so tonili vse globlje in končali kot del zločinske organizacije SS. Drugo svetovno vojno smo Slo- venci končali kot zmagovalci, kot del mednarodnega protifaši- stičnega zavezništva. V tej vojni smo se bojevali za svoj obstoj in svobodo kot številni drugi narodi, ki jim je fašizem namenil uniče- nje. Kot mnogi drugi ljudje in narodi v drugi svetovni vojni pa smo se Slovenci bojevali tudi za boljše življenje z željo, da ne bi več živeli v kraljevini Jugoslaviji, ki je temeljila na narodni neenakopravnosti, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju. Zmaga v drugi svetovni vojni je rodila republiko Slovenijo s Primorsko in morjem ter novo Jugoslavijo in novo Evropo, ki so temeljile na antifašizmu. Na žalost skušajo vse pogosteje izbrisati pridobitve in vrednote pro- tifašističnega boja ne samo pri nas, temveč tudi drugod po Evropi. Dogodke iz druge svetovne vojne uporabljajo za netenje novih delitev in za spodbujanje sovraštva, čeprav so zgodovinska dejstva jasna in neizpodbitna. Običajno se takšno netenje sovraštva začne s potvar- janjem ali spreobračanjem dejstev ter s poveličevanjem tistih, ki so se bojevali na strani nacizma in vojno izgubili. Pri nas je pojem take- ga spreobračanja zgodovine postala »sprava«. Pred četrt stoletja je bila res zamišljena kot plemenito dejanje, ki naj bi pomirilo strasti in delitve iz druge svetovne vojne. A so jo nato ruralna desnica in šva- bobranski nasledniki neštetokrat zlorabili. Zato takšna »sprava«, kot si jo zamišljajo danes, ko enačijo pripadnike zavezniške partizanske vojske s pripadniki organizacije SS, povzroča samo še večji razdor in sovraštvo. Partizanski zavezniški vojski se za svojo zmago ni treba spravljati z nikomer, ša najmanj s tistimi, ki so se bojevali za naciste in fašiste. Tisti, ki pa še vedno govorijo o »spravi«, bi se morali najprej opravičiti slovenskemu narodu za izdajstvo in vse zločine ter nato prositi za odpuščanje. Šele potem bi lahko sploh omenjali nekakšno »spravo«. Nujno pa je, da se vsi resnicoljubni in svobodoljubni ljudje, tako kot so se bojevali partizani, danes bojujejo še naprej, vedno zno- va s poudarjanjem resnice in dejstev, če nas že vsako- dnevno bombardirajo s potvarjanji in lažmi. Na žalost skoraj vsa politika te laži le še spodbuja, tudi z zapravljanjem denarja za nekakšne betonske gmote, ki naj bi vodile k »spravi«. Politika to počne samo za- radi svojih koristi. Ker nima ničesar ponuditi za prihodnost, zlorablja sedemdeset let staro preteklost. Nekateri najvišji politiki, ki naj bi bili s svojo funkcijo ljudem vzor, pa to počnejo zgolj zaradi svoje »všečnosti« na vse strani oziroma zara- di lastne samovšečnosti, ki vodi v razkroj vseh vrednot. Žal s takim potvarjanjem dolgoročno nastaja velika škoda, saj se spodkopavajo temelji, na katerih je nastala naša država. Ko se bo o drugi svetovni vojno govorilo pošteno in na podlagi dejstev in ko bo tudi država jasno opredelila, da je bil boj za svobodo plemenit boj, na katerem temeljimo, in da je bilo izdajstvo sprevrženo dejanje, bo sprava med ljudmi prišla sama od sebe. Takrat bodo ljudje lahko zrli v prihodnost in se bodo s spoštljivostjo in ponosom spominjali tega boja in vseh žrtev, ki so bile dane za svobodo. K O L U M N A Martin Premk Med spravo in sovraštvom Tisti, ki pa še vedno govorijo o »spravi«, bi se morali najprej opravičiti slovenskemu narodu za izdajstvo in vse zločine ter nato prositi za odpuščanje. Šele potem bi lahko sploh omenjali nekakšno »spravo«. september 20178 K O M E N TA R dr. France Križanič O gospodarski politiki vlade Mira Cerarja G ospodarsko politiko v Sloveniji od 18. septembra 2014 narekuje SMC, Stranka modernega centra (preimenovana iz Stranke Mira Cerarja). V letu nastopa te vlade se je slovenski bruto domači pro- dukt (BDP) realno povečal za 3 odstotke, zaposle- nost pa za 0,4 odstotka, medtem ko so se cene zvi- šale le za 0,2 odstotka. Na tekočem računu plačilne bilance, ki kaže končni rezultat menjave s tujino, smo imeli presežek v vrednosti 6 odstotkov BDP. Javnofinančni primanjkljaj je obsegal 5,4 odstotka BDP. Gospodarska rast je temeljila na povečevanju izvoza v povezavi s pospešenim vključevanjem rezultatov znanja v produkcijske procese. Slovenija je v obdobju od leta 2009 dalje uspešno prevzela evropski razvojni model z razširjenimi državnimi spodbudami (subvencijami, davčnimi olajšavami, ugodnimi krediti, dokapitalizacijami državnih skladov ipd.) uvajanju tehnološkega napredka. Cerarjeva vlada je nekoliko zmanjšala spodbude razvoju. Investicije za raziskave in razvoj so v letih od 2013 do 2015 (podatka za 2016 še ni) upadle za 9 odstotkov, njihov delež v slovenskem BDP pa se je znižal z 2,6 odstotka v letu 2013 na 2,2 odstotka v letu 2015. Še ved- no pa je intenzivnost razvojne politike precej nad tisto iz leta 2008 ali prejšnjih let. Poseg v slovensko razvojno politiko do zdaj ni bil tako močan, da bi lahko kategorično vplival na poslabšanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Državne spodbude nekaterim investitorjem, ki bodo v Sloveniji postavili razvojno intenzivna podjetja, lahko razmere celo izboljšajo. V tem primeru Cerarjeva vlada v bistvu imitira razvojni model Irske. Zanj je značilen selektiven pristop do investicijskih projek- tov. Kriterija sta zlasti ekološka sprejemljivost in izvozna naravnanost. V tretjem letu mandata Cerarjeve vlade se gospodarska rast v Slo- veniji vidno pospešuje. V prvi polovici leta 2017 je bil BDP, merjen v evrih, skoraj 7-odstotni, če odštejemo inflacijo, pa blizu 5 odstotkov, večji kot v enakem obdobju lani. Glede na primerljivo raven na dnu svetovne finančne krize in slovenskih zablod (ZUJF, vloga Banke Slo- venije pri zmanjševanju kreditov in posledično »kriza dvojnega dna«) leta 2013 je slovenski BDP letos večji za skoraj 19 odstotkov (realno za dobrih 13 odstotkov). V tekočih cenah je bil prvo letošnje polletje za 12 odstotkov, realno pa za 1 odstotek nad svojo ravnjo pred kri- zo (2008). Anketa, izvedena po standardih Mednarodne organizacije dela, kaže, da je bilo v drugem letošnjem četrtletju število delovno ak- tivnih za 36 tisoč ali 4 odstotke večje, število iskalcev zaposlitve pa za 12 tisoč ali 15 odstotkov manjše od primerljivega lanskega. Inflacija ostaja nizka. Avgusta so bile cene življenjskih potrebščin za 1,2 odstot- ka večje kot pred letom. V prvi polovici leta 2017 je imela Slovenija za 1,3 milijarde evrov presežka na tekočem računu plačilne bilance, izvoz blaga in storitev pa je bil za 13 odstotkov večji od uvoza. Med januarjem in aprilom letos so bili javnofinančni prihodki Slovenije za 9 odstotkov večji kot pred letom, v konsolidirani bilanci javnega financiranja pa smo imeli 5 milijonov evrov presežka. Cerarjeva vlada je od svoje predhodnice podedovala projekt raz- prodaje Slovenije. Razvojno intenzivna, infrastrukturna in mrežna (značilna po razvejanih nabavnih in prodajnih kanalih v Sloveniji) podjetja so se prodajala hitro in po cenah v bližini ali pod knjižno vrednostjo. Pričakovati je bilo, da bo Cerarjeva vlada ta projekt pre- kinila in da se bo lotila tudi reševanja, kar se še rešiti da po neraci- onalno razsipni dokapitalizaciji bank v decembru leta 2013. Odnos Cerarjeve vlade do obeh zgrešenih in škodljivih projektov pa je bil izrazito defetističen (to je malodušen) – ravnala je v prepričanju, da je dano dejanje oziroma prizadevanje neuspešno). Odločitev, kako ure- jati problem neracionalnega posega države v banke, je prepustila re- dnim sodiščem. Projekt razprodaje Slovenije pa je, kot kaže, vendarle počasi, obotavljaje se in z napakami (prodaja NKBM je bila primer velike malomarnosti) ustavila. Zanimivo vprašanje je, od kod oziroma zakaj omenjeni defetizem Ce- rarjeve vlade. Najverjetnejša razlaga bi bila v napačni oceni stanja slovenskega gospodarstva. Nasedli so propagandi »doktrine šoka« iz let 2012 in 2013. In če je tako, potem niso spremljali podatkov o vzpostavljanju gospodarskega ravnotežja, krepitvi izvoza, presež- ka v zunanji menjavi in posledično akumulacije narodnogospodar- skih prihrankov Slovenije. Velik presežek na tekočem računu plačilne bilance namreč kaže, da je bil javnofinančni primanjkljaj naša notra- nja težava prehodne narave. V gospodarstvu in pri prebivalstvu je za njegovo pokritje nastajalo več kot dovolj prihrankov. Nosilci slovenske gospodarske politike se očitno niso zavedali svoje vloge v delovanju Evropskega sveta (voditelji držav in vlad članic EU) ter Sveta Evrop- ske unije. Ta skupaj z Evropskim parlamentom predstavlja zakono- dajno telo EU, sestavljajo pa ga resorni ministri držav članic, različni glede na dano področje. Najbolj odmevne so odločitve Sveta za go- spodarske in finančne zadeve (ECOFIN) s finančnimi ministri in vsak od njih ima pravico veta. Cerarjeva vlada je od svoje predhodnice podedovala projekt razprodaje Slovenije. Razvojno intenzivna, infrastrukturna in mrežna (značilna po razvejanih nabavnih in prodajnih kanalih v Sloveniji) podjetja so se prodajala hitro in po cenah v bližini ali pod knjižno vrednostjo. 9 Drugi Pohod za mir v Sloveniji Vsak lahko po svoje pripomore k miru A K T U A L N O Letos mineva 36 let, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) razglasila 21. september za mednarodni dan miru, dan, ko naj bi ljudje slavili mir, in za dan svetovnega premirja in nenasilja. S tem je Generalna skupščina ZN povabila narode in ljudi, naj na ta dan spoštu- jejo prekinitev sovražnosti. Skupščina je prav tako pozvala države čla- nice, organe ZN ter regionalne in nevladne organizacije, naj praznujejo ta dan in sodelujejo z ZN pri vzpostavljanju svetovnega premirja. Zveza združenj borcev za vred-note NOB Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov Slove-nije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteran- skih društev Sever, združeni v Koordi- nacijo domoljubnih in veteranskih orga- nizacij Slovenije (KoDVOS), so letos v četrtek, 21. septembra, že drugič prip- ravili pohod, posvečen miru. Pohod za mir je skupna pobuda vseh članic sve- tovne federacije veteranov, poteka pa istega dne ob istem času in po enakem scenariju v vseh glavnih mestih držav, katerih veterani so člani svetovne fede- racije. Ključni deli scenarija so branje poslanice generalnega sekretarja OZN, minuta tišine za padle bojevnike v vseh vojnah in nacionalno mirovno sporo- čilo. V Ljubljani ga je letos prebrala dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Sloven- ske filantropije, humanitarna delavka in ena vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Letošnji Pohod za mir se je začel na trgu Ajdovščina v Ljubljani, od koder so udeleženci krenili proti Kongresnemu trgu, kjer jih je pričakal orkester Sloven- ske policije. Sledila sta postroj prapor- ščakov veteranskih in borčevskih orga- nizacij ter himna Republike Slovenije. Dr. Anica Mikuš Kos pa je z nacio- nalnim mirovnim sporočilom poudarila krhkost miru in pomen družbe in posa- meznika za ohranjanje miru v svetu. Svoje poglede na mir je predstavil tudi Patrik Bole, študent Fakultete za družbene vede in član Mladinske sekci- je Društva za Združene narode za Slo- venijo, ki je bila kot formalna struktura // PIŠE IN FOTO: Mitja Tomažič Pohodniki za mir v Ljubljani so s trga Ajdovščina krenili do Kongresnega trga. znotraj društva ustanovljena leta 2011, združuje pa člane društva v starosti od 15 do 29 let s skupnim interesom za teme, ki zadevajo področja delovanja OZN. V svojem govoru se je dotaknil požrtvovalnosti in poguma starejših ge- neracij, ki so se v polpretekli zgodovini bojevale za mir in svobodo. Prav tako je opozoril na vse bolj prisotna zname- nja diskriminacije, rasizma in netole- rantnosti do drugačnih, proti čemur se moramo odločno upreti. Kongresni trg kot prostor, kjer se je končal pohod za mir in so prebrali poslanice in sporočila, je po njegovem mnenju najprimernejši, saj se na tem trgu srečujejo ljudje različ- nih prepričanj, verovanj, nacionalnosti, a vendar lahko ti posamezniki skupaj ži- vijo v sožitju in miru. Govor je končal s pozitivno mislijo, da je lahko človek člo- veku tudi brat in ne samo sovražnik. S temi besedami se je uradna slovesnost končala, druženje udeležencev pa se je nadaljevalo v Križankah. Slavnostna govornica Anica Mikuš Kos Patrik Bole: »Naj bo človek človeku vedno brat in nikoli sovražnik!« september 201710 Selma v Alabami. Protestnike so nasil- no napadli policisti, Amelio Boynton pa brutalno pretepli. Nekaj dni pozneje je znani črnski aktivist Martin Luther King Jr., vodja gibanja za državljanske pra- vice, pripravil pohod iz Selme v mesto Montgomery v Alabami, hkrati pa se je po telefonu pogovarjal s predsednikom ZDA Lyndonom Johnsonom, čigar ad- ministracija je pripravljala zakon, ki bi izenačil pravice črncev in belcev. Pohod so varovale posebne policijske enote, ki jih je poslal predsednik (guverner Virgi- nije je namreč dejal, da za varovanje ne bo poslal enot svoje zvezne države), in ko so prispele v mesto Montgomery, je bilo protestnikov že 25.000 in več. Nekaj mesecev pozneje so v senatu sprejeli za- kon o volilni pravici, ki je preprečil dis- kriminacijo na podlagi rase pri volitvah. Potvarjanje zgodovine V Združenih državah Amerike ne bos- te nikjer našli spomenika Amelii Boyn- ton, katere slika, kako brutalno prete- pena leži na tleh, je veliko prispevala k javnemu ogorčenju ljudi in k množični podpori gibanju za državljanske pravi- ce, medtem ko v isti državi na javnih mestih stoji več kot 1500 spomenikov (premagani) Konfederaciji in njenim vi- sokim vojaškim in civilnim politikom. Spomenike Konfederaciji so večinoma postavili na začetku 20. stoletja, ko je bilo obdobje zakonov Jima Crowa na vrhuncu. Še leta 1913 je predsednik Woodrow Wilson uvedel segregacijo na federalnih delovnih mestih. Takrat se je pojavila potreba po potvarjanju zgo- dovine. Namesto da bi konfederalisti in rasisti ostali poraženci na smetišču zgo- dovine, so bili svojim vnukom predsta- vljeni kot heroji. Ta vzgoja se nadaljuje še danes. Številni mladi belci se javno odevajo v zastavo Konfederacije. Pravijo, da je to zato, ker so ponosni na svojo zgodovino. Leto 1965 pa ni tako daleč, kot se šte- vilnim zdi. Črno-beli posnetki govorov, ki jih je imel Martin Luther King Jr. o črnskih pravicah, so varljivi, saj se nam zdijo starejši, kot dejansko so. Številni Afroameričani, ki so odraščali z zgod- bami svojih staršev in starih staršev o Ob nemirih v Združenih državah Amerike Spomeniki preteklosti – delitve v sedanjosti A K T U A L N O Spomeniki spadajo med najdolgotrajnejše simbole človeštva. Gra- dimo jih iz različnih razlogov – bodisi želimo zaznamovati velika de- janja naših sodrugov ali ustvariti trajen spomin na izgubo življenj. Stojijo kot spomin in opomin na zgodovino, vendar pa povedo več o tistih, ki jih postavijo, kot pa o tistih, ki jih slavijo. Za razumevanje povezave spomenikov ter človekovih pravic in državljanskih svo- boščin je bilo letos poleti pomembno opazovati spopade zaradi spomenikov v ZDA. Mestne oblasti v Charlottes-villu, mestu v zvezni drža-vi Virginija, 170 kilometrov od Washingtona, so se od- ločile, da bodo odstranile spomenik ra- sistični preteklosti svojega mesta, tako kot so pred tem že spremenile imena ne- katerih parkov in ulic. Odločitev za od- stranitev spomenika je postala povod za shod neonacistov in rasistov, ki je pret- resel ljudi po vsem svetu. Na posnetkih vidimo oborožene milice, kako z naci- stičnimi zastavami korakajo po univer- zitetnem kampusu, njihovi beli obrazi so zaripli od kričanja in vročine bakel, ki jih nosijo v rokah. »Kri in zemlja,« so kri- čali, »Judje nas ne bodo nadomestili« in »Naredimo Ameriko spet veliko«. Zbrali so se ob spomeniku Thomasu Jefferso- nu, enemu od ustanoviteljev Združenih držav Amerike, in nasilno obračunali z majhno gručo študentov, ki so sklonje- nih glav mirno stali ob vznožju in v ro- kah držali napis »Študentje proti belemu nacionalizmu«. Ti samozvani protestni- ki proti »genocidu nad belo raso« so v Charlottesville prišli z namenom, da bi protestirali proti odstranitvi spomenika generalu Robertu Leeju iz enega od par- kov v mestu. Da bi razumeli pomen tega spomenika, se moramo poglobiti v del ameriške zgodovine, ki je nam Sloven- cem slabše poznan. Pogled v preteklost General Robert Lee je bil poveljnik vo- jaških sil Konfederacije ameriških držav, ki je obstajala na jugu ZDA med letoma 1861 in 1865. Sestavljale so jo zvezne države Severna Karolina, Misisipi, Flo- rida, Alabama, Georgia, Louisiana, Te- ksas, Arkansas, Tennessee in Virginija. Ta samooklicana Konfederacija južnih zveznih držav je nastala zaradi različ- nih pogledov s politiki severnih zveznih držav (ti so se imenovali tudi unionisti) na odpravo suženjstva, ki je bilo temelj gospodarstva južnih zveznih držav. Kon- federalisti so trdili, da bi jih odprava su- ženjstva spremenila v drugorazredne državljane, hkrati pa so se prepričevali, da je suženjstvo za črnce pravzaprav dobro, saj v njih niso videli več od govo- rečega orodja. Oblikovanje Konfedera- cije je potisnilo ZDA v štiriletno krvavo državljansko vojno, ki se je končala, ko so unionisti zasedli Richmond, glavno mesto Konfederacije, in je bil general Robert Lee prisiljen podpisati izjavo o kapitulaciji. V naslednjih letih je pred- sednik Abraham Lincoln odpravil su- ženjstvo, vendar pa je na jugu za ohrani- tev miru obveljalo načelo »enakopravni, toda ločeni«. Za tem na videz nedolžnim geslom se je skrivala politika rasne segregacije, ki se je utrdila s tako imenovanimi zakoni Jima Crowa. Jim Crow je slabšalni izraz za Afroameričane, zakoni pa so predvi- deli ločeno javno šolstvo, javni promet in uporabo javnih zgradb ter črncem niso dovoljevali volilne pravice. Zakoni so se najbolj spoštovali v južnih zveznih državah, kjer so ponekod segregacijo celo vnesli v ustave, veljali pa so tudi na severu. Ti zakoni so do določene mere veljali vse do leta 1965, posledice pa Afroameričani čutijo še danes. Leta 1965 je črnska aktivistka Amelia Boynton organizirala miren protest za volilno pravico Afroameričanov v mestu // BESEDILO: Julija Jelušič Južnič, študentka Biotehnične fakultete 11 obdobju segregacije, vsak dan hodijo v službo ali šolo mimo omenjenih spo- menikov. Vsak dan so jim v opomin, da so nekateri njihovi sodelavci, sošolci in prijatelji ponosni na svoje prednike, ki so se bojevali za ohranitev suženjstva. Vendar pa se po nekaterih mestih ob- lasti zavzemajo za odstranitev spomeni- kov Konfederaciji in prav ta poteza je v Charlottesvillu podžgala neonaciste in bele nacionaliste, da organizirajo svoj zbor. Na zboru novinarjem hitro pove- do, da se počutijo kot drugorazredni dr- žavljani ter da jim želijo državo prevzeti Judje, črnci in komunisti. Povejo tudi, da niso tukaj samo, da bi grozili, ampak so pripravljeni ubijati. Kljub temu se zdi, da niso bili pripravljeni na ogorčenje javnosti ob njihovem protestu. Naslednje jutro (njihovi protesti so bili 11. avgusta ponoči) so se v Charlottes- villu prebivalci, aktivisti in verski voditelji začeli zbirati na mirnih protidemonstraci- jah. Nacisti, ki so ostali v mestu ali bližini, so se spet zbrali in oborožili ter se z goli- mi prsmi, potetoviranimi s svastikami, in pod nacističnimi zastavami odpravili po ulicah iskat mirne protestnike. Pričakala jih je ameriška Antifa (skrajno levičarsko gibanje avtonomnih antifašističnih sku- pin, ki se bojujejo proti skrajni desnici in ideologiji bele supremacije), katere člani so stopili nasproti nacistom, razbili nji- hove vrste in stali kot človeški ščit med njimi in protinacističnimi protestniki. Po- licija na tako dobro oborožene naciste ni bila pripravljena, kljub uporabi solzivca so se spopadi nadaljevali. Posebno šo- kanten je posnetek, ko se avto z vso hit- rostjo zapelje po cesti v mirne protestni- ke, za sabo pa pusti masaker. Policija je kmalu ugotovila, da je avto vozil 20-letni James Fields, beli nacionalist. Hudo ra- njenih je bilo 19 ljudi, od tega je ena od protestnic umrla na kraju dogodka. Ime ji bilo Heather Heyer. Zadnje besede, ki jih je objavila na družbenem omrežju Face- book, preden se je pridružila protestom, so bile: »Če nisi ogorčen, potem nisi do- volj pozoren.« (If you’re not outraged, you’re not paying attention.) Kako se odzivamo mladi Številni so se ob posnetkih iz Charlottes- villa spraševali, kako so se lahko tako mladi ljudje radikalizirali v neonaciste. Toda mladi, tisti bolj dejavni na spletu, vemo, kako. Skoraj vsak od nas ima ka- kšnega prijatelja na Facebooku, ki ga izrazito moti porast pomena politične korektnosti v družbi in jeziku in ki izra- ža v enaki meri apatijo do sveta in željo po provokaciji vsakogar, ki se zavzema za pravice drugih. Morda na njegovem profilu ne boste našli slike svastike, ven- dar pa je to profil človeka, ki se odzo- ve z besom vsakič, ko se zdi, da njegov glas in glas njemu podobnih nista glav- na v družbi. Ta bes ga potisne v radika- lizacijo, v beli terorizem. Donald Trump se mu zdi dober predsednik, ker pove stvari »tako, kot so«, oziroma tako, kot jih vidi on. To je predsednik, ki ima o vsem »dob- ro« mnenje, sumljivo dolgo pa molči o dogodkih v Charlotessvillu. Predsednik Trump je padel na moralnem izpitu, ko v dveh dneh in na treh tiskovnih konfe- rencah ni bil sposoben imenovati naci- stov s pravim imenom. Pa saj je to nav- sezadnje razumljivo, ko pa so prav oni njegovi najzvestejši podporniki! Izraziti ogorčenje in obsoditi njihova dejanja bi pomenilo priznati, da jim je prav njego- va rasistična retorika dala krila. Oziro- ma kot je povedal David Duke, nekda- nji vodja Ku Klux Klana: »Tukaj smo zaradi Trumpa!« Na svoji drugi tiskovni konferenci po pokolu v Charlottesvillu je Trump odklonil obsodbo belih na- cionalistov, ki se jih je v zadnjem času oprijela oznaka alternativna desnica (alt-right). Namesto tega je dejal, da je bila »krivda za nasilje na obeh straneh« in da ima tudi nasprotna stran, se pra- vi stran protirasističnih protestnikov, na svoji strani »slabe ljudi«. Najprej povejmo, da nasilje neonaci- stov in tistih, ki se bojujejo proti njim, nikoli ne more biti na isti ravni. Neo- nacisti morajo biti po hitrem postopku ustavljeni in kaznovani, ker so njihove ideje v popolnem nasprotju z naravno etiko človeške družbe in v njej zanje ni prostora. Svoboda govora je pomembna v naši družbi, vendar pa nas ne opravi- či posledic izrečenega. Tako so številni neonacisti, ki so jih bližnji prepoznali na slikah, v naslednjih dneh izgubili službe, štipendije in podporo svojih sorodni- kov. Nekateri so se posneli, kako objo- kani strmijo v kamero in prosijo svoje podpornike za denar (kot beli naciona- list Chris Cantwell), kar nam pokaže, da ko se tem neonacistom odvzamejo nji- hove zastave, bakle in orožje, ostanejo le še osamljeni strahopetci. Če občutijo vsaj kanček strahu, ki prevzame črnce, Jude in vse, ki so preživeli nacistično morijo v času druge svetovne vojne, ob pogledu na njihove pojave, potem si bodo morda premislili, preden se po- javijo na naslednjem shodu. Dejstvo je, da moramo iz shoda belih nacionalistov v Charlottesvillu in iz protestov proti njim vzeti pomembno lekcijo. Kaj se lahko naučimo? Na primeru Konfederacije lahko vidimo, kaj se zgodi, če se pod vplivom politike začne potvarjanje zgodovine. Dejstva o zmagovalcih in poražencih se popačijo in podporniki rasistov in nacistov pos- tanejo svojim otrokom heroji. Medtem pa mi drugi (antifašisti) dopuščamo, da so naši otroci prepuščeni zmedi šolske- ga aparata, ki partizane in domobrance postavlja na isto stran v zgodovinskih učbenikih. Smo jim pravilno predali svojo zgodovino in v njih zanetili upor- niški duh, ki jim bo omogočil prepoznati neonacistično retoriko v svoji okolici in se ji upreti? Lahko je za nastalo stanje obtoževati politike, težje pa je samemu sebi priznati, da smo dopustili tistim, ki potvarjajo zgodovino, da krojijo resni- co brez nas. Zelo preprosto je obsoditi novi spomenik na Kongresnem trgu, ko pa se nismo potrudili, da bi sodelovali pri njegovi postavitvi, in se nismo poza- nimali, da bi naša resnica ostala z njim nerazdružljivo povezana. H katerim spomenikom bomo torej mi, ki danes odraščamo, vodili svoje ot- roke? Bodo to partizanski spomeniki, ob katerih bodo slišali zgodbe o uporu in ljubezni do domovine, ali bodo to do- mobranska obeležja, ki so postavljena v Grahovem, Rovtah in še kje? Ali se bomo morda odločili, da otrok ni dobro preveč obremenjevati z zgodovino, in jih bomo pustili pred računalnikom, da jih bo radikalizirala prva spletna stran, ki jim bo ponudila občutek pripadnosti? Morda pa je za vsa ta vprašanja že pre- pozno. Neonacisti si upajo na ceste brez mask ali pa celo kandidirajo za politične funkcije in prepričujejo naivneže, ki ne razumejo, da je njihova retorika podpr- ta s svastiko. Prihaja čas nove odločit- ve – povzdigniti glas ali pa ostati tiho? In če se zgodovina ponavlja, naj se do družbene streznitve ponavlja tudi vzklik »Smrt fašizmu, svoboda narodu«. H katerim spomenikom bomo torej mi, ki danes odraščamo, vodili svoje otroke? Bodo to partizanski spomeniki, ob katerih bodo slišali zgodbe o uporu in ljubezni do domovine, ali bodo to domobranska obeležja, ki so postavljena v Grahovem, Rovtah in še kje? september 201712 bor členov, ki »potrjujejo« evropsko skrb, saj vključujejo direktive o rasni enakosti in prepovedujejo diskriminaci- jo – zbrani so pod naslovom Resolucija Evropskega parlamenta o evropski strategiji za Rome. Problematičen je že naslov, saj se, ko zapiše za Rome, evropska insti- tucija postavi v superiorni položaj. Pra- vilneje bi bilo »z Romi«, kar bi bilo tudi v skladu z načeli, h katerim spodbujajo. Romi imajo velikokrat negativno izku- šnjo z institucijami in javnim prostorom že v otroštvu. Takrat se razvije tudi ob- čutek nemoči in zato ne znajo oziroma ne najdejo načinov, kako bi postali sa- mostojni pri uveljavljanju pravic oziro- ma kako bi se opolnomočili. S tem se krepi rasistični učinek institucij. Romi na Slovenskem Kako se to kaže v vsakdanjem življenju Romov na Slovenskem? Prakse institu- cij, ki zavirajo družbeni in osebni razvoj Romov, so zelo raznovrstne in bolj ali manj prikrite. Izražajo se kot nespodbu- janje romskih otrok v šolskem sistemu ter ločeno poučevanje Romov kot od- govor na učne ali vedenjske težave, saj naj bi bili »moteči« za sošolce Nerome; pri neobveščanju o prostih delovnih mestih oziroma drugih aktualnih zade- vah; pri razporeditvi denarne pomo- či; pri tem, da Romi niso seznanjeni z možnostmi izobrazbe v prihodnosti, saj se največkrat samodejno domneva, da šolanja po osnovni šoli ne bodo nada- ljevali; ipd. Podoben rasistični učinek je tudi to, da se zavodi za zaposlovanje v primeru, ko delodajalci eksplicitno ne želijo zaposlovati Romov, na to ne od- zivajo oziroma ne opozorijo višjih pri- stojnih organov, s čimer takšno stanje popolnoma normalizirajo in ga s tem tudi upravičujejo. Kaj pravijo sami? V intervjujih, ki sem jih izvedla junija leta 2016 v naselju Trnovec na Hrva- škem s petimi mladimi moškimi, stari- mi od 26 do 31 let, sem dobila vpogled v še nekaj rasističnih praks, predvsem na področju zaposlovanja. Vsi delajo na črno, saj drugače zaposlitve ne do- bijo ali pa izjemno težko. Pojasnili so, da iskanje dela poteka zgolj s poznanstvi, saj z institucijami (zavodom za zapo- slovanje) ne želijo imeti opravkov, ker z iskanjem dela preko zavoda nimajo pozitivnih izkušenj. Če zavod koga na- poti k delodajalcu, ta, ko opazi ali izve, da je oseba Rom, prekine vsakršno željo po sodelovanju z njim – nekateri odkri- Sodobni procesi rasizacije kot utež pri delovanju Romov Diskriminacija je še zelo prisotna A K T U A L N O Romi so družbena skupina, ki je kljub večstoletni nastanjenosti na evropskih tleh še vedno brez družbenopolitične in gospodarske moči. V vsakdanjem življenju občutijo številne oblike diskriminaci- je in kršenje temeljnih človekovih pravic, kar se kaže v mnogo se- gmentih – zlasti pri nedostopnosti do trga dela, slabi izobraženosti ter v splošnem odklonilnem odnosu do njih. Mirovna kultura, h kateri je stremelo obdobje po dru-gi svetovni vojni, je tako še precej oddaljena, saj so pojavi rasizma in diskriminacije do ran- ljivih družbenih skupin v javnosti pred- stavljeni na nov način, s politično bolj korektnim jezikom; s tem se zameglju- je pogled na problematiko. Pomembno vlogo pri ohranjanju »statusa quo« ima- jo institucije, ker delujejo na vseh rav- neh družbe in tako najlaže pronicajo v vse pore posameznikovega vsakdanje- ga življenja. Institucije imajo nedvom- no osrednjo vlogo pri ustvarjanju rasi- stičnih učinkov, zato se bom v nadalje- vanju osredotočila na tako imenovani institucionalni rasizem, ki ga vidim kot osrednji problem pri sodobnih procesih rasizacije. V neoliberalistični sodobnosti smo priče močni individualizaciji družbe, s tem pa tudi praksi, da se tudi krivda za lastne »neuspehe« pripisuje le posame- znikom. Romi so zaradi zgodovinskih okoliščin (to je dolge »tradicije« izklju- čevanja) temu kolektivnemu okrivlja- nju podvrženi precej bolj kot Neromi. To je očitno v javnih razpravah o Ro- mih, v katerih so predstavljeni kot »iz- koriščevalci sistema« in izključni krivci za lastne »napake«. Dojemanje Romov in odnos do njih ostajata pretežno sov- ražna in negativna, čeprav se je način govora o njih že nekoliko spremenil. Institucionalni rasizem Sodobni rasizem ali neorasizem na- mreč drugače kot »stari«, ki temelji na hierarhiji med Prvimi (nosilci moči, op. ur.) in Drugimi (v tem primeru Romi, op. ur.), postavlja v ospredje »različnost« kultur in družbenih skupin. Sodobni rasizem poudarja pravico do različnosti, obe- nem pa je (prikrito in odkrito) vsestran- sko vpet v družbenopolitične prakse in procese izključevanja. V teh praksah so glavni akterji ravno institucije, ki na- merno ali nenamerno ustvarjajo rasi- stične učinke in tako sodelujejo pri pro- cesih rasizacije. Institucionalno delova- nje je večinoma prikrito, zato se lahko vsakršna krivda pripiše posameznikom, ne pa institucijam; tako se rasizem de- jansko nenehno krepi in reproducira. Institucionalni rasizem je namreč vključen v zakonodajo in druge stro- kovne prakse, ki ustvarjajo družbene neenakosti. Te se kažejo v rutinskih politikah ter raznovrstnih odnosih do prikrajšanih državljanov, ki tako niso enakovredno vključeni v aktivno vsak- danje življenje družbe, v kateri živijo. Tako se z delovanjem institucij neovi- rano in nekritično prenašajo in vnašajo tudi negativni predsodki, kar pripomore k (po)ustvarjanju rasističnih praks. Stro- kovni delavci niso nujno rasisti sami po sebi, temveč rasizem sprejemajo in uresničujejo z vključenostjo v same in- stitucije. Rasizem kot vrednotna usmer- jenost, ki določa in opravičuje različne družbene neenakosti, je namreč v sa- mih temeljih vpet v institucije. Tudi če ne gre za izražene rasistične namene, se institucionalni rasizem izraža ravno v rasističnih učinkih. Najočitneje se rasi- zem kaže predvsem na področju zapo- slovanja, socialnega in zdravstvenega varstva ter izobraževanja. Neorasizem in njegovi učinki se oči- tno kažejo pri Romih. Primer neora- sizma je tako tudi delovanje evropskih institucij, na primer Evropskega parla- menta, kajti zasledimo lahko velik na- // BESEDILO: Sergeja Masten 13 Po sledi naših člankov Po pol stoletja je Slavka Jerman znova videla brezo »Rasti, lepa bela breza, rasti v opomin ro- dovom, ki bodo živeli za nami, da takih mest, od koder si prinesena, ne bo nikoli več.« Tako je leta 1970 v knjigo vtisov v Vrtu spominov in tovarištva na Pe- tanjcih zapisala Slavka Jerman iz Lju- bljane, ko si je prišla ogledat brezo, katere sadiko je sedem let prej, leta 1963, prinesla iz koncentracijskega taborišča Auschwitz na Poljskem. To je bilo hkrati prvo drevo iz kakšnega taborišča v tem vrtu, Slavkin zapis pa je prvi zapis v knjigi vtisov. Po skoraj petdesetih letih je danes 85-letna Slav- ka obiskala »svojo« brezo. »Ne morem verjeti, da je zrasla tako lepa in visoka, ta moja breza!« se je na prvi septembrski dan čudila in v Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih ob- čudovala vitko belo lepotico. Pogovor s Slavko Jerman o tem, kako je de- setletja nazaj »tihotapila« brezo čez poljsko in nato še jugoslovansko mejo smo objavili januarja v Svobodni be- sedi. Iz Vrta, kjer imajo vse zasaditve skrbno vpisane, so nam tedaj sporoči- li, da se je pred leti omenjena breza zlomila v enem od neurij. Po vnovič- nem pregledu pa so brezo našli, skupaj s Slavkinim imenom, in njena želja je bila, da jo znova vidi. In tako je krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Zadobrova - Sneberje iz- peljala izlet z ogledom vrta za svoje čla- ne v Prekmurje, med njimi je bila tudi Slavka Jerman. Po srečanju v društve- nih prostorih dr. Šiftarjeve fundacije, ki upravlja Vrt, so se kljub deževnemu vremenu odpravili v Vrt spominov in tovarištva do breze, ki je zabeležena pod redno številko 539. Ob njej se je ponosno fotografirala tudi Slavka Jer- man in mimogrede za vse udeležence obudila spomin na to, kako je sadiko pred več kot pol stoletja skrbno zavito in shranjeno v potovalki srečno prenes- la čez meje ter jo najprej posadila doma v Zadobrovi, nato pa jo je sam dr. Va- nek Šiftar, ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, prenesel in po- sadil v tedaj nastajajočem vrtu. Tokra- tnega srečanja so se udeležili tudi Jože Vidič, predsednik Pokrajinskega sveta ZZB Pomurja, Evgen Emri, predsednik ZZB NOB Murska Sobota, ter Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar kot pred- stavnika dr. Šiftarjeve fundacije. Jožica Hribar to, drugi prikrito. Zavod kljub prijavam proti takšnim praksam ne ukrepa. Po- ročali so tudi o tem, da so delodajalci velikokrat izkoristili subvencije, ki so jih prejeli za zaposlitev Roma, a zaposle- nemu niso izplačali zaslužka. Hkrati so poudarili pomembnost zaposlitve, ki jim omogoča to, da so aktivni in av- tonomni državljani in ne le »državni podporniki«. Poročali so tudi o posebni kontroli na državni meji, saj so jih neš- tetokrat obravnavali drugače kot Nero- me, kljub temu da niso kršili nobenega zakona. Vsi ti primeri kažejo, kako se utrjeni predsodki in stereotipi pokaže- jo v realnosti ter kako deluje sistemsko izključevanje. Kako odgovarjati na stereotipne pred- stave o »romski lenobi«? Z znanjem. Z védenjem o tem, da je okolje še vedno rasistično in da se prakse delovanja do te manjšine kljub obljubam niso veliko spremenile. Stanje se je sicer v nekate- rih delih Slovenije (pa tudi na hrvaški strani meje) izboljšalo, vendar to nika- kor ni zadovoljiva stopnja napredka. Po- samezniki namreč sledijo sklopom do- godkov, ki potekajo na formalni in ne- formalni ravni, in pogosto ne presojajo rasističnih praks. Ne moremo pa enoznačno govoriti le o delovanju institucij, temveč tudi o odgovornosti Romov samih. Uspešno se morajo vključevati v sfero javnega živ- ljenja in prevzeti pobudo, da postanejo aktivni državljani. Premagovanje »kul- turnih razlik« je mogoče samo tako, da sodelujeta obe strani in da del pri svojem aktivnem vključevanju v družbo, v kateri živijo, prevzamejo tudi Romi. Ironija je, da se Romom tako posredno ali nepos- redno omejuje, da bi postali enakovredni člani družbe, hkrati pa se jih krivi za na- pake, za katere so v prvi vrsti vendarle odgovorne institucije sistema. V članku so uporabljena gradiva: Baskar, Bojan, 2004. Rasizem, neora- sizem, antirasizem. Časopis za kritiko znanosti 32 (217/218): 126–149; Do- minelli, Lena, 1995. Antirasistične per- spektive v evropskem socialnem delu. Socialno delo 34 (3): 181–192.; Maro- vič, Mateja, 2010. Romi, socialni kapital ter dileme glede nameščanja romskih otrok v vzgojne zavode. Socialno delo 14 (2): 247–270; Pajnik, Mojca, 2015. V imenu ljudstva: sodobni procesi rasiza- cije. Časopis za kritiko znanosti 43 (260): 7–15: Urh, Špela, 2009. Etnično občutlji- vo socialno delo z Romi. Doktorska diser- tacija. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. september 201714 P R I P O V E D Danilo Rudež, primorski partizan, oficir, človek izjemne energije Takega tovarištva nikoli ne pozabiš Danilo Rudež je julija dopolnil enaindevetdeset let. Kleni Kra- ševec, letnik 1926, se je rodil v Štanjelu, a tam niso dolgo živeli. »Veliko smo se selili, ker je bil oče dimnikarski mojster, in kjer koli je izvedel za kakšno boljše stanovanje, smo se preselili,« pravi. Je eden izmed tistih ljudi, ki si svojega življenja brez re- kreacije, pa naj bo to telovadba, hoja ali kolesarjenje, ne znajo zamišljati. Lani je denimo prehodil 1320 kilometrov. Človek iz- jemne energije in modrosti, blagega pogleda in mirnih, jasnih besed. Je član ZB Kodeljevo. V času njegovega otroštva so živeli v Tupelčah pri Kobjeg-lavi, kjer je obiskoval osnov-no šolo. Žal je bilo njegovo otroštvo zelo kratko. »Bilo nas je pet ot- rok, bila je huda kriza v Italiji in oče za svoje delo pogosto ni dobil plačila. Pri desetih letih sem že moral s trebuhom za kruhom, pri bogatih kmetih sem bil za pastirja,« začne obujati spomine. Ko se je Italija pripravljala na vojno, so mobilizirali vse moške od 18. do 60. leta, starejši brat je moral v italijansko vojsko, pozneje je v Rusiji padel, sestra v Trst, ostal je najstarejši v družini in delal, kjer koli so ga vzeli. »Na začetku leta 1943, ko sem imel 16 let in pol, so me italijanski vojaki skupaj z vrstniki in leto dni starejšimi fanti konfinirali ne- kam blizu Genove, da ne bi prebegnili k partizanom. Po kapitulaciji Italije smo se vsak po svoje vračali domov. Ko pa sem prišel domov, ni bilo izbire, pridru- žil sem se Goriški brigadi. Najlepša leta, med 17. in 19. letom, sem preživel med streljanjem.« Njihova brigada je konec septembra dobila nalogo, da gre v Šempeter pri Gorici, da se uprejo Nemcem, ki so prihajali iz južne Italije. »Ker so bili močnejši, smo se morali umakniti na Staro goro blizu Šempetra, kjer so nas obkolili. Dva dni in dve noči je traja- la borba. Bil sem ranjen v hrbet. Ležali smo na položajih sredi gozda, ko je v drevesu eksplodirala granata, delčki so me zadeli v hrbet, le nekaj centimetrov od hrbtenice. Med umikanjem je šla mimo partizanska bolničarka, ki me je poznala, bila je hči fotografa iz Komna, s katerimi so bili moji starši družinski prijatelji. Na hitro mi je povila rano, ker smo se naglo umikali.« // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Ranjen na pot »Na srečo se nam je uspelo umakniti po težko dostopnem suhem potoku, smo se pa razbili na manjše skupine. Spre- mljala sta me dva soborca, močno sem krvavel in bolelo me je, lahko pa sem hodil. Najprej sta me hotela pospremiti domov na Kras, pa ni bilo mogoče za- radi Nemcev, ki so bili vsepovsod. Zato smo se usmerili na drugo stran in pre- hodili celotno Vipavsko dolino, do vasi Črniče pod Čavnom. Skoraj nismo več pričakovali, da se bomo rešili, ker so se Danilo Rudež kot partizan leta 1943 (foto: osebni arhiv) 15 Nemci vse bolj približevali. Spomnim se, da je po jesenskem dežju sonce lepo zasijalo, ko smo šli mimo pokopališča, in tovarišema sem rekel, da naj me ne- kam skrijeta in me pustita, da se bosta sama rešila. Z mano jima je bilo veliko teže. Za vse življenje sem si zapomnil, kar sta odgovorila: 'Ali se vsi trije reši- mo ali pa nobeden!' Tega tovarištva ni- koli ne pozabiš! Prišli smo do prve hiše, skoraj vse so bile prazne, ker so prebivalci pred Nem- ci zbežali v hribe. Eden od sotovarišev je le našel pri neki domačiji starčka in ga prosil, ali nas lahko skrije v senik ali klet. Bal se je, 'če vas najdejo, bo gore- la hiša, vi in jaz'. Nemci so bili že čisto za nami. Umaknili smo se na bližnji vrt, tam je bil jarek, ob njem pa ograja, ki jo je preraščala divja trta. Polegli smo v jarek, eden je imel brzostrelko in roč- no bombo. Dogovorili smo se, če nas odkrijejo, potegne varovalko na bombi, živi se ne bomo pustili ujeti. Spomnim se, kako sem skozi tiste liste gledal son- ce in se poslavljal od življenja. To je bil res tak strašen trenutek.« Nemci jih na srečo niso odkrili, lah- ko pa si le predstavljamo stisko treh vojakov, posebno njega, ranjenca. Šele ponoči so krenili dalje in po celonočni hoji prispeli na Čaven. Tam so srečali skupino partizanov, poveljnik je določil druga dva tovariša, da sta ga spremlja- la z vrha Čavna do Predmeje na robu Trnovskega gozda, kjer je bila poljska partizanska bolnišnica. A komaj se je nekoliko okrepčal in legel na senik, že je spet začelo pokati. Osebje je pograbi- lo ranjence in so bežali v Trnovski gozd. »Spomnim se, da smo prišli v bolnico v nedeljo, in vse do naslednje nedelje smo tavali po gozdu brez hrane, brez vode, brez spanja. En teden. Danes še sam sebi ne verjamem, da smo zdrža- li,« ga preplavijo spomini. »Pet ali šest nas je bilo v skupini, na srečo je bil gost gozd, da smo se izmuznili.« Končno mu je uspelo priti domov, kjer je bila mama zelo presenečena, ko ga je zagledala. Tista partizanka je namreč staršem po- vedala, da ga je srečala, da je bil ranjen in da je vprašanje, ali se je sploh rešil. Zato ga je šel oče iskat v okolico Stare Gore. »Da bi našel vsaj moj grob, če ni- sem več živ,« se spominja. Doma je oče na vrtu skopal nekakšno zemljanko, nasul je listja na pod, in tam se je skrival, dokler se ni pozdravil. »Ko sem izvedel, da je blizu Kobjeglave 3. bataljon Južnoprimorskega odreda, sem se mu pridružil.« Skoraj dve leti je bil partizan, Za- čel je na goriški fronti, se prebijal skozi gozdove Vipavske doline in Trnovske- ga gozda, nato čez Pivko, Notranjsko, Suho krajino, Kočevski rog, Črnomelj. »Tam sem končal dvomesečni tečaj za zveze. Bil je že maj leta 1945, fronta se je premikala iz Bosne proti Sloveniji, nas tečajnike so vključili v 26. herce- govsko divizijo, ki je preganjala Nem- ce proti Avstriji. Tako sem s to veliko enoto zaključeval drugo svetovno voj- no v Sloveniji. Nemce smo pregnali do Vrhnike, od tam so zbežali, mi pa smo osvobodili Ljubljano. Devetega maja smo iz vrhniške smeri vstopili v Lju- bljano. Ljubljančani so nas tako spreje- li, da smo v trenutku pozabili vse vojne strahote in trpljenje, pričakale so nas polne ulice ljudi z zastavami, rožami … Ta konec je bil res enkraten! Še danes se dostikrat spomnim na to, kako me je konec vojne osrečil. Nikoli v življenju si nisem mislil, da bom kot osvobodi- telj vstopil v Ljubljano, tisto Ljubljano, o kateri so nam otrokom starši, ko smo bili pod Italijo, na skrivaj govorili, da je v Sloveniji.« Konec vojne brez končanih šol »Ko se je vojna končala, sem imel 19 let, pa nisem imel poklica, nobene šole nisem dokončal. Domov nisem mogel, ker so bile Dutovlje, kjer so takrat žive- li moji starši, v coni A. Odločil sem se, da ostanem v vojski. Najprej sem bil v Ljubljani, potem dva meseca v Litiji kot vojni delegat, vrnil sem se v Lju- bljano, potem so me poslali na Velike Bloke, potem v Črnomelj, nato v Slo- vensko Bistrico. Tu sem končal srednjo šolo, da sem se lahko vpisal na vojaš- ko akademijo. Tako sem bil leto dni v Beogradu, dve leti v Čupriji, kjer sem se specializiral za topničarja, To sem si želel – če sem že vojak – da bi bil to- pničar, in še eno leto v Zagrebu. Imel sem srečo, da so me po končanem šo- lanju poslali v Slovenijo, 30 let sem bil zaposlen v vojski, prišel sem do čina artilerijskega majorja. Po vojni pa je še nekaj let predaval predmet obramba in zaščita v Centru strokovnih šol v Ljubljani. Danes živi sam – z ženo, prav tako Primorko, sta bila skupaj več kot petdeset let – a ob- daja ga ljubeča družina: hčeri, vnuki in pravnuki. Nadvse skrbi za svojo kondi- cijo: hodi, kolesari, pazi na zdravje in prehrano. In poudarja, da največ štejejo tovarištvo, prijatelji in družina. Danilo Rudež (Foto: Jožica Hribar) Dogovorili smo se, če nas odkrijejo, potegne varovalko na bombi, živi se ne bomo pustili ujeti. Spomnim se, kako sem skozi tiste liste gledal sonce in se poslavljal od življenja. To je bil tak res strašen trenutek. september 201716 v opomin!«, »Obtožujem« in še mnogo podobnih zaobljub. Napisali smo mno- go del s podobnimi naslovi, izrečeno je bilo mnogo tehtnih besed na spomin- skih slovesnostih in komemoracijah, pa vendarle vedno znova ugotavljamo, da prav noben naš opomin ni odveč. Celo več – vedno bolj je pomemben naš glas opomina, kajti spomini bledijo. Človeka lahko ubiješ na tisoč načinov, tudi narod lahko ubijaš na različne načine. Vzameš mu dom, vero in upanje, lahko ga izstra- daš do smrti, lahko ga zgaraš do smrti, lahko ga pošlješ skoz dimnik, najprej pa mu vzameš jezik, pravico govoriti, pravico do maternega jezika. Jezik nas dela Slovenke, Slovence, Primorce, Kra- ševce, Notranjce, Gorenjce, Štajerce, Korošce ... jezik ohranja našo domovi- no – ne žica in zidovi ...« S temi beseda- mi se je začela prireditev, s katero so se spomnili 63.000 ljudi, ki so bili iz Slove- nije izseljeni v različna koncentracijska in delovna taborišča, in več kot 12.100 slovenskih rodoljubov, katerih življenja so ugasnila v dimnikih krematorijev. Med drugo svetovno vojno je okupa- tor v koncentracijska taborišča in za- pore poslal skoraj 22.000 Slovenk, naj- več prav v največje žensko koncentra- cijsko taborišče Ravensbrück v Nem- čiji, kjer je bilo zaprtih 2.230 Slovenk, več kot 200 pa jih je tam tudi umrlo, ter v taborišče Birkenau, največjo podru- žnico zloglasnega taborišča Auschwitz na Poljskem, številne pa so internirali tudi na Rab in Gonars. Približno 9.000 taboriščnic in zapornic se po vojni ni vrnilo domov. Zbrane je uvodoma pozdravil Ma- tjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück, nato pa se je za- čela osrednja prireditev, na kateri so se glasbene točke prepletale z videopro- jekcijami in pripovedmi utrinkov iz živ- ljenj posameznih internirank. Za obli- kovanje programa in tehnično izvedbo je poskrbela ekipa Televizije Medvode (Iztok Pipan, Klemen Mlinarič, Žiga Ko- vač, Lina Potočki Vozny, Miha Dulmin, Nataša Predalič). Po slavnostnem govo- ru predsednika Boruta Pahorja, ki je bil že peto leto osebni pokrovitelj sre- čanja, so se vsi nastopajoči poslovili s pesmijo Vstala Primorska – zapeli so jo skupaj z zbranimi v dvorani, ki postaja premajhna za ta srečanja, saj vsako leto privabijo vse več ljudi. Tradicionalno srečanje taboriščnic, izgnanih in ukradenih otrok v Portorožu Preživeli smo, ker smo se uprli! R E P O R TA Ž A Na tradicionalnem vseslovenskem srečanju nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov, izgnank ter ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, njihovih svojcev in prijateljev ter somišljenikov, ki je tudi letos potekalo v Portorožu, je bila osrednja slovesnost tokrat posebej posvečena 70. obletnici pri- ključitve Primorske k matični državi. Več kot petsto obiskovalcev iz vse Slovenije je poslušalo odličen program, ki je potekal po scenariju Silvane Knok in pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pa- horja, ta je bil tudi slavnostni govornik. Poleg predsednika Pahorja in njegove žene so se slovesnosti udeležili tudi minister za Slo-vence v zamejstvu in po sve- tu Gorazd Žmavc, predsednik in pod- predsednik ZZB za vrednote NOB Slo- venije Tit Turnšek in Marijan Križman, članica predsedstva Tilka Bogovič ter poslanca Mirjam Bon Klanjšek in Mar- ko Ferluga. Povsem polno dvorano pa so navdušili nastopajoči: Otroški pev- ski zbor Osnovne šole Koper, folklor- na skupina Valček, orkester Slovenske vojske, pevki Marjetka Popovska in Lia Luša, pevec Slavko Ivančič, tenorist Martin Sušnik, balerine Baletne šole Stevens in odlični voditelj Domen Va- lič. Slovesnost je v imenu Koordinacij- skega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije pripravil Taborišč- ni odbor Ravensbrück. »Po vsem svetu smo klesali v kamen, granit, vlivali v bron misli, kot so »Ni- koli več!«, »Mrtvim v spomin – živim Pogled v dvorano Otroški pevski zbor Osnovne šole Koper // BESEDILO: Nataša Predalič, TV Medvode // FOTO: Iztok Pipan 17 umrlega Antona Vratušo, namestnika komandanta brigade. Tako kot govorniki iz Slovenije in Hrvaške se je prepletal tudi kultur- ni program prireditve. Za vodenje in recitacije pesmi in pričevanj nekda- njih taboriščnikov sta poskrbeli Ire- na Ivič in Silvana Knok, s pesmijo pa so nastopili Klapa Eufemija ter pe- vec Tone Habjan in harmonikar Nejc Jemc, ki sta poleg slovenskih in hr- vaške pesmi zapela tudi judovsko pe- sem. Po koncu osrednje prireditve so se udeleženci ustavili še pri spome- niku otrokom, ženskam in starčkom, tam so ob petju pesmi položili cvetje in prižgali sveče. Ob 74. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu Iz trpljenja v svobodo R E P O R TA Ž A Tradicionalno srečanje preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbijo za to, da se zločin ne pozabi, je bilo tudi letos na pokopališču taborišča Kampor na otoku Rab. Udeležilo se ga je več kot 300 obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške, med njimi tudi domačini z Raba. Na slovesnosti so vence in cvetje pri obelisku na pokopališču položili delegacija ZZB za vrednote NOB Slovenije, predstavniki mesta Rab, Primorsko-goranske županije, slovenska ve- leposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, poslanec državnega zbo- ra Uroš Prikl, predstavniki občine Kočevje, mest Čabar in Lopar, Zve- ze antifašističnih borcev in antifašistov republike Hrvaške, Skupnost internirancev Dachau iz Slovenije in Združenje antifašistov Raba. V taborišču Kampor je v letih 1942 in 1943 trpelo približ-no 15.000 Slovencev, Hrva-tov in Judov. Slovesnost ni bila namenjena samo spominu na tež- ke dni naše skupne preteklosti, ampak je bila tudi most prijateljstva med hrva- škim in slovenskim narodom, most, ki nas združuje v spominu in opominu, da se nasilje, povezano z različnimi ideo- logijami, ne bi več ponovilo. To je bila osrednja tema številnih tako slovenskih kot hrvaških govornikov, ki so poudar- jali potrebo po ohranjanju zavedanja o skupni protifašistični tradiciji in da si niti ob vsem vedenju, poslušanju pri- čevanj ne moremo predstavljati na eni strani trpljenja vseh, ki jih je vojna do- letela na njihovih domovih, pognala v boj, izgnanstvo in begunstvo, v zapore in koncentracijska taborišča, in na drugi strani njihovega poguma in moči. Zbrane je nagovoril Herman Janež ml., predsednik Taboriščnega odbora Rab - Gonars. Zahvalil se je tako prebi- valcem Raba kot tudi občini Rab za skrb pri urejanju spominskega parka in pou- daril, da vsakoletna srečanja ohranjajo stike s preživelimi taboriščniki, njihovi- mi svojci in prebivalci Raba. Tudi župan občine Rab Nikola Grgurić je menil, da prebivalci otoka Raba nikoli ne sme- jo pozabiti, kaj so doživeli in kako je ita- lijanski fašizem v imenu ideologije uni- čeval druge narode. Obenem ga veseli opažanje, da v zadnjih treh letih, odkar je župan, vsako leto več obiskovalcev obišče območje taborišča tako med le- tom kot tudi na sam spominski dan. V imenu slovenske borčevske organizaci- je je spregovoril član predsedstva Jože Oberstar. Med drugim je spomnil tudi na ustanovitev OF v taborišču, Rabske brigade in se poklonil spominu na letos // BESEDILO IN FOTO: Iztok Pipan Slovesnost na Rabu, v sredini Smiljana Knez, veleposlanica v Zagrebu Več kot 200 ljudi iz Slovenije se je udeležilo slovesnosti. V imenu ZZB NOB Slovenije so cvetje položili Janez Alič, Herman Janež ml. in Jože Oberstar. september 201718 moljubne organizacije iz Velenja sku- paj z občino in Planinskim društvom, je ena najbolj simpatičnih in dobro obiskanih spominskih slovesnosti v Sloveniji. Na ta dan odprejo tudi lepo urejeno spominsko brunarico, venec k znamenitemu spomeniku ranjencev, delo Ivana Meštrovića, je letos polo- žila tudi obrambna ministrica Andreja Katič. Organizatorji v kulturni program vsako leto vključijo številne domače glasbene talente, letos so bili to pev- ka Zarja Gošnik, citrarka Anja Marin- čić Barič ter harmonikar Zmago Štih in pevec Toni Babić. Poleg njih pa so nastopili še Godba veteranov za tretje življenjsko obdobje, Moški pevski zbor Kajuh in Moški pevski zbor KUD Rav- ne pri Šoštanju ter ansambel bratov Avbreht. Odlična povezovalka Karmen Grabant je med napovedi spretno vple- tala Kajuhove misli. Zbrane pod ogromnim šotorom je nagovoril tudi Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slovenije. Graška gora znova v znamenju rdeče zvezde Za svojo domovino smo odgovorni vsi R E P O R TA Ž A »Rdeča zvezda je prevelika stvar, da bi iz nje delali zabavne šove,« je med drugim v svojem slavnostnem govoru na Graški gori pou- daril poslanec Matjaž Han in s tem pritrdil svojemu strankarskemu kolegu Bojanu Kontiču, županu Velenja in predsedniku tamkajšnje borčevske organizacije. Tradicionalna slovesnost na tej gori jurišev vsako leto poteka pod rdečo zvezdo in v poklon borcem in borkam 14. divizije ter v spomin na domačega pesnika, tudi borca 14. divi- zije, Karla Destovnika-Kajuha. Borcev iz slavne 14. divizije žal prihaja vse manj, kar je glede na časovno oddaljenost ra-zumljivo. Letos smo med obi- skovalci našli le enega, to je bil 93-le- tni Jože Turk iz Podcerkve, Stari trg pri Ložu, žal so ga organizatorji med pozdravljanjem gostov spregleda- li. Turk je bil doma z Bloške Police, v Tomšičevo brigado je vstopil leta 1942 in s 14. divizijo prehodil celotno težko in nevarno pot na Štajersko. »V Topol- šici sem bil stražar, ko je bila podpisana predaja nemške vojske generala Löhra, dobro sem poznal pesnika Kajuha, dob- ro se spomnim žalosti, ko je bil ustre- ljen; bil sem med graditelji bolnišnice Mrzle vode na pobočjih med Velikim Travnikom in Komnom leta 1944,« je pripovedoval na Graški gori. Po koncu vojne se je vrnil domov in delal na kme- tiji. Še vedno se spomni napornih poti in sovražnih zased, pa mraza, ki jih je v tisti strašni zimi leta 1944-1945 grizel do kosti. Nad tokratno prireditvijo je bil navdušen, le svoje stare vojne tovariše je pogrešal. Eden najmlajših udeležencev slo- vesnosti pa je bil srednješolec Aljaž Gračner iz Celja, član Mladih borcev, zvedav mlad fant, ki pravi, da ga zgo- dovina zelo zanima, kar največ pa želi izvedeti o drugi svetovni vojni. Na vpra- šanje, od kod takšno iskreno zanimanje, pravi: »Leta 2008 smo šli z družino na izlet v Kumrovec in takrat sem spoz- nal, da o tem obdobju naše zgodovine ne vem ničesar, tudi v osnovni šoli se o tem nismo skoraj nič učili. Začel sem spraševati, najprej starejše člane druži- ne, brati, raziskovati. Lani sem se v Ce- lju udeležil tabora Mladih borcev. Iskre- no spoštujem ljudi, ki so se bojevali za našo svobodo, spoštujem rdečo zvezdo, zgodovino, brez katere ne bi imeli tega, kar imamo!« Slovesnost na Graški gori, ki jo tra- dicionalno pripravijo veteranske in do- Obiskovalci so povsem napolnili velik šotor in prepevali skupaj s pevci na odru. Jože Turk, borec 14. divizije Aljaž Gračner iz Celja // BESEDILO IN FOTOGRAFIJE : Jožica Hribar 19 zlasti narednik Karim. Neustrašna sta bila tudi v boju proti nemškim orožni- kom po izdaji tabora čete na Javorniku. Zadnji boj pa sta doživela pri požganem mlinu v Šentrupertu nad Laškim 27. av- gusta 1941. Karima so Nemci ujeli že prej, med umikom skupine sedmih bor- cev te čete, Junis je umrl skupaj z dru- gimi borci v Šentrupertu. Letošnje prireditve se je udeležilo veliko ljudi s širšega Kozjanskega, med njimi tudi župana Laškega in Radeče, Franci Zdolšek in Tomaž Režun, ter po- slanec Matjaž Han. Na prireditv je pri- spela tudi skupina pohodnikov, ki so v organizaciji Planinskega društva Laško krenili po poteh Celjske čete iz Laške- ga preko Olešč v Šentrupert. Slavnostni govornik je bil Tit Turnšek, predse- dnik ZZB za vrednote NOB Slovenije, zbrane pa je poleg palestinskega vele- poslanika nagovoril tudi dr. Fouad Al Mansour, predsednik Arabskega kluba Slovenije. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Laško pod vodstvom prof. Dejana Jakšiča, Pihalna godba Vrh nad Laškim in z recitacija- mi eden izmed domačinov. Za posebno atrakcijo pa so s svojimi plesi poskrbeli člani Arabskega kluba, skupina Haifa. Predsednik ZZB NOB Laško Andrej Mavri se je posebej zahvalil tamkajšnje- mu župniku Iztoku Hanžiču, da je do- volil uporabo objektov župnišča, da so obiskovalcem v hudi julijski pripeki za- gotovili prijetno senco, ter družini Hor- jak, ki je za prireditev odstopila del svo- jega dvorišča. Šentrupert pri Laškem: palestinski veleposlanik na slovesnosti Borca, ki sta povezala dva naroda R E P O R TA Ž A V Šentrupertu so se konec avgusta spomnili obletnice smrti borcev Celjske čete. Pet borcev, med njimi sta bila dva iz Palestine, je bilo ubitih 27. avgusta 1941 pri eni od tukajšnjih domačij. Borci so na do- mačiji želeli le prespati in se najesti, a so bili izdani. Nemci so požgali skedenj, kjer so počivali, tiste, ki jim je uspelo iz skednja zbežati, pa so ustrelili. Dogodek je za kraj zelo pomemben, saj je na eni strani zase- jal med ljudi strah, na drugi strani pa jih je spodbudil k uporu. Med ubitimi sta bila tudi dva Palestinca, zato se vsakole-tne slovesnosti, ki jo sku-paj pripravijo veteranske in domoljubne organizacije iz občine Laško, udeležijo tudi predstavniki Arab- skega kluba v Sloveniji, letos pa je bil na prireditvi navzoč tudi veleposlanik Pa- lestine na Dunaju, Salah Abdul Šafi, ki je nagovoril obiskovalce. Mlada Palestinca Junis in Karim, ki sta bila tukaj ubita leta 1941, sta bila britanska vojaka, ki ju je nemška vojska skupaj z drugimi zajela na Kreti. Ujet- nike so čez Štajersko v tovornih vlakih vozili v nemška taborišča. Pred Celjem sta izskočila iz vlaka in se ranjena sko- zi njivo koruze priplazila do doma dru- žine Hercog, ta je stal bolj na samem. Hercogovi so ju prijazno sprejeli in os- krbeli njune rane. Starejši, star 21 let, je bil narednik Abdul El Karim, po poklicu sedlar; mlajši, 19-letni Mehmed Junis, ki tudi angleško ni znal, je bil kmet. Na podstrešju so jima pripravili skrivališče; ubežnika sta se spoprijateljila z doma- čimi, ki so ju naučili celo nekaj bojnih pesmi. S pomočjo zvez so ju Hercogo- vi nato spravili k partizanom, v Celjsko četo, ki so jo takrat ustanavljali. V tabor Celjske čete ju je odpeljal ku- rir Igor Belič, ki je znal angleško. Sprva sta pomagala v kuhinji, potem pa sta sodelovala v vseh bojnih akcijah, v ka- terih se je z vojaškim znanjem izkazal // BESEDILO: Andrej Mavri, Aleksandra Jankovič // FOTO: Ladislav Zupančič Salah Abdul Šafi, veleposlanik Palestine na Dunaju Nastop skupine Haifa september 201720 nostni govornik, Andrej Mavri, pred- sednik ZZB NOB Laško, je v svojem nagovoru opisal razmere, ki so pripe- ljale do krutega maščevanja okupa- torjev, in usodo izseljenih družin. V kulturnem programu so poleg Godbe na pihala Vrh nad Laškim in Moškega pevskega zbora Laško sodelovali tudi učenci tamkajšnje podružnične osnov- ne šole. Na priložnostni razstavi pa so bile na ogled ohranjene fotografije te- danjih družin in posameznikov z Vrha nad Laškim. Vrh nad Laškim: 75 let od izgona domačinov z njihovih domov Zgodilo se je na praznično nedeljo leta 1942 R E P O R TA Ž A »Bile je velika nedelja zjutraj, 15. avgusta, odpravljal sem se k maši v Laško. Ko sem si na pragu zavezoval čevlje, sem zgoraj na cesti zagledal nemško vojaško vozilo, marica smo jim rekli. Vrnil sem se v hišo, mama je bila še v postelji, in ji rekel, naj vstane, da se nič dobrega ne obeta. Medtem so Nemci proti vozilu že vodili sosedo- vo družino, mamo in otroke s culami. Kmalu so prišli tudi po nas. Namesto da bi šli za praznik k maši, so nas, predvsem ženske in otroke, izgnali z naših domov.« Tako je pripoved o svojih spo-minih na tragični 15. avgust 1942 začel danes 92-letni Ko-nrad Jurkošek z Vrha nad Laškim. Letos mineva 75 let od tega žalostnega dogodka, ki je za vedno spremenil življenje v tej vasici v obči- ni Laško in usodno zaznamoval ljudi. Z Vrha so tega dne izselili pet družin, med njimi so bili tudi majhni otroci, in vse odpeljali najprej v Laško, kjer so jih »pokazali« v opomin drugim, saj so se tega dne ljudje ravno vračali od maše, izgnanci pa so s svojim bornim imetjem stali sredi mesta. Nato so jih odpeljali v Celje. Tam so otroke ločili od staršev in jih odposlali v zbirni center Frohnle- iten v Avstrijo, polnoletne krajane pa pretežno v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Številni se niso vrnili niko- li več, ukradene otroke pa so po vojni našli in jih vrnili staršem. Jurkošek je povedal, da še danes, po tri četrt stole- tja, sliši kričanje in jok mater in otrok, ki so jih ločevali v Celju. Sam je imel tedaj dobrih 13 let, zato so njegovi spomini zelo jasni. Prireditve se je udeležila tudi prav tako 92-letna Dragica Lapornik, še ena izmed ukradenih otrok. V spomin na ta dogodek je ZZB za vrednote NOB Laško skupaj s KO ZB Vrh nad Laškim in tamkajšnjo krajev- no skupnostjo pripravila spominsko slovesnost in priložnostno razstavo, ki priča o tem krutem dogodku. Slav- Dva izmed ukradenih otrok: Konrad Jurkošek in Dragica Lapornik Med izseljenimi je bila tudi celotna družina Deželak, po domače Fajferjevi. Otroke so jim odvzeli, oba starša pa odpeljali v Auschwitz, kjer je oče umrl, mama Terezija pa se je vrnila in po vojni spet našla sinove, fotografija je nastala po vojni. Najmlajši je imel ob izgonu le dobro leto, danes je Ivan Janez Deželak predsednik Taboriščnega odbora Auschwitz, ki deluje pri ZZB NOB Slovenije. Spomenik žrtvam druge svetovne vojne na Vrhu nad Laškim// BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar 21 jakom 3. armade, je zaradi arhitekturne vrednosti in tudi zaradi svoje obsežno- sti najbolj znan in veličasten spomenik, očara obiskovalca in je res vredna ogle- da. Večina izmed nas je bila tukaj prvič. Poklonili smo se vsem žrtvam nesmisel- nih vojn. Prekrasen je tudi pogled z vrha stopnišča na spodaj ležečo bližnjo voja- šnico s spominskim parkom z razstav- ljenimi vojaškimi eksponati iz časa prve svetovne vojne ter na pokrajino, sredi katere leži tudi letališče Trst. Doberdob V Doberdobu nas je pričakal Mario Lo- vrenčič, član Zveze tržaških partizanov in dolgoletni predsednik sveta ANPI in ZB v Doberdobu in Sovodnju, nekdanji župan Doberdoba od leta 1980 do 2004. V dvojezičnem Doberdobu še danes živi veliko zavednih Slovencev. Pripovedoval je o slovenskih fantih, ki so ob vsesplošni mobilizaciji leta 1914 z navdušenjem odhajali kot vojaki avstro- -ogrske vojske v prvo svetovno vojno. Prepričani so bili, da se bodo vrnili do božiča. Vlak pa jih je odpeljal v Galici- jo, tam pa so jih pričakali ruski topovi, vsesplošna zmeda, smrt in dezertacije. Tiste, ki so preživeli, je čakalo mučno vračanje čez Karpate na soško bojišče. ZZB za vrednote NOB Mežiške doline po poteh prve svetovne vojne Nihče ni verjel, da bo vojna trajala štiri leta R E P O R TA Ž A Člani našega združenja smo se ob koncu pomladi odpravili na eks- kurzijo v Sredipolje, Doberdob in na Cerje. Poimenovali smo jo Po poteh prve svetovne vojne. Za to pot smo se odločili že pred dvema letoma, po nastopu Tržaškega pevskega zbora Pinka Tomažiča na proslavi na Poljani ob 70. obletnici osvoboditve. Ekskurzije se je udeležilo nekaj članov iz Kotelj, s Prevalj in Leš ter večje število članov iz Črne in Mežice. Našo ekskurzijo smo začeli s parkirišča pred vojašnico v Sredipolju/Redipuglii, kjer se nam je pridružila Rada Zergol, predsednica Tržaškega parti- zanskega pevskega zbora Pinko Toma- žič, ki nam je tudi svetovala pri izbiri in ogledu znamenitosti. Odpravili smo se na pobočje hriba Monte Sei Busi po stopnicah na vrh ogromne kostnice, na največji in najveličastnejši spomenik v Italiji, posvečen je italijanskim vojakom, oficirjem in generalom 3. armade, ki so padli na kraškem bojišču soške fronte v prvi svetovni vojni. Na soških bojiščih je padlo več kot 300.000 vojakov. Sredipolje Spomenik s kostnico je ogromno sto- pnišče, ob njegovem vznožju je pos- tavljen grob komandanta 3. armade, princa Emanuela Filiberta Savojskega, drugega vojvode Aoste, ki je obkrožen z žarami štirih generalov. Prostor je sim- bolično ograjen z verigo s torpedovke Grado. Na vrhu stopnišča stojijo trije visoki kamniti križi, kapelica in vojaška opazovalnica. V zgornjem delu, pod kri- ži, je muzejski prostor z zbirko fotogra- fij prve kostnice v Sredipolju ter zbirko vojnih materialov, eksponatov in foto- grafij iz prve svetovne vojne. Na vrhu griča je več poti, ki se vijejo po strel- skih jarkih. Kostnico, imenovano tudi spomenik tisočerim, je dal zgraditi Mu- ssolini po načrtih arhitekta Giovannija Greppija in kiparja Giannija Castiogli- ja. Dokončana in odprta za javnost je bila 18. septembra 1938. Kostnica, ki je posvečena le padlim italijanskim vo- Pred Osnovno šolo Prežihovega Voranca v Doberdobu Doberdob: spomenik slovenskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni // BESEDILO: Stanislav Ovnič // FOTO: Marjan Vončina september 201722 Takrat nihče ni vedel, da bo ta kruta vojna, ki je potekala pretežno po vrho- vih gora, trajala dolga štiri leta in zahte- vala kar 60 milijonov žrtev, med njimi je bilo tudi 36.000 slovenskih fantov. Ena izmed najhujših bitk na soški fron- ti je potekala na območju Doberdoba, od reke Vipave na severu pa do Devina na jugu. Slovenski fantje so bili odločni, vztrajni in pogumni. Njihovo trpljenje z osebnimi pričevanji je opisal Amandus Pepernik v knjigi Doberdob, slovenskih fantov grob. Med sprehodom po Doberdobu smo se ustavili tudi pri spomeniku pred osnov- no šolo, poimenovano po našem rojaku in pisatelju Prežihovem Vorancu - Lovru Kuharju, ki se je na doberdobski planoti bojeval kot avstro-ogrski vojak. O tragič- nih zgodbah vojakov na doberdobski pla- noti je pisal v vojnem roman Doberdob. Lani je bil o tem posnet dokumentarni film Doberdob – roman upornika. Ustavili smo se tudi pred novim spo- menikom, posvečenim tudi slovenskim vojakom, padlim v tej strašni vojni, ki stoji na opuščenem pokopališču, lani sta ga odkrila predsednik Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella. Cerje Naša naslednja postaja je bilo Cerje. Na razglednem vrhu planote Cerje na za- hodnem robu kraške planote stoji Po- mnik braniteljem slovenske zemlje. Po- mnik je posvečen vsem tistim, ki so se na tem ozemlju bojevali in padli, nastal pa je na pobudo rodoljubne organizaci- je TIGR. Zasnovan je kot sedemetažni stolp, ki bo s svojo vsebino povezoval preteklost, sedanjost in prihodnost. Z vodnikom smo se sprehodili po posa- meznih etažah od kleti preko pritličja pa vse do zadnje, razgledne ploščadi, ki simbolizira pogled v prihodnost. V posameznih etažah so prikazana posa- mezna obdobja od prazgodovine pa vse do osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 in zbirke rokodelskih izdel- kov, značilnih za to območje. Muzejska zbirka še nastaja. Ogledali smo si mul- timedijsko predstavo o soški fronti, ki je bila prvič predstavljena 21. septembra 2013, ko je bil pomnik tudi odprt za javnost. Še posebno pa nas je navdušil pogled z razgledne ploščadi ob vodni- kovi razlagi in predstavitvi. Na predlog Rade Zergol smo se zape- ljali še na razgledno točko nad Trstom, na goro Grisa, slovensko Vejna, s 330 metri nadmorske višine na kraškem robu sever- no nad mestom, le osem kilometrov od Trsta. Od tam je čudovit pogled na Trst in Tržaški zaliv in tudi na slovensko obalo. Na Vejni stoji moderna cerkev, nacio- nalno svetišče, posvečeno mednarod- nemu miru, posebno miru med sose- dnjima narodoma. Tamkajšnji škof An- tonio Santin se je med drugo svetovno vojno zaobljubil, da bo zgradil na tem mestu cerkev, če bo Trst do konca voj- ne ostal nepoškodovan. Ker je bilo Tr- stu res prizaneseno, je škof Santin leta 1959 prosil papeža Janeza XXIII. za do- voljenje in finančno pomoč oziroma da- rove vseh italijanskih škofij pri graditvi te cerkve. Cerkev je bila zgrajena v le- tih od 1963 do 1965 po zasnovi Santina in načrtih arhitekta Antonia Guaccija iz betonski segmentov v obliki enakostra- ničnih trikotnikov. Trikotna struktura spominja na črko M kot simbol Device Marije, cerkev je visoka 40 metrov in ima v notranjosti dva cerkvena prosto- ra v dveh etažah, posvečena je bila sep- tembra 1966. V pritličnem delu zgradbe je tudi manjša restavracija. Pred stopnicami, ki vodijo do ogromne kostnice v Sredipolju. Matjaževa vojska K hiši se plazijo temne sence, v deželo se tipa zgodnji mrak, z rokami si dajejo neke znake, s prsti kažejo na hišni prag. Levo in desno sta dva z mitraljezom, s črno kapuco na glavi, tretji obut v vojaške škornje, na znak z vso silo v vrata udari. V veži poči prvi strel, gospodar se vzpne kot ptič, s pogledom še zadnjič objame njo, potem se zgrudi, negiben mrlič! Drugi strel zadene ženo, strašen krik prepara nebo, kri brizgne po stenah, v smrtnem krču se stresa telo! Drobna kepica v trebuhu zavalovi, morilci naglo zbeže, ko pritečejo sosedje, nekdo ugotovi: »Hvala bogu, še diha, še!« Pogreb komandanta Staneta Skrušeno peketa njegov konj za krsto na vojaški lafeti, žalni sprevod se počasi pomika, obrazi strti, v žalost odeti! Na skrivni kraj, k počitku ga neso, do globoko izkopane jame, množica v šoku joka, poslavlja se komandant Stane! Govornik komaj spravi iz sebe nekaj besed, častna salva zadoni v novembrsko nebo, tih in mračen bo poslej spet ta svet, nič več ne bo tako, kot je bilo! Jože Sevljak R E P O R TA Ž A 23 D O G O D K I Cerklje na Gorenjskem: Drugo grupo odredov so na pohodu z Dolenjskega čez Gorenjsko na Šta- jersko, kamor je odšla z nalogo preprečiti izseljevanje Slovencev in razširiti oboroženi upor, 13. avgusta 1942 na Davovcu iz zasede napadli okupatorji in domači pomagači. Padlo je16 borcev – 13 iz 2. grupe odredov in trije bor- ci Krvavške čete – Tone Vrhovnik, Jože Grilc in Janez Koselj. Občinska organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Kranj, Cerklje na Gorenjskem je tudi letos pripravila spominsko slovesnost v spomin na pad- le partizane. Slavnostni govornik, edini še živi borec 2. grupe odredov, ki je bil udeležen v tem napadu, je bil Božidar Gorjan – Bogo. V govoru je orisal namen pohoda 2. grupe odredov z Dolenjskega čez Gorenjsko na Štajersko. Spominske slovesnosti so se udeležili tudi borka in borci Franc Sever - Fran- ta, Valerija Strinjar Tvrz - Valči, Danilo Škorja, Albin Pibernik in več kot 60 članov in simpatizerjev ohranjanja tradicije NOB. V kulturnem programu so z recitacijami sodelovali tovarišici Alenka in Vida in tovariš Božo. Harmo- nikar Darko in udeleženci slovesnosti pa so skupaj peli partizanske pesmi. Pohodniki so že zjutraj krenili po Poti spomina in tovarištva v Spominski park tovarištva Davovec, mimo groba padlega neznanega partizana in do obeležja na Davovcu. Pri spomeniku na grobišču na Brezovici so položili ve- nec in se spomnili padlih borcev Druge grupe odredov in Krvavške čete. Ob vračanju na izhodiščno točko so se ustavili še pri požgani davovški domačiji. Pohod je vodil tovariš Ivan Krivec. Božo Janež; foto: Franc Slapnik Črnomelj: Po ozemlju Bele krajine poteka pomembna železniška povezava med osre- dnjo Slovenijo in skrajnim jugovzhodom dežele, ki se nadaljuje čez reko Kolpo proti Hrvaški. Ta proga je v času okupacije predstavljala izjemno po- memben koridor za oskrbo fašističnih enot na tem delu slovenskega ozem- lja, zato jo je italijanska vojska dobro varovala. Pomen proge za okupatorja so spoznali tudi belokranjski domoljubi in se odločili za napad nanjo. Eden takih napadov se je zgodil v noči z 11. na 12. avgust 1941, ko so črnomaljski fantje, oboroženi s štirimi puškami, tremi pištolami in nekaj ročnimi bomba- mi, z odvitjem vijakov, ki tirnice pritrjujejo na pragove, pri Vranoviškem mo- stu (cestni nadvoz na relaciji Črnomelj– Vranoviči) hoteli iztiriti vlak. Akcija na žalost ni uspela zaradi neprimernega orodja za odvijanje vijakov, so pa zato z vsem orožjem usekali po vlaku, ki je takrat prisopihal mimo. Strelja- nje partizanov na vlak je povzročilo paniko med vsaj desetimi italijanskimi stražarji v šotoru pod progo, ki so streljali nazaj. Akcija sicer ni uspela tako, kot so načrtovali, tudi žrtev ni bilo na nobeni strani, je pa okupatorju doka- zala, da so Belokranjci niso izgubili poguma in da se bodo branili. V spomin na ta dogodek ZZB za vrednote NOB, Krajevna skupnost Črno- melj in Občina Črnomelj vsako leto pripravijo krajšo slovesnost s polaga- njem venca in prižigom sveč ob obnovljenem spomeniku pri Vranoviškem mostu. Udeležence so letos pozdravili Jaka Birkelbach, predsednik sveta KS Črnomelj, županja občine Črnomelj, Mojca Čemas - Stjepanovič in predse- dnik ZZB za vrednote NOB Črnomelj Martin Skube. Krajši opis tedanjega dogajanja pa je podal Jože Strmec. Ob koncu slovesnosti smo se z venčkom partizanskih pesmi, ki jih je na harmoniko zaigral Vlado Lakner, preselili v čas, ko se je postavilo vprašanje obstoja slovenskega naroda, in obenem v čas izjemnega junaštva velike večine Slovencev, ki so s puško v roki stopili v bran domače grude in njenih ljudi. Besedilo in foto: Franci Jontes Malkovec: Na sončno zadnjo soboto v juliju je Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Tržišče pripravila tradicionalni pohod z Malkovca v Čehnarje- vo dolino. Zbrali smo se pri spomeniku žrtvam fašizma na Malkovcu, kjer sta nas nagovorila Vladka Blas in predsednik ZZB NOB Slovenije Tit Turenšek. Nato nas je naš vsakoletni vodnik Jože Strupih vodil na Slančji Vrh, kjer smo na pokopališču prižgali svečke na grobu žrtev, ki so bile 2. avgusta 1942 ustreljene na Malkovcu. Pri Kosovih smo se okrepčali z malico, potem pa smo po gozdnih poteh odšli na Krsinji Vrh, kjer smo se ustavili pri podžu- panu Janezu Kukcu in mu voščili za rojstni dan. Po kratkem postanku in ok- repčilu smo pot nadaljevali v Čehnarjevo dolino, kjer smo imeli v prijetnem hladu daljši postanek s kulturnim programom, Janez Valant pa je predstavil dogodke, ki so se na tem mestu zvrstili v letu 1942. Pohod smo končali pri Prijateljevi vili v Kompoljci, kjer smo imeli krajšo komemoracijo in kulturni program ob 75. obletnici dogodkov, ko so italijanski okupatorji na tem mes- tu ustrelili sedem ljudi. Ob spominski plošči in obeležju na zidu, kjer so še danes vidni sledovi fašističnih krogel, smo postavili informativno tablo, na njej so opisani dogodki tistega usodnega dne. Pohod je kljub vročini in času dopustov lepo uspel. Kulturni program so pripravile recitatorki Jolanda Lenič in Jelka Robar ter pevka Marjetka Popovska. Alojz Povšič, foto: Tomaž Kužner Tržič: Občina Tržič, ZZB NOB Tržič, Krajevna skupnost in prostovoljno gasilsko dru- štvo Lom pod Storžičem so v sodelovanju z veteranskimi organizacijami iz Tržiča in s Planinskim društvom Tržič prvo avgustovsko nedeljo pripravile slovesnost, poimenovano Dan spomina na prve žrtve pod Storžičem. Hkrati so pripravili tradicionalni pohod iz Grahovš. Na slovesnosti je bil slavnostni govornik zgodovinar dr. Martin Premk. 4. avgusta 1941 proti večeru so na jasi pred kočo ustanovili Storžiški ali Kranjsko-tržiški bataljon, prvi na Slovenskem. Ob tem so borci tudi slovesno september 201724 D O G O D K I prisegli. Bataljon je ob ustanovitvi štel 63 mož. Takoj po ustanovitvi so borci odšli proti Begunjam, da bi tam skupaj s Cankarjevim bataljonom osvobodi- li jetnike iz begunjskih zaporov. V koči je ostalo 21 večinoma neoboroženih partizanov in partizank. Naslednje jutro zgodaj zjutraj so Nemci s pomočjo izdajalcev in vodnikov petokolonašev iz Tržiča partizane v koči obkolili in napadli. V spopadu je padlo osem partizanov, drugim se je uspelo rešiti. Nad mrtvimi partizani so se okupatorski policisti divjaško znašali, potem so jih zmetali v gorečo kočo. 6. avgusta so Nemci s številnimi policijskimi in žan- darmerijskimi silami napadli na Dobrči tudi glavnino Storžiškega bataljona, ki je odšla v napad na begunjske zapore. V napadu so Nemci zajeli partizana Milorada Stošiča iz Tržiča in ga nato 23. avgusta 1941 v Kranju javno obesili v opozorilo prebivalcem. Foto: Jure Jerki Žlan v Bohinju: V Krajevni organizaciji ZZB za vrednote NOB Polje Bohinj so v soboto, 12. avgusta, pripravili tradicionalno proslavo v spomin na prvega ustreljenega talca v Bohinju, Franca Podlipnika, in v spomin na vse žrtve druge svetovne vojne na tem območju. Na prireditvi so bili številni gostje sosednjih vete- ranskih organizacij Bohinja, Gorij, Bleda in 20-članska delegacija ZZB Lju- bljana Vič - Rudnik, KO Škofljica, s predsednikom Jožetom Rojcem in prapor- ščakom. Slavnostni govornik je bil polkovnik Miha Butara, častni predsednik Zveze slovenskih častnikov. Zbrane je v uvodu pozdravil Boris Rožič, predsednik KO Polje Bohinj, spre- govoril je tudi Jakob Medja, predsednik Društva izgnancev krajevne organi- zacije Bohinj, ki je predstavil dogodke v času izseljevanja domačinov, med katerimi je bil kot otrok tudi sam. Med govorniki je bila tudi Danijela Man- deljc, predsednica ZZB NOB Radovljica in podžupanja Občine Gorje. Slavnostni govornik Miha Butara je opisal velik prispevek in davek za končno zmago in svobodo Bohinjcev, predvsem ustreljenih, zaprtih v ta- boriščih, izgnanih in tistih, ki so se v velikem številu vključili v partizan- ske enote, kurirjev, bolničarjev in terencev. »Pravijo, da je volja pot, zato ne odstopajmo od sprejetih in dokazanih vrednot, kot so poštenje, sreča, morala, solidarnost, mir, varnost, red, socialna varnost in zakonodaja,« je na koncu govora poudaril Miha Butara. V kulturnem programu so pevke ženskega pevskega zbora KD Bohinj pod vodstvom Cilke Novoselec zapele nekaj partizanskih in domoljubnih pesmi, partizanske pesmi so recitirale Jana Čop, Alenka Rižnar, Olga Marguč, Anita Škof in Gabrijela Odar. Mlada harmonikarja Jan Šubelj in Anže Rožič sta navdušila z igranjem na harmo- niko, na kukulele ju je spremljal Emil Šubelj. Proslavo je povezovala Olga Pikon Gorišek. Delegaciji KO Polje Bohinj in KO Škofljica sta k spominski plošči prvemu padlemu talcu položili venec in cvetje. Po proslavi se je nadaljevalo prijetno druženje. posebej velja zahvala družini Odar – Žlanarjevim za njihovo gostoljubje, ki nam ga ponudijo na svojem vrtu, ter vsem, ki pomagajo pri izvedbi proslave. Povezava s posnet- kom proslave je na https://youtu.be/EkjGpXsv0Ik Martin Gorišek, foto: Dušan Bavčar Preddvor: V soboto, 19. avgusta, smo se znova podali na pohod do bolnice Košuta, tok- rat se je pohoda udeležilo 17 pohodnikov, med njimi tudi dva mlada pionir- ja. Zaradi odsotnosti predsednika ZZB NOB Kranj Marjana Gorze je zbrane pozdravil Franc Ekar, predsednik ZB NOB Preddvor. Poudaril je, da zgodovi- ne ne moremo spreminjati, moramo pa se je spomniti in ohranjati s podob- nimi dejavnostmi, na sedanjost in prihodnost pa lahko vplivamo s tem, da zaznamujemo podobne zgodovinske dogodke in spomenike. Omenil je tudi nekaj imen v občini, ki so se in se še aktivno zavzemajo za širjenje političnih idej takratnega in današnjega časa, in sicer pravičen odnos do partizanstva. Po udarniški akciji, ko so uredili temelj bolnice, sta na začetku avgusta tovariša Rojc in Pavc obnovila streho bolnice. Za prihodnje leto je v načrtu še obnova lesenega dela. Bolnica leži na nadmorski višini 1034 metrov in je delovala od aprila leta 1944 do maja leta 1945. Ker je bilo ambulant več, so jim dodajali črke abe- cede. Košuta je dobila ime ambulanta A ali 666. V njej so bile štiri postelje in nekaj skromne opreme. Za ranjence so skrbele negovalke, saj ni bilo stal- nega zdravnika. Omeniti je treba tudi to, da je bila bolnica med redkimi, ki nikoli niso bile izdane, in je ves čas nemoteno delovala. Po druženju je sle- dil postanek na bližnjem grobišču, kjer so postavljeni spomeniki v spomin na pokopane v tistem času. Zapeli smo partizanske pesmi in prižgali svečo. Urška Tičar Jesenice: Občina Jesenice praznuje 1. avgusta spominski dan na dogodek leta 1941, ko se je Cankarjeva četa na Obranci na Mežakli spopadla z Nemci. V prvem oboroženem boju na Gorenjskem sta padla Viktor Arzenšek in Ferdo Koren. Prireditev v počastitev spominskega dne sta tokrat v dvorani Kolpern na Stari Savi pripravila Občina Jesenice in Območno združenje za vrednote NOB Jesenice. Slavnostna govornica je bila članica Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije, dr. Maca Jogan. Orisala je dogodke ob okupaciji naše domo- vine pred 76 leti, začetke upora in narodnoosvobodilni boj, opozorila pa je tudi na prizadevanja za razvrednotenje in izničenja tega boja, predvsem po slovenski osamosvojitvi. Na prireditvi je predsednik Združenja za vrednote NOB Jesenice dr. Aleksander Klinar Albini Repinc podelil zlato plaketo ZZB NOB Slovenije. V kulturnem programu so nastopili Kvintet Vintgar pod vod- stvom Luke Černeta, harmonikar Niko Kraigher in recitator Bojan Dornik, 25 program je povezoval Bojan Pogačnik. Vrsto je let so se občanke in občani Jesenic 1. avgusta v velikem številu udeleževali spominske slovesnosti, ki je potekala pri spomeniku na Obranci na Mežakli, kjer se je leta 1941 Cankarjeva četa spopadla z Nemci. Zdaj je ta slovesnost na Jesenicah, k spomeniku pa delegacija položi venec. Letos so to storili dan pred slovesnostjo, v delegaciji pa so bili podžupan občine Jesenice Miha Rebolj, član ZZB NOB Jesenice Izidor Podgornik in predsednik sveta KS Blejska Dobrava Anton Hribar (na sliki). Občina Jesenice skrbi za urejenost spomenika na Obranci, letos je okoli njega namestila novo ograjo. Besedilo in foto: Janko Rabič Ribnica na Pohorju: Svojo tradicionalno proslavo so člani krajevne organizacije ZB Ribnica na Pohorju letos pripravili v kraju Josipdol, ki je del šestih naselij v občini Rib- nica na Pohorju. Tukaj je prav na ta dan, 12. avgusta 1941, Pohorska par- tizanska četa uspešno napadla nemško orožniško postojanko. Življenje sta izgubila komandir postaje Pildner in župan Witzmann, zato so Nemci iz Rib- nice v mariborske zapore odpeljali enajst talcev. V noči na 4. december 1942 je Pohorski bataljon, ki ga je vodil Dušan Kve- der - Tomaž, napadel poslopje menze v Josipdolu, kjer je imel sedež SS, ter uničil vse akte podjetja kamnoloma Deutsche Stein und Erdwerke lastnika Himmlerja. Ribnica z okolico je bila že od maja leta 1941 množično vključe- na v narodnoosvobodilni boj in je za svobodo dala 44 žrtev. V spomin na številne dogodke na našem Ribniškem Pohorju je kot slav- nostni govornik spregovoril pisatelj Tone Partljič in poudaril veliki pomen pohorskega prebivalstva v sodelovanju med NOB. Koliko nam pomenijo močne vrednote iz NOB, kako znamo te vrednote živeti in jih prenašati iz roda v rod ter jih medsebojno in s skupnimi močmi uresničevati, pa smo potrdili s slavnostno zaobljubo ter s podpisom listine o medsebojnem so- delovanju med KO borcev za vrednote NOB Ribnica na Pohorju in KO borcev za vrednote NOB Konovo občine Velenje, s katerimi sodelujemo že dvanajst let. Še posebno smo veseli, da so se našemu vabilu na prireditev odzva- li številni člani borčevskih organizacij iz drugih krajev Slovenije ter člani drugih veteranskih in domoljubnih društev. Proslave so se udeležili tudi župana Občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč in Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik, ki je tudi predsednik ZZB za vrednote NOB Radlje ob Dravi, ter podžupan Občine Poljčane Franc Valant, predsednik OO ZZB za vrednote NOB Poljčane Karl Mali in član KO ZB NOB Dečkovo naselje v Celju Maksi- miljan Klemen. V kulturnem programu so sodelovali: pevke Mladinskega pevskega zbo- ra in člani Moškega pevskega zbora Stane Sever, recitatorji pod vodstvom Jasne Ledinek, Pihalni orkester Radlje ob Dravi pod vodstvom Dejana Kusa ter Anže Krevh, svetovni mladinski prvak v igranju na diatonično harmoniko. Prireditev je povezovala Kaja Forneci. Maksimiljana Ladinek; foto: Ingrid Ladinek Korez Vuzenica: V okviru Vuzeniških dnevov smo člani Občinskega odbora ZB Vuzenica so- delovali na kulinarični tržnici z imenom Mola ižina, ki je potekala sredi av- gusta v prireditvenem šotoru na igrišču Osnovne šole Vuzenica. Po predho- dnih pripravah smo se na ta dan v šotoru dobili štirje člani in en simpatizer Občinskega odbora ZB Vuzenica ter si nadeli ime Borci. Odločili smo se, da bomo za Molo ižino skuhali pravi partizansko vojaški pasulj. V ta namen smo v šotoru postavili kotel za kuhanje in kuharske pripomočke ter začeli kuho. V velikem loncu smo kuhali fižol tetovec, v kotlu, ki mu pri nas rečemo alfa, pa smo pražili čebulo. Na svojem prostoru smo postavili lutko, ki je bila oblečena v pravo partizansko uniformo, glavni kuhar in njegovi pomočniki pa smo na glavah nosili titovke s proletarsko rdečo zvezdo in vtisnjenim srpom in kladivom rumene barve – tisto rdečo zvezdo, ki je simbol upora, svobode in zmage nad fašizmom in nacizmom. Ali kot je zapisalo Evropsko sodišče za človekove pravice; jasno je, da ta zvezda še vedno simbolizira mednarodno delavsko gibanje, ki se bojuje za pravičnejšo družbo, in kot taka ne more biti prepovedana. Seveda je bilo opravil še veliko: od rezanja mesa, slanine do priprave začimb, da bo pasulj pravega okusa. Čeprav sami v pasulju nismo našli po- manjkljivosti, smo za nevtralno mnenje pobarali še Matjaža in ta je stro- kovno ugotovil, da je vse tako, kot mora biti: od teksture, okusa in videza do količine skuhanega. Vmes smo odgovarjali še na vprašanja novinarjev in izmenjali mnenja z obiskovalci. Razdelili smo več kot dvesto obrokov pasulja, posebno smo se razveselili odličnih pohvale tistih, ki so naš pasulj pokusili. Sestavine za naš partizanski vojaški pasulj: fižol tetovec, domača rdeča čebula, pohorska voda in slanina. Za druge sestavine pa smo Borci sklenili, naj ostanejo male skrivnosti malih mojstrov kuhanja! Občinski odbor ZB Vuzenica Novi Kot in Stari Kot: Vasici Novi Kot in Stari Kot sta v občini Loški Potok, ob meji s Hrvaško (Čabar - Prezid). Krajani, praporščaki in številni člani združenja borcev za vrednote NOB Kočevje in KO ZB Draga so se poklonili spominu žrtev iz leta 1942, ko so italijanski okupatorji ustrelili več talcev, domačine pa izgnali v taborišča smrti. Tam je za vedno ostala polovica interniranih. Obe vasici so Italijani v ofenzivi popolnoma požgali. Še danes so vidna obzidja razdejanih domačij. Zaradi odmaknjenosti, izgubljenih vaščanov v vojni in težke povojne obno- ve vasici nikoli nista znova popolnoma zaživeli. Slovesnost je bila pri spomeniku žrtev v Novem Kotu. Zbrane je nagovoril Janko Veber, poslanec v državnem zboru. O grozodejstvih taborišč so govo- september 201726 D O G O D K I rile pesmi Antice Marijanac in Toneta Šepca. Spomini na žrtve domačinov so vedno stresni. Ob polaganju venca in prižigu sveč je žalostinko izvedla godba Kovinoplastike Lož. Svoj del je k slovesnosti prispevala tudi pevska skupina domačinov Binklarji. Najvišje priznanje za podporo pri ohranjanju spomenikov in tradicije na območju KO ZB Draga so izročili županu Občine Loški Potok Ivanu Benčini. Kljub visoki temperaturi so se številni obiskovalci poklonili spominu na žrtve, melodije bojnih pesmi, ki so jih izvajali člani godbe Kovinoplastike Lož, pa so prireditvi dale posebno slovesen poudarek. Irena Klepac; foto: Daniel Divjak Polom: Prvo soboto v avgustu je v Polomu pri Kočevju potekala spominska slo- vesnost, posvečena 73. obletnici ustanovitve in bojev jurišnega bataljona XVIII. divizije in 75. obletnici roške ofenzive. Pred osrednjo prireditvijo je delegacija KO ZB Stara Cerkev, ZB NOB Novo mesto in Knjižnice Mirana Jar- ca Novo mesto ob krajšem kulturnem programu položila vence in prižgala sveče v spominskem parku na pokopališču v Starem Logu. Na pokopališču v Polomu pa je v spomin padlim ob krajšem kulturnem programu na tamkaj- šnji spomenik položila venec delegacija ZB NOB Kočevje. Na osrednji prireditvi, ki je potekala pri vaškem domu v Polomu, je udele- žence slovesnosti pozdravil predsednik KO ZB Stara Cerkev Dušan Vidmar. Slavnostni govornik je bil Ladislav Lipič, predsednik Zveze vojnih veteranov za Slovenijo. V svojem nagovoru je osvežil spomin na slavne dni naše zgo- dovine, tako na NOB kot na osamosvojitveno vojno, in spomnil na vrednote, na katere ne smemo nikoli pozabiti. Sledil je bogat kulturni program, ki ga je povezovala Irma Grbec. Ob koncu pa je Jože Oberstar, predsednik ZZB NOB Kočevje, izročil posebno priznanje ljudskim pevkam Mavrica in Irmi Grbec za večletno sodelovanje pri pripravi in izvedbi programa. Jože Oberstar; foto: Daniel Divjak Planina Kuhinja: V nedeljo, 10. septembra, se je pri planinski koči na planini Kuhinja kljub zelo slabemu vremenu zbralo nekaj nad osemdeset udeležencev, da bi po- častili spomin na partizanske boje v Krnskem pogorju v drugi svetovni vojni. Organizatorji prireditve KO ZB Kobarid, Planinsko društvo Kobarid in Zdru- ženje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin so pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali učenci OŠ Simona Gregorčiča, recitator Matej Muznik in Moški pevski zbor Justina Kogoja Dolenja Trebuša. Slavnostni govornik je bil zgodovinar in publicist dr. Jože Pirjevec. V svojem govoru je poudaril, da je bilo Krnsko pogorje v prejšnjem stoletju pomembno, a tudi krvavo območje v zgodovini slovenskega naroda in da sta ga zaznamovali obe svetovni vojni. Narodnoosvobodilni boj je na tem območju pustil veliko dediščino. Spomniti se je treba Kobariške republike, nastanka Goriške divizije, Brigade Srečka Kosovela, ki je prišla v te kraje februarja leta 1944, in pohoda partizanskih enot v Slovensko Benečijo na začetku maja leta 1944. V času, ko so se zahodni zavezniki izkrcali v Nor- mandiji, so idrijsko-tolminski odredi prispevali k skupnemu naporu za poraz nacizma. Tudi več kot sedemdeset let po koncu morije druge svetovne vojne pa se del našega naroda še ni znebil tega in priznal, da smo bili tudi Sloven- ci del zmagovite koalicije v drugi svetovni vojni in da sta upor in boj parti- zanov na naših tleh bila tudi boj, ki je v letu 1991 privedel do lastne države. Praporščaki Društva Sever, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Društva TIGR in borčevskih organizaciji so še polepšali kuliso prireditve. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje Miloš Šonc se je ob koncu zahvalil organizatorjem ter društvom in posameznikom predal spominske kovance svoje organizacije. Čeprav v koči ni bilo prostora za vse, se je dru- ženje nadaljevalo pozno v popoldan. Vojko Hobič Vuzenica: V soboto, 19. avgusta, je v okviru Vuzeniški dnevov na Sv. Primožu na Po- horju potekala tradicionalna prireditev Dan domoljubja z uro zgodovine in kulturnim programom. Gost ure zgodovine je bil borec Zidanškove brigade Franc Bera, ki je letos dopolnil 90 let. Program je povezoval Srečko Lampret, na začetku pa je zbrane nagovoril župan Občine Vuzenica Franjo Golob. Pri- sotni so bili tudi praporščaki. V pogovoru, ki ga je povezoval Bogdan Ladinik, je Franc Bera opisal medvojne dogodke in predstavil svoj današnji pogled na takratne in sedanje čase. V uri zgodovine je sodeloval še Karli Kotnik. Ob koncu pa je Franc Bera slovesno predal naloge Odbora Zidanškove brigade predsedniku Občinskega odbora ZB Vuzenica Stanku Nagliču. Sledil je še kulturni program, v katerem so z recitacijami sodelovali učen- 27 ke Osnovne šole Vuzenica in člani ansambla Diaton. Za prijetno druženje borcev, praporščakov, članov Združenja borcev za vrednote NOB, častnikov in veteranov vojne za Slovenijo in članov Policijskega veteranskega združe- nja Sever za Koroško in številnih drugih udeležencev so tudi tokrat odlično poskrbeli člani Turističnega in športnega društva Sv. Primož na Pohorju – Šentjanž nad Dravčami. OO ZB NOB Vuzenica Štjak: Občina Sežana praznuje 28. avgusta svoj občinski praznik v spomin na leto 1941, ko je v gozdove Gornje Branice in na Kras kot prva partizanska enota na Primorskem prišla Dolganova četa, ki je štela sedem partizanov, in začel se je oboroženi upor proti okupatorju. Občina Sežana, Združenje ZB za vred- note NOB Sežana, KS Štjak in LD Vrhe prirejajo vsakoletno tradicionalno srečanje na Ocinci pri Štjaku. Številne navzoče ob praporih, še živeče borce ter predstavnike veteran- skih organizacij, častnega sežanskega občana Viktorja Saksido in častnega predsednika sežanskega borčevskega združenja Emila Šrklja sta pozdravila sežanski župan Davorin Terčon in predsednik sežanske borčevske organiza- cije Bojan Pahor. Slavnostna govornica je bila poslanka v državnem zboru Violeta Tomič. Poudarila je vlogo NOB in aktualna družbenopolitična vpra- šanja v današnjem času. »Boj proti okupatorju ni samo boj proti tuji nadvla- di, za narodno ohranitev in osvoboditev, temveč je tudi boj za socialno osvo- boditev izpod domačih in tujih izkoriščevalcev, boj za pravičnejšo družbo in socialno enakost. Večino tega, kar so borci s krvjo izbojevali, smo izgubili v dveh desetletjih tako imenovane samostojnosti. Zdaj nam vlada mednaro- dni kapital s pomočjo domačih izdajalcev,« je med drugim dejala Tomičeva. Za uspešno izpolnjevanje nalog borčevske organizacije ter uveljavljanje in razvijanje izročil NOB so podelili priznanja s plaketo Mihaele Škapin - Drine. Prejeli so jih: Stane Uršič, Gabrijel Jeram, Drago Žnidaršič, Jožef Husu, Robert Živic in Alojz Šprohar. Državno borčevsko priznanje pa je šlo v roke Borisu Hrobatu. Kulturni program pa so oblikovali: Kraška pihalna godba Sežana ter pevci mešanih pevskih zborov Cominum iz Komna in iz Divače. Besedilo in foto: Olga Knez Tolminski Lom: Zadnjo nedeljo v avgustu se je množica prisotnih na domačiji pri Malenču v grapi pod Tolminskim Lomom spomnila pred 75 leti padle prve partizanke na Primorskem, Vide Krošelj - Marjance, doma iz Cerknice. Na Tolminsko je prišla s 94-članskim Loškim odredom, ki se je oktobra 1942 razdelil na dve skupini ter z eno enoto okrepil primorske partizanske enote na severnem, z drugim delom pa na južnem Primorskem. V odredu je bila tudi dekliška četa, ki se je prav tako razdelila. Na poti proti severu je Marjanco v deževnem vre- menu in na hitrem pohodu obutev tako ožulila, da je okrevala na kmetiji pri Malenču. Italijanska vojska je 12. novembra izvajala zloglasno veliko čišče- nje terena. Domači gospodar je zato, da Marjance ne bi dobili na domačiji in ker ni mogla hoditi, naložil dekle na hrbet in ga nesel v zavetje gozda. Streli iz italijanskega orožja so pokosili oba. Marjanco do smrti, gospodar pa je bil hudo ranjen, a je preživel. Ta dan je padlo še nekaj partizanov, med njimi dva brata Maslo, ki sta pokopana v Avčah, saj je čiščenje terena zajemalo območje od Avč do Loma. Vsakih pet let, ob okroglih obletnicah, Združenje za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin skupaj s KO ZB Most na Soči pripravi slovesnost v spomin na prvo padlo partizanko na Primorskem. Na letošnji slavnostni prireditvi je prisotne nagovoril predsednik severnoprimorskega sveta Združenja borcev NOB Rino Velikonja. V svojem govoru je poudaril velik pomen upora Pri- morcev vse od predvojnih akcij TIGR-a do odpora vseh domoljubnih ljudi proti fašizmu in nacizmu vse do konca vojne. Še poseben slavnostni pomen vsem tem dogodkom pa daje dejstvo, da letos mineva tudi 70 let od priklju- čitve Primorske k matični domovini. Prisotne je nagovoril tudi župan Obči- ne Tolmin Uroš Brežan. V kulturnem programu so nastopili pevci moškega zbora Kazimir Nanut iz Kanala, mešani kvartet iz Tolmina, učenka OŠ Most na Soči in recitator. Besedilo in foto: Vojko Hobič Janžev Vrh: V prostorih gostišča Kostanj na Janževem Vrhu v Občini Radenci so se na začetku septembra sešli člani izvršnega odbora ZZB za vrednote NOB Gor- nja Radgona, ki pod vodstvom Valerije Červič združuje 331 članic in članov v štirih krajevnih organizacijah: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Videm ob Ščavnici. Kot so povedali, so letos opravili že 31 dejavnosti, ki se jih je udeležilo 421 članic in članov. Člani krajevne organizacije ZB Gornja Radgona, ki je med njimi najšte- vilnejša, so se udeležili štirih dogodkov (Osankarica, Murska Sobota, pohod ob Muri, Črnci), udeležilo se jih je 112 članic in članov. Tudi v ZB Apače so se udeležili štirih dogodkov (Osankarica, Poljana, pohod ob Muri, Črnci) z 88 članicami in člani; krajevna organizacija Videm ob Ščavnici se je udeležila petih prireditev (Osankarica, Dan OF, ob Muri, Črnci, Videm) s 110 članicami in člani. Krajevna organizacija ZB Radenci pa je v tem času naštela kar 18 dejavnosti (Osankarica, Dražgoše, Monošter, Črnske meje, Dan OF, dvakrat so obiskali Vrt Petanjci, Serdica, tri prireditve v Murski Soboti, pa na Poljani, Menini, v Pivki, udeležili so se pohoda ob Muri, Črnci, ter prireditev na Ptuju in v Ljubljana), skupaj je bilo kar 111 udeleženk in udeležencev. Dejavnosti bodo nadaljevali do konca leta. 20. septembra so obiskali Trst in si ogledali taborišče Rižarno ter se srečali z zamejskimi Slovenci. Obisk je pripravila KO ZB Apače, udeležili pa so se ga člani vseh štirih krajevnih september 201728 D O G O D K I organizacij. Pred koncem oktobra bodo pripravili spominske komemoracije ob spomenikih NOB, krajevna organizacija v Radencih sredi novembra prip- ravlja pogovor z zgodovinarjem dr. Marjanom Žnidaričem, predvidene pa imajo tudi obiske članic in članov na domu. Besedilo in foto: Filip Matko Ficko Uskovnica: Prvo soboto v septembru so članice in člani ZB KO Jesenice ob pomoči ZB KO Bohinjska Bistrica, Polje Bohinj in Srednja vas na partizanski Uskov- nici pripravili proslavo v čast in spomin na 30. avgust leta 1944, ko je bil ustanovljen Jeseniško-bohinjski odred. Najprej je spregovoril predsednik KO ZB Bohinjska Bistrica Ljubo Sušnik, v kulturnem delu slovesnosti pa so sodelovali harmonikar Jan Šubelj in spremljevalec na ukulele Emil Šubelj ter recitatorja Bojan Dornik in Stanko Zupan. Slavnostni govornik je bil dr. Aleksander Klinar, predsednik ZZB NOB Jesenice. Slovesnosti so se poleg številnih praporščakov udeležili tudi predsednica ZZB NOB Radovljica Da- nijela Mandeljc, predsednik društva izgnancev KO Bohinj Jakob Medja in še živeči borci: Ivanka Malej iz Laškega Rovta, ki je med drugim sodelovala pri šivanju zastave Jeseniško-bohinjskega odreda, Anton Mrak iz Lancovega in Anton Korošec iz Gorjuš. Slavnostni govornik dr. Aleksander Klinar je v svojem govoru orisal na- stanek in zgodovino Jeseniško-bohinjskega odreda od ustanovitve dalje. Opozoril pa je na dogajanja zadnjih let, ki niso prav nič naklonjena spominu na številne žrtve, in poudaril, da protipartizanska gonja še vedno poteka. A danes vemo, da zgodovine nihče ne more prelisičiti, tudi belogardisti in domobranci ne, in da je njihovo obtoževanje komunizma samo poskus, da bi oprali svoje umazane izdajalske duše. V nadaljevanju je govornik poudaril, da smo lahko ponosni na to, kar so borci in komunisti dali ljudstvu po letu 1945, saj zgodbe o lepšem življenju delavcev in kmetov niso bile prazne obljube in oguljene fraze. Spomnil nas je, da so letos volitve, in poudaril, naj razmislimo, komu bomo namenili svoje glasove – predvsem tistim, ki imajo trdne socialne programe in ki priznavajo partizanski boj. Martin Gorišek; foto: Dušan Bavčar Cerklje na Gorenjskem: ZZB za vrednote NOB Kranj, OO Cerklje na Gorenjskem, je na planini Jezerca pod Krvavcem 9. septembra obudila spomin na dogodke pred 75 leti. Na pohodu 2. grupe odredov z Dolenjskega na Štajersko je 13. avgusta 1942 nad Davovcem v boju z nemškimi policisti in raztrganci padlo 16 borcev te enote in Krvavške čete – Kokrškega odreda, do 20. avgusta 1942 pa v oko- lici Jezerc in drugod pod Krvavcem še osem borcev obeh enot in en civilist. Slavnostni govornik, dr. Dušan Plut, je v svojem govoru opisal trnovo pot 2. grupe odredov, da bi s čim manj izgubami prešla na Štajersko širit upor proti okupatorju in da bi preprečila izseljevanje Slovencev. Govoril je o sodelovanju s partizansko enoto na območju Krvavca, o ohranjanju in branjenju zgodovinske resnice o partizanskem boju, o narodni spravi. Dodal je: »Strinjam se z verzom pesnika belokranjskih korenin Otona Župančiča, ki je zaklical: 'Domovina je ena, vsem nam dodeljena.' A dodajam – brez parti- zanskega upora in njegovega doprinosa k zmagoviti svetovni protifašistični koaliciji bi bilo ozemlje Slovenije danes prebivališče takratnih okupacijskih narodov, slovenski narod in slovenska država pa ne bi več obstajala! Očitno torej danes znova tako v Sloveniji kot vse bolj v celotni Evropi velja: smrt fašizmu, svoboda narodu!« V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje, Janja in Nuša Petrič z mentorico učiteljico Matejo Repnik in god- beniki KD Godba Cerklje pod vodstvom dirigenta prof. Tomaža Kukoviča. Slovesnosti se je kljub slabemu in meglenemu dnevu udeležilo več kot sto članov in simpatizerjev ohranjanja tradicije NOB. Po slovesnosti je sledilo tovariško druženje pri Prgoznkovi planšariji. Besedilo in foto: Božo Janež Ljubljana: Petnajstega avgusta so se člani republiškega odbora VOS OF (Varnostno- -obveščevalne službe) in VDV (Vojska državne varnosti) zbrali pri spomeni- ku VOS v Šiški v Ljubljani in počastili spomin na ustanovitev te službe. Ob spomeniku, h kateremu so položili cvetje, so obudili spomin na ustanovitev in delovanje VOS. Vodstvo OF je namreč kmalu po svoji ustanovitvi ugotovi- lo, da za uspešen odpor proti okupatorju potrebuje tudi dobro organizirano obveščevalno službo, ki bo pridobivala podatke o namerah in aktivnostih okupatorja. Za vodjo VOS so imenovali Zdenko Kidrič Marjeto. Akcije VOS proti vodilnim domačim sodelavcem okupatorja so med drugim prepre- čile širjenje takšnega sodelovanja. S svojim delovanjem, kamor je sodilo pridobivanje podatkov, reševanje aktivistov iz zaporov, varovanje Kričača, radia OF in drugimi podobnimi dejanji so si pripadniki organizacije med Ljubljančani pridobili velik ugled. Ko se je vodstvo OF preselilo iz Ljubljane, se je preselilo tudi vodstvo VOS, po vsej Sloveniji pa so pričeli ustanavljati njihove enote, ki so imele med osnovnimi nalogami poleg zbiranja podat- kov in obveščevalnega dela tudi varovanje aktivistov OF. Ko je vodstvo OF januarja 1944 ustanovilo Upravo državne varnosti (UDV), je delovanja VDV in VOS preneslo v to organizacijo. Odbor VOS in VDV 29 tifašisti v Sloveniji sedanje generacije bolj odločno seznanjati z okupatorski- mi zločini in pomenom upora. Številne spominske slovesnosti po Sloveniji oči- tno niso dovolj, saj se tam dobivamo tisti, ki spoštujemo narodnoosvobodilni upor. Mlajše generacije, ki o vojni, upo- ru in žrtvah ne vedo skoraj nič, pa tudi na te slovesnosti ne hodijo prav v veli- kem številu. Upiranje borcev za vredno- te NOB petindvajsetletni intenzivni pro- tipartizanski propagandi se ni izkazalo za najbolj uspešno. Nujne so spremem- be v dosedanjem delovanju borcev za vrednote NOB, da iz mlačnosti in skrbi, da se ne bi komu zamerili in izpadli kot »komunisti«, preidemo v odločne in od- mevne, tudi provokativne dejavnosti. Bodimo ponosni na prednike in poskr- bimo, da njihove žrtve izbrskamo iz po- zabe! To je naša dolžnost, med drugim pripoveduje Andrej Mohar na svojih predstavitvah. Andrej Mohar - Ponosni na prednike O vlogi Slovencev v koroškem odporu N O V A K N J I G A Andrej Mohar, glavni tajnik Zveze koroških partizanov, je maja izdal dvojezični zbornik z naslovom Ponosni na prednike (Stolz auf die Vorfahren) in ga najprej predstavil v domačem Bilčovsu na Koro- škem. V knjižnem delu je zbral pričevanja Slovencev z avstrijskega Koroškega o terorju med drugo svetovno vojno. Knjiga je pritegnila precejšnjo pozornost, saj sta uvodni besedi napisala tudi župan ob- čine Bilčovs Manfred Maierhofer in deželni glavar Peter Kaiser. Po mnenju Moharja je delo na-menjeno tudi aktualni avstrijski politiki, da razmisli o pomenu prispevka slovenske narodne skupnosti k uporu, ki je bil po zmagi nad nacifašizmom poroštvo za vnovično sa- mostojnost in neodvisnost Avstrije. Slo- venska narodna skupnost je namreč v partizanih plačala velik krvni davek za dosego tega cilja. Knjigo je Andrej Mohar spomladi predstavil ponekod v Sloveniji, predsta- vitve bo nadaljeval jeseni. Na predstavi- tvi v Muzeju novejše zgodovine v Celju se je z njim pogovarjal direktor, dr. Tone Kregar. Obiskovalci so v bogati razpravi primerjali razmere na avstrijskem Koro- škem in v Celju pod terorjem nacistič- nih okupatorjev. Na povabilo Združe- nja borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica in Zavoda za kulturo je Mohar delo predstavil še na gradu v Slovenski Bistrici, skupaj s televizijskim dokumen- tarcem Pregnani zaradi slovenstva, ki ga je avtor kot dolgoletni novinar pripravil za slovenski program avstrijske radiotele- vizije ORF. Spomladanske predstavitve knjige je sklenil v Muzeju Laško, kjer so primerjali okupatorske zločine v letu 1942 v Laškem in na južnem Koroškem. Takrat so na Koroškem izgnali največ slovenskih družin, v Laškem pa so tisto leto ustrelili največ talcev, ki so jih julija in avgusta odvedli v celjski Stari pisker. Razprava v Laškem je izzvenela v po- budi oziroma zahtevi, da moramo pro- Predstavitev knjige v Muzeju Laško: Andrej Mohar, Andrej Mavri in Tomaž Majcen, vodja Muzeja Laško Predstavitev v Celju: Andrej Mohar in dr. Tone Kregar // BESEDILO: Andrej Mavri P o n o s n i n a P r e d n ik e | s t o lz a u f d ie V o r fa h r e n Ponosni na Prednike stolz auf die Vorfahren Andrej Mohar Tudi iz Bilčovsa je moralo več slovenskih družin 14. aprila 1942 v najkrajšem času zbrati najpotrebnejše, nakar so jih s tovornjaki odpeljali v Žrelec pri Celovcu, potem pa v taborišča tretjega rajha v Nemčijo. Tam sta bili prepovedani slovenska beseda in slovenska pesem – kljub temu pa je na primer Miklavžev deda na orglah sredi maše naglašal »Hej Slovane«. Pregnani so v taboriščih zvedeli za upor na južnem Koroškem, za aktivnost partizanskih enot, ki so v njih sodelovali koroški Slovenci ali pa so – v Bilčovsu predvsem Bilčovščanke – borcem in borkam za svobodo pomagali. Bilo jih je mnogo, ki so trpeli in se borili – nekateri so morali žal tudi kloniti nacističnemu nasilju. Vsi pa so si ohranili svojo narodno zavest, hkrati pa tudi čut za socialno pravičnost. V knjigi zdaleč nismo mogli zajeti vseh, saj so nekateri umrli, preden so svoje spomine zapisali ali pa o njih spregovorili (morda tudi, ker smo jih vsi skupaj o tem začeli prepozno spraševati). In so bili med njimi tudi taki, ki so, kot so pravili, »svojo dolžnost« opravili in s tem je bilo »vse rečeno«, ali pa taki, ki so se usmerili po koncu vojne čisto v vsakdanje življenje, ki je bilo itak naporno dovolj. Pa vendar so vsi ti ljudje ostali in po zlomu nacizma in osvoboditvi ponovno postali »korenine Bilke« in drugih slovenskih organizacij. To nas obvezuje, in radi se teh prednikov dostojno spominjamo. Im März 1938 wurde Österreich an Deutsch- land angeschlossen, mit verheerenden Folgen für jene Menschen, die dem widersprachen oder den Nazis aus anderen Gründen im Wege standen. In Kärnten wurde bereits 1938 der sloweni- sche Pfarrer Vinko Poljanec das erste Opfer des deutschen Faschismus. Und die lokalen Dreiecke – Bürgermeister, Ortsbauernführer, NSDAP-Obmann – hatten die Deportation als ersten Schritt teilweise bereits in der Illegale vorbereitet. Am 14. April 1942 wurden viele slowenische Familien depotiert und in Lager des deutschen Reiches gebracht. Auch Familien aus Ludmannsdorf waren darunter, und selbst nach ihrer Rückkehr wurden sie angefeindet, verfolgt, diskriminiert. In den Lagern hörten sie vom internationalen Widerstand, schöpften Hoffung auf die Rückkehr in die Heimat, nahmen wahr, dass auch Kärntner Slowenen und Sloweninnen sich der Partisanenbewegung angeschlossen hatten oder sie unterstützten – auch in Ludmannsdorf, vor allem viele Ludmannsdorferinnen. Diese Menschen wurden nach dem Zusammenbruch des Naziregimes erneut zu Stützen der Bilka und anderer slowenischer Organisationen. Viele waren daran beteiligt. Alle zu nennen und zu beschreiben würde den Rahmen des Sammelbandes sprengen. Aber es ist unsere Verpflichtung, ihrer aller würdig zu gedenken, und wir kommen ihr mit Freude nach. GLOBUS VerLaG Wien isbn 978-3-9503485-6-9 september 201730 I M E L I S M O L J U D IP I S M A Ni prostora za nostalgijo Zveza borcev je nostalgično gibanje. Ohranja tradicijo, skrbi za spomenike, zaznamuje pomembne dogodke iz slav- nih dni narodnoosvobodilnega boja in revolucije. To je razumljivo. Tisti, ki so se zares bojevali, jih imajo že krepko čez devetdeset, vsi drugi smo zgolj po- tomci teh, ki so nam prinesli svobodo in socialno pravičnost. Pa tudi mi smo po večini že bolj ali manj v jeseni življenja, sprijaznjeni z dejstvom, da smo le ne- močni opazovalci tega, kar se dogaja z nami in našo domovino. A zdaj ni čas za nostalgijo in maloduš- je! Kajti tako kot se je ob osvoboditvi zgodila revolucija, se je ob osamosvo- jitvi zgodila kontrarevolucija. Ki še tra- ja. In nam jemlje vse: svobodo, socialno varnost, človeško dostojanstvo, priho- dnost naših otrok. Poveličuje kolabora- cijo in veleizdajo. Razprodaja nekdanjo družbeno lastnino in s tem spodkopava naše gospodarske temelje. Nas že 25 let uspešno prepričuje, da sta na svetu dve vrsti ljudi in da smo mi tista druga vrsta. Da se ne da nič storiti. Zdajšnji trenutek zahteva od Zveze borcev, da se opredeli do stanja v drža- vi, pokaže smer, v katero bi se morala naša družba razvijati. Preseči moramo družbeno razslojevanje, korupcijo, ma- lomaren odnos do narave, sovraštvo in politično zbeganost. V ta namen mo- ramo: vzpostaviti ustrezno razmerje med najnižjo in najvišjo bruto plačo; uvesti delavsko solastništvo; uveljaviti javno šolstvo in zdravstvo; zagotovi- ti učinkovito sodstvo in enakost pred zakonom; uveljaviti trajnostni razvoj; dosledno uveljaviti ločitev Cerkve od države; se jasno, a vendar strpno opre- deliti do preteklosti; izstopiti iz Nata, ki se zapleta v vedno nove in nove vojne po ameriški volji; redefinirati odnose z Evropsko unijo in sosednjimi državami, predvsem s Hrvaško. Sami res ne moremo preobrniti toka zgodovine, lahko pa spodbudimo jav- no razpravo, zanetimo v ljudeh iskro upanja in jih aktiviramo. Predvsem pa lahko podpremo tiste politične sile, parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, ki so pripravljene delovati v tej smeri. Ne pozabimo – volitve so prihod- nje leto. Tukaj seveda naletimo na težavo. Poleg desnih sestavljajo naš politični prostor le še skrajno desne stranke. Stranka modernega centra, ki je na prejšnjih volitvah zmagala s pošte- nostjo in moralno neoporečnostjo, je kot s tankom povozila svoja visokolete- ča moralna načela, uresničila ni nobe- ne od predvolilnih napovedi, uspešno pa razprodaja naša podjetja in pridno nabira zvezdice in čebelice pri Evropski uniji. Socialni demokrati, ki so pod Pahor- jem in Lukšičem pokazali vso svojo ne- učinkovitost in poniglavost, so pod no- vim vodstvom sicer spremenili retoriko, ne pa tudi dejanj in – njihov predsedni- ški kandidat je Borut Pahor. Svetla točka med parlamentarnimi strankami je Levica, ki pa, kot se za vsa- ko pravo levo stranko v nastajanju tudi spodobi, še vedno išče samo sebe. Pred- vsem pa je kadrovsko tako podhranjena in neizkušena, da četudi bi ji uspelo se- staviti vlado, ne bi znala vladati. Pozitivna Slovenija, ki je edina pripra- vila konkreten gospodarski program in bi ga tudi učinkovito izvedla, to je Jan- ković s svojim delovanjem že dokazal, pa je v črepinjah zunaj parlamenta. A če za koga, mora za borce veljati: čim hujše so težave, tem večji je izziv. Prepričan sem, da v Sloveniji obstajajo pozitivne in sposobne sile. Treba jih je le poiskati, aktivirati in združiti. Začeti pa moramo pri sebi. Zato pozivam predsednika Zveze združenj borcev, da se opredeli do sta- nja v državi, pokaže smer, v katero bi se morala država razvijati, in predstavi na- čine, kako to doseči. Člane predsedstva, predsednike krajevnih organizacij in vse, posebej pa Mlade borce, pozivam, da mu pri tem pomagajo s predlogi, podporo in aktivnim sodelovanjem. Jurij Černič, Ljubljana Naj bo sprava res sprava Postavili smo spomenik v spomin vsem žrtvam vojne in z mislijo na spravo. Am- pak sprava mora temeljiti na resnici in poštenju. Ob tem smo spet poslušali go- vorance o tem, kako nujno je bilo treba leta 1941 ustanavljati vaške straže. Pra- vijo, da zato, ker so komunisti pobijali njihove ljudi. Zamolčali pa so, da so ti iz- dajali okupatorju zavedne člane OF. Re- čeno je bilo, da smo se partizani borili za komunistično oblast in proti veri. Kot udeleženec NOB lahko trdim, da smo v partizanske vrste vstopali le z mislijo na obrambo domovine. Nacisti in fašisti so želeli uničiti slovenski narod in partiza- ni smo se jim uprli. To je resnica, ki je nihče ne more zanikati. Zato pa spada partizanska vojska v koalicijo zmagovi- tih sil druge svetovne vojne. Prav tako pa obstaja še eno dejstvo, ki ga tudi nihče ne more zanikati, pa bi ga radi: da so domobranske sile priseg- le nacistični oblasti in sprejele njeno orožje. Kako se imenuje nekdo, ki se bojuje skupaj z okupatorjem? Ne mo- reš ga imenovati drugače kot domači izdajalec. S cerkvenih prižnic so župniki pozivali in nagovarjali vernike, naj vsto- pijo v domobranske vrste, in jih tako za- vajali, da so postali izdajalci lastnega naroda. Zato Cerkev nosi glavno krivdo za tragedijo slovenskega naroda med drugo svetovno vojno, ko se je brat obr- nil proti bratu. Nobeni zidovi ali spomeniki ne bodo pomagali do sprave, dokler se obe stra- ni ne bosta resnično opravičili za svoje napake. Ampak te napake je treba priz- nati. »Desnica« naj končno prizna, da je med vojno napačno ravnala, »levica« pa naj prizna, da so bili povojni poboji pretirano maščevanje. In končno si vsi skupaj priznajmo, da so se podobne tragedije dogajale tudi drugim narodom Evrope, ampak ti so te delitve pustili že za seboj in gledajo v prihodnost. Skrajni čas je, da to uspe tudi nam. Predvsem pa si moramo vsi skupaj prizadevati za mir in razume- vanje, saj je vsaka vojna kruta in pol- na krivic ter prinaša takšne in drugačne delitve. Ivan Urbančič, Mirna Zaslužena kazen ali komu- nistično nasilje? Po dveh prebranih knjigah z naslovom Mučeniška pot v svobodo in Domobranski zločini sem se odločil napisati ta čla- nek. Na nekaterih cerkvah po Sloveniji so spominske plošče v spomin padlim domobrancem. To je tistim, ki so se bo- jevali na strani tistih, ki so napadli našo domovino in jo okupirali, izseljevali slo- venski narod, požigali njihove domove, mučili in streljali naše ljudi po zapo- rih, jih pošiljali v taborišča, materam iz rok jemali otroke in jih pošiljali v tuji- no, vsiljevali našim ljudem svoj jezik in svojo »kulturo« in nam s tem namenili dobesedno narodovo smrt. Spominska plošča kot plošča, bi kdo dejal. To je si- cer delno res, vendar zelo pomembna je prav njena vsebina, ki je lahko izkrivlje- na, kar v tem primeru nedvomno je in je tista, ki hoče prevaliti njihov veliki in krvavi madež kolaborantstva na prefi- njen in njim znani način na druge. Zločinov izdajalcev se ne da izbrisati z nobeno besedo in z nobenim čistilom, tudi z odkrivanjem novih spomenikov 31 na državni ravni ne. To so neizpodbitna dejstva. Napis na omenjenih ploščah se običajno začne z besedami: »Zaradi komunističnega nasilja ...« Kako podlo in do skrajnosti perverzno! Moskovska deklaracija, ki so jo podpisali »veliki trije«, je bila povod za obračun s kola- boranti po vsej Evropi po končani drugi svetovni vojni, tudi pri nas, saj smo del Evrope in del zmagovite koalicije. To je bila samo zaslužena kazen in obračun z izdajalsko sodrgo. Izdajstvo še nikoli ni bilo nagrajeno, tudi zablode sprave ne. Zato je govoriti in pisati o komunistič- nem terorju popolnoma neutemeljeno sprevrženo dejanje. Kazen je razumljivo doletela tudi tiste, ki so se ne samo s puško v roki z ramo ob rami bojevali skupaj z oku- patorjevimi vojaki proti partizanom, temveč tudi proti izdajalcem in tistim, ki so imeli te hrabre partizane, borce in poštene domoljube, ki so branili svojo napadeno domovino, za razbojnike, raz- trgance, bandite, tolovaje itd. Eden od angleških članov vojaške misije v Slo- veniji je celo nekoč dejal, da smo Slo- venci blazen narod, saj smo bili poleg Angležev tako rekoč edini, ki smo se ta- kratni ogromni nemški vojaški sili uprli z orožjem. Seveda so se pozneje uprli tudi drugi. Zato naj še enkrat ponovim, predvsem tistim, ki mi boste pošiljali anonimke, opremljene z raznimi sliči- cami in podlo vsebino, da je bil izvir- ni greh povojnih pobojev kolaboraci- ja med drugo svetovno vojno, in pika, amen. Šlo je samo za kaznovanje izda- jalcev in ne za komunistično nasilje. V tem je bistvena razlika. Sicer pa, tri stvari iz obdobja dru- ge svetovne vojne mi bodo ostale ne- pojasnjene. Prva se nanaša na lizunsko obnašanje SLS pred vojno, druga in zelo pomembna, zakaj je bilo v naši domovi- ni toliko izdajstva, tretje, dokaj zaplete- no vprašanje pa se mi poraja, zakaj je Adolf Hitler poleg Pariza obiskal le še Maribor. Srečko Križanec, Štore D O G O D K I Breza v spomin na Vladimirja Kavčiča Družina pisatelja Vladimirja Kavčiča, njegova žena Barbara Brecelj in hči Lenka Kavčič, sta se odločili, da bosta ob PST v Murglah posadili mlado brezo v spomin na svojega moža in oče- ta. Vladimir Kavčič je bil znan slovenski pisatelj in vse od njenega nastanka leta 1989 do leta 2013 odgovorni urednik revije Svobodna misel. Je eden najzaslužnejših, da se je to glasilo slo- venske borčevske organizacije obdržalo tudi v obdobju naše osamosvojitve in v turbulentnem obdobju tranzicije. Bil je tudi dobitnik Prešer- nove nagrade za življenjsko delo in človek, ki je izredno spoštoval delo društva Zeleni prstan v skrbi za PST in drevesa ob tej poti, ob kateri je tudi sam dolga leta živel. »Pohvalil je naše delovanje in v Svobodni misli objavil obširen članek, na naslovnici pa je bila objavljena fo- tografija posaditve drevesa ob POT. Ko sem bila pred kratkim v hiši, kjer je živel, me je prijetno spomnilo na njegov odnos do PST to, da ima v atriju hiše ohranjeno eno od napisnih tablic o saditvi 88 dreves za predsednika Tita – ljudje, ki niso znali ceniti tega spomenika, so jo na- mreč vandalsko odstranili s trase,« je v nagovo- ru ob posaditvi spomnila Nuša Kerševan, pred- sednica Zelenega prstana. Srečanje na Puču Letošnje tradicionalno srečanje borcev gorenj- skih partizanskih enot ter vseh članov in prijate- ljev ZB je potekalo prvo nedeljo v septembru na Puču v Martinj Vrhu. Navzoče je pozdravil pred- sednik škofjeloškega združenja Štefan Kalamar in ugotovil, da z udeležbo na tem srečanju do- kazujemo, da nas je še veliko, ki cenimo vrednote NOB in spoštujemo boj partizanov, ki so z veliko ter junaško zmago izbojevali našo samostojno in neodvisno Slovenijo. Slavnostni govornik Viktor Žakelj je poudaril, da sta iskreno partizanstvo v drugi svetovni vojni vodila dva glavna motiva: svoboda in socialna pravičnost, ki sta še danes nedeljivi vrednoti. Zmagovitost partizanstva pa potrjuje, da je vodstvo narodnoosvobodilnega boja in socialne revolucije vedelo, kaj in kako ravnati, da kot narod preživimo in postavimo te- melje socialno pravičnejše družbe. Spregovoril je tudi o spravi in o spomeniku sprave, o nepo- srečenem projektu, saj dva ločena bloka na robu spomeniškega prostora dejansko simbolizirata duhovno, miselno in politično razdeljenost. Na srečanju so podelili tudi priznanja najbolj za- služnim članom. Ksenija Planinšek je prejela sre- brno plaketo ZZB NOB Slovenije za dolgoletno delo na vseh nivojih v občinski organizaciji ZB za vrednote NOB Žiri, Marko Vrhunec iz Železnikov pa posebno priznanje praporščakom. Podeljenih je bilo še šest zahval za pomoč in podporo pri delovanju organizacije ZB NOB in ohranjanju vrednot narodnoosvobodilne boja Jožetu Prezlju, Franciju Lušini, Matjažu Hafnerju, Anici Pintar, Vladu Gantarju in Dragu Zupančiču. Besedilo: ZB NOB Škofja Loka; foto: Bojan Bertoncelj september 201732 Zgornji Orlici. S petimi brati in dvema sestrama se je v var- nem in skrbnem družinskem okolju izoblikoval v delovnega, poštenega in domoljubnega kmečkega fanta. V takšno življenje je zarezala druga svetovna vojna in 19-letnega Dominika in dva starejša brata, Antona in Adija, so vpoklicali v nemško vojsko. Po usposabljanju v Münch- nu je bil poslan v Holandijo, kjer je v nemški vojski prisil- no služil kot vojak v težki artileriji. Po šestih mesecih je bil premeščen v Francijo, kjer je srečal brata Antona, ki je prav tako preživljal težke čase na bojiščih. Sledila je premestitev na bojišča v Sovjetsko zvezo, kjer je Dominik že občutil la- koto in pešanje nemške vojaške moči. Spomladi leta 1944 je bil na tritedenskem dopu- stu pri sorodnikih v Mariboru, tam so ga obiskovali starši. Po končanem dopustu pa se ni vrnil v Sovjetsko zvezo, tem- več je pobegnil z vlaka in se s pomočjo brata Adija, ki je že sodeloval s partizani, vključil v Šercerjevo brigado. Uspeš- no je končal šolanje in postal kapetan v Šercerjevi brigadi. Proti koncu vojne je družino zadela velika tragedija, saj je v Franciji padel brat Anton, blizu doma na Orlici pa brat Adi. Dominik je po koncu vojne kot vojaški časnik služboval po raznih krajih Jugoslavije. Na prošnjo obupanih staršev, ki so v vojni izgubili dva sinova, se je vrnil domov in prevzel kmetijo. Leta 1959 se je poročil s svojo življenjsko sopotnico Vilhelmino, življenje sta podarila trem hčeram. S trdim de- lom in skupnimi močmi sta skrbela za družino, izšolala hčere in z ljubeznijo negovala urejeno kmetijo v objemu mogočnih gozdov, ki so dajali zavetje številnim borcem. Ponosen je bil na vso svojo prehojeno pot in rad je dejal: »Vsem tegobam, s katerimi sem se v svojem življenju soo- čal, sem znal uspešno kljubovati. Tega te ne nauči nobena šola, temveč pomanjkanje in soočanje z grozotami, ki sem jih doživljal v drugi svetovni vojni. Upam, da se takšna zgo- dovina za naše potomce ne bo več ponovila.« Maksimiljana Ladinek, predsednica ZB NOB Ribnica na Pohorju Viljem Černo Le tri dni pred svojim 80. rojstnim dnem se je 21. julija le- tos za vedno poslovil veliki Slovenec Viljem Černo. Doma je bil na najzahodnejšem območju, kjer prebivajo Slovenci, in sicer v Bardu v Terski dolini. Vse svoje življenje je posvetil ohranjanju slovenskega jezi- ka in kulture med Slovenci v Videmski pokrajini, predvsem pa v Terski dolini, ki jo je neiz- merno ljubil. Viljem Černo je bil po pok- licu profesor, po srcu in duši pa eden najvidnejših borcev za ohranjanje slovenstva v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Njegovo delo ni pomembno le za Slovence v Italiji, marveč za ves slovenski narod. Kot eden prvih slovenskih izobražencev v Benečiji je og- romno storil za njeno ozaveščanje. Pred skoraj petdesetimi leti je organiziral pošolski pouk slovenščine v številnih bene- Dragiša Dinčić V 94. letu je po kratkotrajni bolezni naše vrste zapustil bo- rec, partizan in stanovski tovariš, častnik JLA, polkovnik v pokoju Dragiša Dinčić. Rodil se je leta 1924 v Srbiji, v vasi Dečani ob bolgarski meji, kjer je v skromnem okolju pre- živel zgodnjo mladost in osnovno šolanje. Leta 1941 so v njegovo domovino vdrli bolgarski fašisti in začeli izvajati zločine nad srbskim narodom. Komaj 17-letni Dragiša se je pridružil narodnim borcem. Vstopil je v Vlasinski partizanski odred, pozneje v Crnotravski odred, da bi marca leta 1944 stal v vrstah 6. južnomoravske brigade, v kateri se je boje- val do osvoboditvi južne Srbije. Konec decembra leta 1944 je prispel na sremsko fronto, tam so ga kot prekaljenega in pogumnega borca uvrstili v 1. proletarsko divizijo, ki je po osvoboditvi Zagreba nadaljevala bojno pot do Trsta. Jeseni 1945 so ga napotili na izobraževanje na Vojaško akademijo v Beogradu. Znova se je pridružil 1. proletarski diviziji v ob- rambi zahodnih meja. Služboval je v Vipavi, nato v Novem mestu, zatem pa do upokojitve v Ljubljani. Vmes je končal tudi šolanje na Višji vojni akademiji in v času službovanja opravljal številne poveljniške in štabne naloge, nazadnje je bil načelnik oddelka za opera- tivno-učne zadeve v povelj- stvu 9. armade v Ljubljani. Spomnim se ga živo, ko je bil del strokovnega tima in desna roka tedanjega načelnika šta- ba generala Jožeta Ožbolta. Oba sta bila znana po strokov- nosti in natančnosti. Če je bil general do nas podrejenih včasih oster, je tovariš Dragiša to zadevo omilil, kar je general vedno sprejel. Ni bil popustljiv, bil pa je razumevajoč in uvideven. Ko je svoje brke potisnil med zobe, smo vedeli, da nekaj ni prav narejeno, nato pa je pokazal, kaj moramo storiti, da bo prav. Tovariš Dragiša nam je bil ne samo starejši in izkušen stanovski tovariš, bil nam je tudi učitelj in predvsem prijatelj. Po upokojitvi se je pridružil borčevski organizaciji in de- loval v združenju Ljubljana Center, v katerem se je srečeval s tovariši iz partizanskih vrst iz celotne tedanje skupne do- movine Jugoslavije. Njen razpad je težko dojel, vendar je osamosvojitev Slovenije sprejel kot vsi drugi državljani. Vse do zadnjega dne je verjel v vrednote narodnoosvobodilnega boja in jih zagovarjal. Za svoje delo je dobil vrsto odlikovanj, pohval in nagrad, med njimi so red za hrabrost, red narodne armade s srebrno in zlato zvezdo ter lovorovim vencem, red za vojaške zaslu- ge s srebrnimi in zlatimi meči ter veliko zvezdo, red dela, red bratstva in enotnosti. Svojo življenjsko sopotnico je spoznal kot mlad poročnik na Primorskem, kjer je poučevala primor- ske otroke v slovenščini. Tudi ona je med vojno pretrpela precej gorja, saj so jo kot sodelavko OF internirali v delovno taborišče v Nemčiji. Ustvarila sta si dom, rodila sta se jima otroka Slavica in Marko, ki sta dedku podarila tri vnuke in štiri pravnuke. Milan Gorjanc Dominik Pokeršnik Na pokopališču v naši partizanski Ribnici na Pohorju smo se poslovili od svojega dolgoletnega člana Dominika Pokeršni- ka. Rodil se je v številni kmečki družini 27. januarja 1923 v I M E L I S M O L J U D I 33 Katica Kolar Konec maja smo se na brežiškem pokopališču poslovili od Katice Kolar. Rodila se je kot Jeleničeva Katarina 25. januarja 1926 v številni kmečki družini v Dolnjem Suhorju pri Metliki. Leta 1939 je izgubila očeta, nato pa je privihrala še druga sve- tovna vojna. Njeni starejši bratje in sestre pa tudi mati so se vključili v delo Osvobodilne fronte, še posebno brat Leopold, ki je bil eden prvih belokranjskih partizanov in organizatorjev odpora. On je Katico tudi seznanil z ilegalnim delom. Ta je začela izvajati odpor kar v meščanski šoli v Črnomlju, kjer je skupaj z revnejšimi otroki sabotirala pouk italijanske učiteljice in nagovarjala otroke premož- nejših staršev, naj bojkotirajo vstop v fašistično organiza- cijo JILL. Uprli so se tudi no- vačenju domačega župnika, ki je fante starejših letnikov na- govarjal, naj vstopijo v vaške straže in k domobrancem. Nato se je vrnila domov v Suhor in tam je pod bratovim vodstvom nadaljevala aktivistično delovanje. Zbirali so oble- ko, obutev, hrano in sanitetni material. Leta 1942 je postala sekretarka rajonskega odbora SKOJA, februarja 1943 pa še članica okrožnega komiteja SKOJA za Belo krajino. Leta 1943 se je udeležila skojevskega tečaja v vasi Ravnice, od 27. aprila do 1. maja 1943 pa je kot delegatka zastopala svoje okrožje na zboru aktivistov Slovenije na Pugledu v Kočevskem rogu. Za partizansko gibanje je delala celotna družina z mater- jo na čelu. Bratje so bili ali v partizanih ali pa so za partiza- ne opravljali terensko delo, sestre Rozalija, Martina, Jožica in Milka pa so delovale kot aktivistke na terenu in v partizanski tiskarni. 10. avgusta 1943 je Katica skupaj z dvema mladima skojevkama in Tončkom Jakovčičem iz Krasinca ob vračanju iz vasi Otok padla v zasedo. V streljanju so zadeli Tončka, ki ga je Katica zvlekla v Kolpo in se z njim skrila pod vrbje, drugi dve dekleti pa sta si življenje rešili s plavanjem na nasprotno stran reke. Vso noč je Katica držala ranjenega tovariša nad vodo in ga poskušala zvleči na varno. Italijani in belogardisti, ki so prečesavali teren ob reki, so ju zjutraj našli. Tončka so po hudem mučenju ustrelili, Katico pa pretepli in nezavestno za- prli najprej v Metliki, čez nekaj dni pa so jo odpeljali v sodne zapore v Ljubljani, kjer se je začela njena taboriščna kalvarija. Katico so leta 1944 poslali v taborišče Ravensbrück, nato pa so jo premestili v Buchenwald in na koncu v bližnjo tovarno streliva v Altenburgu. Po koncu vojne je domov v Suhor prispela 13. junija 1945 tako sestradana in spremenjena, da je mati ni prepoznala. Čeprav izmučena od posledic vojne, se je zakopala v aktivi- stično in propagandno delo z mladimi, delovala je v Metliki in Trebnjem, nato pa opravila učiteljski tečaj in učila otroke na Gorenjskem in v slovenski Istri, kjer so jo imeli domačini ne- izmerno radi. Spoznala je Martina Kolarja - Tineta, partizana, in se z njim poročila ter rodila sinova Martina in Branka. Ves čas je delovala v družbenem in političnem življenju, pridru- žita se je tudi ZZB za vrednote NOB, kjer je pustita bogate sledi. Za svoje medvojno in povojno delo je dobila več viso- kih odlikovanj, med drugimi medaljo in red za hrabrost, me- daljo zaslug za narod, red dela s srebrnim vencem ter visoka priznanja ZZB NOB Slovenije, med drugimi tudi plaketo ZB NOB Brežice. Je tudi oktobrska nagrajenka Občine Brežice in dobitnica številnih priznanj za svoje pedagoško delo. Stane Preskar ških vaseh. Tedaj v Benečiji ni bilo nobene slovenske šole. Šele leta 1984 je nastal zametek današnje Dvojezične šole v Špetru, ki je edina šola v celotnem obmejnem pasu, v kate- ri se poučuje tudi v slovenskem jeziku. Bil je soustanovitelj Kulturnega društva Ivan Trinko in mnogo let njegov pred- sednik. Bil je med glavnimi organizatorji Dnevov emigranta in srečanj na Kamenici, kjer se je v mračnih letih Benečije zbiralo po več kot 5000 Benečanov. Po drugi svetovni vojni je Benečija do osemdesetih let doživljala nepopisen teror in ustrahovanje – tak, kakršnega ni doživela nobena slovenska pokrajina. In tem pritiskom se je Černo junaško uprl. V Bardu je pred 50 leti ustanovil Center za kulturne in soci- alne raziskave ter etnografski muzej. Bil je več desetletij ob- činski svetovalec in predsednik pokrajinskega odbora SKGZ ter v deželnih političnih in kulturnih vodstvih slovenske na- rodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Njegovo voditeljstvo, kulturno in politično delovanje je zgled največje požrtvovalnosti in poštenosti ter ljubezni do slovenstva. Njegovo pesniško ustvarjanje pa je po- seben zaklad z najzahodnejšega roba slovenstva. Zaradi svojih odlik je Černo najbolj poznani in spoštovani Bene- ški Slovenec doma in v Sloveniji. Nikoli in nikjer ni zatajil svojega slovenskega rodu! Povezoval je ljudi dobre volje, Slovence, Furlane in Italijane. Nam v Posočju je odprl šte- vilna vrata in širil obzorja. Černo je bil kot viharnik z glo- bokimi koreninami vraščen v beneško zemljo. Tega mo- gočnega drevesa niso mogli zlomiti niti silni viharji, ki so v času Černovega življenja nenehno divjali po Benečiji. Nje- govo dolgoletno neutrudno razdajanje za slovenski živelj ni bilo zaman. Mladi rod prevzema pobudo v svoje roke in gradi na temeljih, ki so jih zgradili Viljem Černo in njegovi sotrudniki. Odšel je neuklonljivi Čedermac in veliki Slovenec! Zdravko Likar Zvone Kržišnik Na pragu letošnjega poletja je v 90. letu starosti umrl Zvone Kržišnik, novinar, publicist in šahovski mojster. Bil je med pi- onirji radijskega novinarstva, ki se mu je zapisal leta 1947, v svojih člankih, feljtonih, uvodnikih in komentarjih pa je gojil angažiran in izviren osebni slog. Številni Slovenci so ga ceni- li po nedeljskih enournih radijskih reportažah. Na Radiu Ljubljana je delal 28 let kot novinar in urednik feljtonskih oddaj. Eno leto je urejal glasilo Občan, štiri leta je bil direktor slovenskega Tanjuga (1976–1980). Naši starejši bralci pa se ga bodo spomnili kot zadnjega urednika glasila TV-15, predhodnice Svobo- dne misli in današnje Svobo- dne besede. Zvone Kržišnik je to glasilo urejal od leta 1983 do 1989. Poleg tega je bil tudi avtor publicističnih del Bitka na Sutjeski, Patrulja zvestobe (o kulturniški skupini v 14. di- viziji) in Slovenski politiki izza pomladi narodov. Za novinar- sko delo je dobil tri Tomšičeve nagrade in številna druga priznanja. Njegova velika ljubezen, ki ga je razveseljevala vse do smrti, je bil šah. Leta 1963 je postal tudi šahovski prvak Slo- venije. J. H. september 201734 Na začetku poletja smo se v Ljubljani poslovili od Jožeta Marčana, partizana, vojaškega vojnega invalida in žrtve voj- nega nasilja. Kljub težkim preizkušnjam, ki jih je preživel v Gonarsu in Dachauu, in kljub zaporni kazni, ki jo je odsedel po koncu vojne, je na življenje gledal pozitivno in odločno. Pred začetkom druge svetovne vojne je Jože Merčan kot te- lovadec začel tekmovati v gimnastiki, zatem pa tudi v zim- skih športih. Treniral je v Slovenskem narodnem domu in se s sokoli leta 1938 udeležil mednarodnega srečanja tekmo- valnih društev, ki je potekalo v Pragi. Ko je obiskoval sre- dnjo šolo in so v Ljubljano vdrli fašisti, so ga po prvi raciji odpeljali v Gonars. Po posredovanju staršev se mu je uspelo vrniti še pred začetkom šolskega leta, takoj po vrnitvi se je povezal z OF. V akcijah, ki se jih je udeleževal, so v trojkah ustvarjali grafite, razdeljevali pa so tudi literaturo in promo- cijsko gradivo. V partizanih je bil leta 1941 sprejet v SKOJ. Decembra so Nemci na Ilovi gori nad Grosupljem pripravili tankovsko zasedo in ga zajeli skupaj z več njegovimi sobor- ci. Skupaj z zajetnimi tovariši so jih najprej odpeljali v Lju- bljano, od tam pa v Dachau. V Dachauu je Marčan skušal ostati kar se da dejaven. Vodil je kartoteke, skrbel za red in čistočo v častniškem delu taborišča, nazadnje pa je delal v revirju oziroma v taboriščni bolnišnici. Po končani vojni se je po vrnitvi v domovino vpisal na študij ekonomije, ki pa ga je leta 1948 prekinila aretacija. Obtožen je bil ovajanja in povzročitve smrti sotaboriščni- kov, vendar sodnik zaradi pomanjkanja dokazov ni izrekel obremenilne sodbe. A ga niso izpustili. Čas čakanja na odlo- čitev je preživel izoliran v samici. Ob pritožbi je bil nazadnje obsojen na tri leta zapora in na leto odvzema državljanskih pravic. Po odsedeni kazni se je pritožil in uspela mu je obno- va procesa. Tožilstvo je na koncu umaknilo obtožbo, s čimer je bila prvotna obsodba ovržena, je pa del težav ostal. Tako na delovnem mestu kot pri delu v športu so nekateri nanj gledali, kot da obsodbe ne bi bile ovržene. Kljub težkim preizkušnjam je Jože Marčan v življenju oh- ranjal pozitiven odnos do ljudi, do narodnoosvobodilnega boja in do družbenih vrednot, ki jih je družba prevzela po koncu druge svetovne vojne. Lani je za svoj prispevek med vojno in za svojo pokončno držo po vojni dobil zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. J. H. Slavka Romih V 96. letu življenja je iz naših vrst odšla partizanka, pogumna borka, neutrudna aktivistka in ideji poštenega dela, solidarnosti med ljudmi, predvsem pa svobodi predana tovarišica Slavka Romih. Rodila se je 4. septembra 1921 na Ustju v Vipavski doli- ni, takrat že v fašistični Italiji. Osnovno šolo je končala v Ajdov- ščini v italijanskem jeziku, saj slovenska materina beseda ni bila dovoljena. Najtežje fašistično nasilje pa je doživela 8. avgusta 1942. Tega dne so v vas pridrveli podivjani vojščaki zloglasne divizije Julia, ki so bili na počitku v Vipavski dolini po težkih porazih v Grčiji. Vas so požgali do temeljev in ustrelili osem do- mačinov, preostale vaščane pa so pregnali. To naj bi bilo maš- čevanje za ubitega marešala – narednika finančne straže, ki naj bi ga ustrelili partizani. Dejansko je bil žrtev medsebojnega ob- računa. To so italijanske vojaške in civilne oblasti vedele, niso pa preprečile nasilja, kaj šele da bi krivce kaznovale, čeprav so bili pobiti vaščani italijanski dr- žavljani. Ob kapitulaciji Italije se je Slavka pridružila borcem Grad- nikove brigade pri obrambi Vi- pavske doline. V veliki nemški ofenzivi konec septembra 1943 se je skupaj z brigado prebila v snežniške gozdove. Tam je bila ranjena v nogo in je ostala v zasilni bolnišnici pod Snežnikom. Takoj po nemški ofenzivi so v snežniških gozdovih začeli graditi partizanske bolnišnice. Slav- ka je po okrevanju ostala v bolnišnici za strežnico in bolničarko. Tiste dni je iz Kočevskega roga pod Snežnik prispela eki- pa za graditev bolnic, med njim je bil tudi postaven fant iz Novega mesta, sicer po rodu tržaški Slovenec, Rihard Romih - Riki, ki je komaj okreval od težke rane kot borec Tomšiče- ve brigade. Bil je pomočnik komisarja bolnišnice in kot mizar vodja gradnje. Riko je bil med organizatorji odpora in med prvimi partizani v Novem mestu. Zagledal se je v brhko Pri- morko in vnela se je prava partizanska ljubezen. To ljubezen sta okronala s partizansko poroko 25. maja 1944. Ko je Riko odšel na novo dolžnost v oddelek za rekonvalescente na Pla- nini nad Semičem, se mu je pridružila tudi Slavka. Na poti je bila tudi Slavka mlajša in Slavko starejšo so napotili v teda- njo edinstveno partizansko bolnišnico – porodnišnico Spodnji Hrastnik nad Črmošnjicami v Kočevskem rogu. Februarja leta 1945 so Slavko evakuirali v Bari v Italiji in tam se je rodila Slavka mlajša. Mož pa je odšel v sestavo poveljstva 7. korpusa kot namestnik komisarja bataljona za zveze. Po osvoboditvi je mož odšel s 14. divizijo v Vojvodino, obe Slavki pa sta našli zavetišče na domačem domu na Ustju pri Vipavi. Romihovi so skupno družinsko življenje zaživeli šele po končani očetovi častniški šoli v Sarajevu leta 1950. Nato so živeli v Tolminu vse do moževe upokojitve leta 1956. Častniške pokojnine so bile zelo skromne, zato se je mož zaposlil kot upravnik doma za starejše na Gradišču pri Prvačini, kjer so Romihovi živeli vse do leta 1960, ko so končno prišli v Novo mesto. Slavka se ni nikoli zaposlila, posvetila se je trem otrokom in skrbi za družino. Takoj se je vključila v dejavnosti borčevske organiza- cije v Novem mestu in v krajevno organizacijo Rdečega križa. Za prispevek svobodi je bila Slavka kot partizanka odli- kovana z medaljo za hrabrost, z redom za zasluge za narod, z medaljo dela in z medaljo za vojne zasluge. Dobila je več zahval za delo v borčevski organizaciji in v Rdečem križu, med drugim tudi bronasto plaketo ZZB NOB Slovenije. Milan Gorjanc I M E L I S M O L J U D I www.svobodnabeseda.si B E S E D A 35 Tretjim se zdi pomembno, da se pred- sednik udeleži skoraj vsake vaške ve- selice in pred vsemi na veliko maha s slovensko zastavo. Zato ljudje v demo- kraciji izberemo vrednote predsednika, ki so večinsko sprejemljive. Predsedni- ški kandidati pa se zaradi interesa izvo- litve poskušajo posluževati vseh mo- žnih vrednot, samo da bi bili všečni čim več različnim skupinam, kar posledično seveda pomeni zmago na volitvah. Iro- nična postaja situacija, ko predsednik hkrati zastopa popolnoma diametralno nasprotne vrednote. Ali je predsednik res lahko predsednik vseh državljanov? Ker imamo vsi ponotranjene drugačne vrednote, si tudi vsakdo po svoje pred- stavlja, kakšen naj bo »njegov« pred- sednik. Vzemimo vedno aktualni pri- mer vloge partizanov in domobrancev v drugi svetovni vojni na Slovenskem. Nesporno zgodovinsko dejstvo je, da so partizane zavezniki priznali kot vo- jaško silo, ki je osvobodila naš narod iz- pod krempljev okupatorja. Prav tako je zgodovinsko utemeljeno, da so domo- branci prisegli Hitlerju in bili sestavni del nemških SS-enot. Več kot 70 let po koncu teh dogodkov je za nekatere še vedno aktualno vprašanje, na kakšnih temeljih je zgrajena naša domovina. V borčevski organizaciji dobro vemo, da temelji naša država na priborjenih pra- vicah borcev v NOB. Ko pa se predsednik republike odloči, da bo s svojo udeležbo dal priznanje do- godkom v čast izdajalcem naroda, ki so kolaborirali z okupatorjem, ko je v naše kraje prišel izbrisat slovenski narod, se drugi del javnosti, ki tega ne pod- pira, upravičeno sprašuje, ali je takšen predsednik potem res tudi njihov pred- sednik. Prav gotovo je predsednik kot oseba, ki opravlja funkcijo, vsaj formal- no predsednik vseh državljanov. Njego- va ravnanja pa ne morejo biti takšna, da bi zanje lahko rekli, da zastopajo vse dr- žavljane. To je pač dejstvo, saj kot pred- sednik ne moreš hkrati podpirati diame- tralno popolnoma nasprotnih polov in trditi, da povezuješ narod, če pa so pog- ledi teh polov povsem različni in jih ni mogoče združiti. Povedano s primerom: partizanov pač ne moremo metati v isti koš z domobranci, saj so prvi bili osvo- boditelji, drugi pa preprosto povedano okupatorji. O tem, kateri so ravnali dr- žavotvorno za Slovenijo, pa sploh nima smisla razpravljati. Zatorej se vprašaj- mo, ali bo novi predsednik republike res zastopal vrednote NOB! Kakšen (naj) bo peti predsednik Republike Slovenije? Bomo dobili novi obraz na čelu naše države? A K T U A L N O Republika Slovenija ima uzakonjen parlamentarni politični sistem, v katerem je vloga predsednika republike precej skromna. Njegove vlogo in pristojnosti določa slovenska ustava. Pristojnosti niso zgolj protokolarne narave, temveč ima predsednik tudi nekaj pomembnih nalog v politično-pravnem sistemu naše države. Med drugim razpi- še volitve v državni zbor in predlaga nekatere kandidate za državne funkcije, kot so denimo guverner Banke Slovenije, ustavni sodniki, varuh človekovih pravic in drugi. Vendar imajo končno vlogo pri odločanju poslanci, ki pa se morajo opredeliti o predsednikovem predlogu. Torej je možnost predsednikovega vpliva na izbiro kan- didata precej omejena, saj mora ta za uspešno izvolitev kandidata predlagati osebo, ki uživa podporo v vladajoči koaliciji. Predsednik ima še nekaj drugih večjih ali manjših pristojnosti, največjo formalno možnost odločanja pa mu daje uredba z zakonsko močjo, ki jo lahko izda v pri- meru, ko se državni zbor zaradi izre- dnega stanja ali vojne ne more sestati. Vendar tudi v tem primeru predsednik izda uredbo na podlagi predloga vla- de. Poleg tega mora uredbo z zakonsko močjo potrditi državni zbor takoj, ko se ta lahko sestane. Iz predstavljenega lahko vidimo, da so formalne možnosti za odločanje predsednika republike zelo omejene in da so bolj kot pravno-formalne nalo- ge za državljane pomembne opredeli- tve šefa države kot vrhovne avtoritete. Volilni sistem predsednika republike je namreč edini, ki državljanom omogo- ča, da lahko neposredno izvolijo in do- končno vplivajo na izvolitev državnega funkcionarja. Te možnosti volivci pri volitvah v državni zbor nimamo, imamo pa omejeno možnost direktnega prefe- renčnega glasu za kandidata z območja volilne enote, kjer ima volivec stalno prebivališče. Smiselnost funkcije predsednika republike? Ob takšnih omejenih pristojnostih pred- sednika se javnosti upravičeno postavlja vprašanje o smiselnosti obstoja te funk- cije. Ob tem bi bilo zanimivo pridobiti tudi podatke, koliko davkoplačevalce v letnem proračunu države stane pro- tokolarna funkcija predsednika republi- ke. Bolj kot funkcija s formalno močjo predstavlja predsednik vrhovno mo- ralno avtoriteto, vsaj v teoriji. Javnost pričakuje, da se bo predsednik opre- delil do vseh ključnih političnih vpra- šanj tako doma kot po svetu. Hkrati pa predstavlja prvi mož države vzor vsem in je tisti, ki zastopa našo državo tudi navzven. Ob pogostih političnih krizah se zato pričakuje delovanje predsednika republike, ki naj bi imel nalogo, da po- litično stanje premakne iz pat položaja. Kakšne vrednote (naj) zastopa predsednik? Ker naj bi bil predsednik predvsem vrhovna moralna avtoriteta, je na mestu vprašanje, kakšne vrednote naj zastopa šef države, ki je formalno tudi vrhovni komandant oboroženih sil Republike Slovenije, torej predstavlja zgled na- šim vojakom. Predsednikova ravnanja bi bila ključnega pomena predvsem v kriznih in vojnih časih, ko bi moral vojski dajati nedoumen zgled in usme- ritve. Posebno je vprašanje vrednot po- membno, ker jih pravo ne določa, vred- note pa si vsakdo predstavlja po svoje. Nekateri bi radi, da se predsednik opre- deljuje bolj »desno«, spet drugi »levo«. // PIŠE: Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije september 201736 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije september 201736 Vsak torek razen prvega v mesecu 1. Predsedstvo AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE OD 1. 9. DO 30. 9. 2017 3. Komisija za finančne zadeve 2. Kolegij predsednika 5. 9. 3. 9. 4. 9. 6. 9. 9. 9. 9. 9. 10. 9. 10. 9. 14. 9. 14. 9. 15. 9. 18. 9. 18. 9. 19. 9. 19. 9. 21. 9. 23. 9. 23. 9. 23. 9. 25. 9. 28. 9. 26-28. 9. Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, informacija s seje Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, sklep o dodelitvi zlatih plaket najboljšim krajevnim organizacijam ZB, finančne zadeve, sodelovanje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, informacija o Slovenski partizanski poti, informacija o predlogu Zakona o nevladnih organizacijah in predlogih sprememb in dopolnitev Pravilnika o merilih za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez vojnih veteranov, druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: 55. srečanja borcev domicilnih enot, mladine in prijateljev Bele krajine na športnem letališču v Prilozju, srečanja s predsednikom Društva brigadirjev Slovenije, delovnega sestanka z dr. Anjo Kopač Mrak, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, tradicionalnega vseslovenskega spominskega srečanja ob 75. obletnici ustanovitve slovenskih partizanskih udarnih brigad na Golem nad Igom, spominske slovesnosti ob 74. obletnici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rab, vseslovenske proslave ob 56. tradicionalnem srečanju internirancev, političnih zapornikov, ukradenih otrok, izgnancev in njihovih svojcev v Portorožu, zborovanja v počastitev spomina na bazoviške junake v Bazovici, odprtja razstave o Partizanskem moškem pevskem zboru Srečko Kosovel v Pokrajinskem arhivu v Kopru, seje usklajevalnega odbora slovenskih članic SVF, proslave ob državnem prazniku priključitve Primorske matični domovini v Novi Gorici, seje Pokrajinskega sveta za Podravje v Mariboru, usklajevanja načrtov sodelovanja s SV za leto 2018 na MORS, sestanka KODVOS v Ljubljani, sestanka komisije za administrativne potrebe združenj ZB, pohoda za mir v Ljubljani, prireditve »Svetovni dan miru« na Cerju, spominske slovesnosti v čast narodnega heroja Vinka Paderšiča v Zagradu pri Otočcu, spominske prireditve ob obletnici zmagovitih bojev enot 18. divizije, ustanovitve brigade Ivana Cankarja in roške ofenzive v Koprivniku, seje Pokrajinskega sveta za Zasavje v Zagorju ob Savi in Posavje v Sevnici, seje Pokrajinskega sveta za Koroško v Dravogradu, Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. 5.9. Potrditev zapisnika prejšnje seje, realizacija finančnega načrta 2017 za prvo polletje, druga medsebojna obvestila. 4. Delovna skupina za ohranjanje memorialne dediščine in NOB v šolah 11.9. Poročilo o odzivih odgovornih na poslane dopise in predloge, dogovor o nadaljnjem delu delovne skupine, razno. 5. Delovna skupina za ugotavljanje administrativnih potreb ZB 19.9. Določitev kriterijev za ugotavljanje administrativnih potreb združenj oz. društev. Izjava za javnost Na 24. seji ZZB za vrednote NOB Po- stojna smo prisotni v odsotnosti pred- sednika naše organizacije sprejeli po- sebno izjavo za javnost, ki se nanaša na klevetanje in sporočanja lažnih novic v zvezi z imenom našega predsednika Jerka Čehovina in organizacije ZZB za vrednote NOB Postojna. Mediji desne provenience v zadnjem obdobju objavljajo zapise, v katerih blatijo tovariša Jerka Čehovina, predse- dnika ZZB NOB Postojna, in sicer v po- vezavi s sodnim procesom, ki poteka na sodišču v Ljubljani, ko je v tožbi proti prvaku slovenske opozicije moral upo- rabiti sodno varstvo izključno in samo proti žaljivemu govoru, ki je bil izrečen v zvezi z njegovim imenom in priimkom. Jerko Čehovin je pred vložitvijo tožbe poskušal na vse mogoče načine (z me- diji in delovnimi telesi v parlamentu) doseči preklic žaljivih in neresničnih obtožb, ko pa so bile vse te poti izčr- pane, je posegel po pravnem sredstvu. Vnovično poskušanje razvrednotenja NOB in članov društva, ki neguje to zgodovinsko sporočilo, je v slovenskem prostoru vse pogostejši pojav. Zato odločno zavračamo lažno in žalji- vo pisanje o naših članih in v konkret- nem primeru tudi komentiranje sodnih odločb, ki še niso pravnomočne. Pred- vsem pa zavračamo blatenje in žaljivo poročanje o narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda. Člani predsedstva ZB NOB Postojna ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 37 Thermana d.d., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško www.thermana.si | info@thermana.si | 03 423 21 00 ZA SENIOR JE IN ČLANE DRUŠ TEV • namestitev v dvoposteljni standardni sobi (kopalni plašč v sobi), • pijača dobrodošlice, • polpenzion (samopostrežni bife za zajtrk in večerjo, možnost menjave večerje za kosilo), • neomejen vstop v bazene obeh hotelov (tudi na dan odhoda), • dnevno vstop v fitnes, • brezplačno pitje termalne vode Laško, • brezplačen dostop do interneta v sobi, • vsakodnevne športne aktivnosti v telovadnici in v termalnih bazenih, • brezplačna predavanja, delavnice in družabni večeri. • 2 otroka do 12 let GRATIS za namestitev v terminu 27. 10.-5. 11. 2017 v hotelu Zdravilišče Laško • 20 % popust na wellness in fizioterapevtske storitve ob namestitvi 26. 11.–22. 12. 2017 (popust se izključuje z darilnim kuponom za 10 €) ENOPOSTELJNA SOBA 10 € v hotelu Zdravilišče Laško 15 € v hotelu Thermana Park Laško POLNI PENZION 13 € v hotelu Zdravilišče Laško 15 € v hotelu Thermana Park Laško SAVNA CENTER 5 € • otrok do dopolnjenega 5. leta (spi z odraslo osebo) • otrok od 5. do dopolnjenega 10. leta (na pomožnem ležišču) • otrok od 10. do dopolnjenega 15. leta (na pomožnem ležišču) GRATIS 25 €/ polpenzion 35 €/ polpenzion 1. januar 2017–5. marec 2017 JESEN V THERMANI Pr id ru žu je m o si p ra vi co d o sp re m em b ce n in p ro da jn ih p og oj ev . T is ka rs ke n ap ak e ni so iz kl ju če ne . PROGRAM VKLJUČUJE: DODATNE UGODNOSTI: DOPLAČILA NA DAN: POPUSTI ZA OTROKE: Hotel 2 noči/3 dni 3 noči/4 dni 5 noči/6 dni 7 noči/8 dni Zdravilišče Laško**** v terminu 3.–26. 9. in 5. 10.–22. 12. 2017 93 € 129,60 € 204 € 270 € Thermana Park Laško****Superior v terminih 3.–7. 9., 10.–26. 9., 13. 10.–22. 12. 2017 112,80 €* 148,80 € 234 € 312 € *V tem hotelu velja program 2 noči/3 dni od nedelje do petka. Navedene cene vključujejo 40% popust in veljajo na osebo v dvoposteljni sobi standard. Turistična taksa ni vključena v ceno in znaša 1,27 €/dan/osebo. Vsi popusti (upokojenski, članski, …) so že vključeni v ceno, razen v terminu 26. 11.-22. 12. 2017 se dodatno obračuna 15% popust imetnikom Zlate kartice Thermana Club. 40 % POPUST: 3. september – 22. december 2017 + DODATNI 15 % POPUST: 26. november – 22. december 2017 PROGRAM VELJA ZA VSE, KI SE UDELEŽIJO KORIŠČENJA TERAPIJE Z DELOVNIM NALOGOM ALI AMBULANTNO NAPOTNICO. J U B I L E J I S M O U T R I N K Tomaž Režun, župan Radeč, je reden obiskovalec borčevskih prireditev. Desno Andrej Mavri, predsednik ZZB NOB Laško. Štiri generacije družine Šifrer iz Maribora na srečanju nekdanjih taboriščnic v Portorožu: ob mami Mariji sta desno hčeri Simona in Marija, levo vnukinja Mateja in pravnukinja Lucija. Srečanje nekdanjih internirank v Portorožu, žal jih prihaja vse manj: Dorica Makuc, Elza Kumar , Marija Frlan. Božo Novak, predsednik ZZB NOB Ajdovščina- Vipava; Dušan Semolič, dolgoletni predsednik ZSSS, in Lojze Maslo, borec NOB, na slovesnosti pred Univerzo v Ljubljani ob obletnici streljanja bazoviških žrtev SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije september 201738 R E K L I S O »Udarili nismo sami od sebe. Udarili smo, ker smo v to bili primora- ni. Udarili smo zato, ker smo se bojevali za preživetje. Brez upo- ra, Osvobodilne fronte, katere odbor ste v Zlatem Polju vzpostavili že avgusta leta 1941, in brez pogumnih partizanov in partizank, ki so bili za svobodo domovine pripravljeni žrtvovati tisto najdragocenejše – lastno življenje – brez upora in odpora, spoštovane tovarišice in to- variši, danes ne bi bili svobodni, ne bi govorili slovensko, ne bi imeli svoje države in ne bi bili gospodar na svojem. Za vse našteto se je slo- venski narod moral upreti tujim zavojevalcem. Tistim, ki jim za nas ni bilo mar. Tistim, ki so se požvižgali na to, da Slovenke in Slovenci ži- vimo tu pod Alpami že stoletja. In tistim, ki so želeli zgodovino obrniti v neko drugo, zavržno smer. V smer popolne zasužnjenosti človeka. To je tista zgodovinska resnica, ki ji moramo biti zvesti in jo moramo poudarjati. Te zgo- dovine ne smemo pozabiti. Kajti če pozabimo upor in dosežke našega osvobodilnega giba- nja, smo pozabili nase in smo pozabili na svo- jo bit. Na bistvo slovenstva. Na to, da smo bili v najtežjih časih vedno »uporniki z razlogom«. Ne brezglavi uporniki, kar je danes morda moderno, ampak uporniki, ki vedo, zakaj se upirajo. In taki moramo ostati še naprej. Upirati se moramo krivicam, upirati se mo- ramo poskusom razvrednotenja narodnoo- svobodilnega boja, partizanstva, relativizaci- je zgodovine ali različnim poskusom njenega vnovičnega pisanja v nasprotju z dejstvi. Upre- ti se moramo vsem tistim, ki partizansko giba- nje razumejo kot nekaj, »kar danes nima več veljave«. Ker preprosto nimajo prav. Toda da- nes se nam na srečo ni treba upreti z orožjem. Upreti pa se moremo in moramo z besedo in svojim obstojem. Potem tudi s pogovorom in dialogom, s poslušanjem in slišanjem. Koreno in Zlato Polje sta se uprla, dejansko in simbolično. Ko danes v srcu nosimo sliko obeh požganih vasi in ko se spominjamo tistih, ki so umrli v plamenih, se moramo zavedati, da njihova žrtev ni bila zaman. Vsi tisti, ki so iz- gubili življenje v bitki v Zlatem Polju in v vasi Koreno, so svojo kri prelili za našo svobodo in našo domovino.« »Verjetje v svoje ljudi, svo- jo domovino in svojo državo je rešilo slo- venski narod. In ko je bilo najteže, tudi v desetdnevni osamo- svojitveni vojni, se je naš narod brez pomisleka bo- jeval za svojo državo, nad njo ni obupaval ali se zlomil. In zato so danes še kako na mestu vpraša- nja, kako živimo v naši državi. Ali so vredno- te, ki so nam jih zapustili naše borke in borci, resnično prepoznane? Ali so izkazane tudi v dejanjih, ko vsak dan beremo tudi o težavah, s katerimi so sooča naša država, da mladi odhajajo, mnogo starejših životari ob nizkih pokojninah, da se na primerno zdravniško oskrbo čaka neprimerno dolgo? Res je, ni vse tako, kot smo si predstavljali, da bo. In res je, to so težave, pred katerimi si ne moremo zatiskati oči. Še več, če menimo, da ob tovrstnih obeležjih ne smemo, ne more- mo ali nismo upravičeni govoriti tudi o tem, potem nismo dojeli prave identitete vrednot. Tistih, ki so nam jih v težkih bojih prikazali naši rojaki. V odgovornosti do te dediščine, predvsem pa v odgovornosti do naših in prihodnjih ge- neracij smo tako še najmanj politiki upraviče- ni zgolj z velikopoteznimi besedami razlagati o tem, kaj bomo, smo ali nameravamo storiti. Tudi nismo upravičeni zgodovine izrabljati za politične šove, ki jih že vsakodnevno spremlja- mo po televiziji. Slika teh pa je nemalokrat le žalostna podoba političnih dražb: kdo ponu- di več za rdečo zvezdo. Kdo je večji domoljub. Kdo je govornik na večjem odru. Kdo lepše zapoje partizansko pesem. Kdo je na pravi in kdo nepravi strani zgodovine, kdo večji in kdo manjši levičar. Ampak ceniti partizanski boj, narodnoo- svobodilni boj, ceniti rdečo zvezdo zame ne pomeni rokenrola, na katerega bodo politiki izvajali bolj ali manj izvirne akrobacije. Ceni- ti partizanski boj tudi ni taktiziranje, kdo je v prvi, kdo pa v drugi vrsti pred spomenikom, kdo večkrat citira pesmi upora. Ceniti lastno zgodovino pomeni več kot to. To je spoštljiv odnos, spoštljivo čustvo, pred- vsem pa hvaležnost, ki se najbolje kaže v od- nosu do težav tudi tu in zdaj. V tem vidim našo največjo odgovornost.« »Ne pozabimo, v času štiri- letne vojne se je v teh bol- nišnicah zdravilo prib- ližno 15.000 ranjencev in bolnikov. Tako veli- ko organizacijo zdra- vstvene službe je bilo v vojnih razmerah sposobno organizirati le pravo ljudsko gibanje, v kate- rem so sodelovali in sprejeli vsa tveganja številni zdravniki in zdravnice – približno četrtina vseh zdravnikov in zdravnic, ki so v tistih časih živeli na Slovenskem. Te zdravnice in ti zdravniki so šli v gozdove in sprejeli vse nevarnosti in vsa tve- ganja oboroženega boja. V našem kolektivnem spominu so si zaslužili častno mesto. Prenos ranjencev avgusta leta 1944 je vrhun- ski primer plemenitosti in moralne veličine NOB. Ta vojaška operacija je bila izjemno zah- tevna in nevarna, zahtevala je tvegane strateške odločitve, veliko operativno sposobnost XXX. in XXXI. divizije, celotnega IX. korpusa in izje- mno moralno moč vseh, ki so v njej sodelovali. Moralna moč te akcije je temeljila na nje- ni globoki humanosti in na tesni povezanosti borcev NOB z ljudmi. Na dolgi poti prenosa ranjencev je sodelovalo veliko ljudi – in med vsem prebivalstvom ni bilo izdajalca! Uspeh tega prenosa je bil zato ravno toliko izraz mo- ralne moči slovenskega človeka, kot je bil to uspeh vojaške strategije in taktike. Razumeti pa jo je treba tudi v širšem okviru poteka druge svetovne vojne. Predstavljala je enega pomembnih primerov zavezniškega so- delovanja med NOV in njenimi britanskimi in ameriškimi zavezniki. Tudi danes smo dolžni ponavljati, da je bil NOB del velikega svetov- nega zavezništva, ki je premagalo nacizem in fašizem, in da je bil slovenski narod prav po zaslugi NOB na pravi strani zgodovine. To smo dolžni ponavljati zaradi zgodovinske resnice in našega narodnega ponosa. Na kaj pa naj bomo Slovenci v svoji zgodovini ponos- ni, če ne na NOB, na to največje dejanje, ki je slovenski narod spremenilo iz naroda po- nižnih in hlapčevskih podanikov v narod, ki je dokazal, da si je sposoben pribojevati svo- bodo in biti gospodar na svoji zemlji? Kako naj pozabimo na temeljna dejstva naše zgo- dovine, kot je to, da brez NOB ne bi bilo oze- meljske sklenjenosti Slovenije? Nemogoče bi bilo pozabiti, da brez Primorske, priborjene z NOB, v resnici ni Slovenije, tako kot tudi brez Slovenije v resnici Primorske ni!« dr. Milan Brglez predsednik Državnega zbora, ob 75. obletnici požiga vasi Zlato Polje in Koreno, 12. avgusta 2017 Matjaž Han poslanec v DZ, na slovesnosti na Graški gori 26. avgusta 2017 dr. Danilo Türk nekdanji predsednik Slovenije, na prireditvi v spomin na prenos ranjencev iz bolnišnic Pavla in Franja, Vojsko, 26. avgusta 2017 39 Vsi govori so v celoti objavljeni na spletni strani www.svobodanabeseda.si Tako imenovani spomenik sprave je povsem nepo- srečen projekt. Dva ločena bloka na robu spomeniškega prosto- ra dejansko simbolizi- rata duhovno, miselno, politično razdeljenost, ki je slovenska realnost vse od tedaj, ko je Valjhun »bil boj krvavi«, ko je 700 protestantskih dru- žin moralo zapustiti rodno slovensko grudo, do druge svetovne vojne, ko dobro veste, kaj se je dogajalo. Aktualni projekt sprave razdvo- jenosti žal ne more preseči. Razumljen je kot nekakšen »daj-dam« med vojno sprtima stra- nema. Od antagonističnih blokov se zahteva neuresničljivo, kajti biti blokov sta v temelju nasprotni, in zato se ju ne da tržiti, da bi tako korak za korakom znivelirali nasprotja. Prava potrebna pot za blažitev in končno opustitev sovraštva je odpuščanje, ki je bilo po vojni po večini že opravljeno. Odpuščanje je nujna sestavina vsakodnevne življenjske pra- kse, ki nam omogoča, da ljudje sobivamo – v družini, soseski, lokalni skupnosti, vse do dr- žavne in naddržavne ravni. Odpuščanje je tudi temeljna moralna norma vsake religije, brez odpuščanja bi se ljudi vrteli v nerazprtem kro- gu sovraštva. Odpuščati pa morajo povzroči- telji in žrtve, kajti med njimi ni stroge ločnice, krivda za sovraštvo – torej tudi slovenska – je torej obojestranska. Prepričan sem, da če bi Slovenija udejanjala institut odpuščanja, bi Slovenci že davno pre- pustili zgodovino zgodovinarjem – tistim pra- vim seveda. Velik del krivde, da se medvojna nasprotja celo regenerirajo, je na Rimskokato- liški cerkvi, ki jo pekli njeno medvojno kvizlin- štvo in je divide et impera žal še vedno vodilo njenega realnega političnega delovanja. In kaj konkretno lahko in moramo storiti, če seveda še nismo, da se kot narod izvijemo iz kroga sovraštva? Priznati moramo smrti, naj bo naravna ali nasilna, da ustvarja novi odnos med živimi in mrtvimi. Smrt ne terja pozablje- nja, dejanja živih ostajajo, mrtvi brez izjeme pa imajo pravico do imena, groba in spomina. »Res je, da so komunisti med vojno in po vojni skušali uvesti režim, ki ni bil spoštljiv do ide- ološkega pluralizma in je bil posebno na začetku oblikovan po modelu stalinistične Sov- jetske zveze. V tem so se omadeževali z veliki- mi grehi in napakami, ki so bile tudi vzrok za razpad Titove Jugoslavije leta 1991. Z druge strani pa ne gre spregledati dejstva, da so pos- tavili temelje Republiki Sloveniji in da so po razkolu s Stalinom leta 1948 začeli iskati pot v socializem s človeškim obrazom, ki se sicer ni povsem realiziral v tisti neposredni demo- kraciji, kakršno si je zamišljal Edvard Kardelj, a je na socialnem in intelektualnem področju vendarle pripomogel k razvoju našega naro- da. Če smo takšni, kakršni smo, je to tudi nji- hova zasluga. Če smo takšni, kakršni smo, je z druge strani krivda desničarskih sil, ki so se pojavile v našem okolju po letu 1991 in se na- vezale na dediščino domobrancev. Ti v resnici niso bili vredni tega imena, saj so bili le hlapci SS in gestapa. Prav zdaj berem spomine na- cističnega generala avstrijskega rodu Edmu- nda Gliesesa von Horstenaua, ki je na božič leta 1943 obiskal v Celovcu svojega prijatelja Friedricha Rainerja, gavlajterja Koroške in načelnika tako imenovanega Jadranskega primorja, v katero so bili vključeni tudi ti kra- ji. Rainer je menil, da je pametno spremeni- ti nasilno politiko, ki so jo vodili Italijani do Slovencev, in dati slednjim nekaj pravic, toda samo v okviru nekakšnega folklornega do- mačijstva. »V prihodnje,« je dejal, »bo samo Nemec imel pravico do nacionalne zavesti.« Takšna bi bila naša usoda, če bi zmagali na- cisti. Toda na prelomu leta 1943/44 celo ve- ljaki, kot je bil Glaise von Horstenau, niso več verjeli v Hitlerjevi zmago. Von Horstenau si je kmalu po obisku v Celovcu za vsak primer priskrbel dozo strupa. In jo tudi uporabil. Kar zadeva naše domobrance, pa je zapisal samo naslednje: »Vojna je izgubljena, kar pomeni, da so z nami pripravljeni sodelovati samo povsem zabiti ljudje, »ganz dumme Kerle«. »Otresti se moramo občut- ka ogroženosti in pogle- dati naprej. Ne smemo se bati vsake novosti in izzivov, ki jih ponujajo spremembe v družbi. V slovenski manjšini pre- pogosto nagonsko odkla- njamo vsakršno novost, ker se nam zdi, da nas bodo spremembe ogrozile. Vprašajmo se tudi, kako bi te novosti izkoristili v svoj prid. V času, ko globalizirani svet dejansko postavlja majhne narode in jezikovne skup- nosti pred zahtevne izzive, niso naši sovražniki niti Italijani niti Hrvati, ampak smo to prav mi, Slovenci. Naš pogled v prihodnost zastira- jo predvsem nove in nove žolčne medsebojne delitve, ki zaznamujejo predvsem dogajanje v matici, reka polemik pa včasih priteče tudi do zamejstva. Na vseh področjih, od gospo- darstva do kulture, se Slovenci danes delijo na rdeče in bele, kar je za dvomilijonski narod, ki pluje v oceanu globalizacije, omejujoče in škodljivo. Slovenci naj bi bili vsaj sodeč po go- vorici politikov nezdružljivi, tako da vse posta- ja dvojno: od društev novinarjev do društev pisateljev pa vse do dveh društev TIGR, ker se o zgodovini očitno ne znamo pogovarjati umirjeno in konstruktivno. Prav tigrovci so bili predmet političnih špekulacij tako v Jugosla- viji kot v samostojni Sloveniji – prej prezrti ali enačeni s komunisti, potem pa čislani tudi od tistih, ki hkrati opravičujejo oziroma zagovar- jajo kolaboracionizem. Prav zgodovina in boleči dogodki iz prej- šnjega stoletja so glavni in morda edini vzrok tega slovenskega razkola: kajti ko bi se vodilni posvetili zgolj načrtom za prihodnost, za za- gotovitev blaginje in preprečevanje sistemske- ga izseljevanja najboljših mladih kadrov v tu- jino, se med sabo niti ne bi preveč razlikovali. Za mojo generacijo in mlajše so zatorej te de- litve še manj razumljive. Dokler bodo Slovenci v matici tako so- vražno razdeljeni, bo tudi nam rojakom v zamejstvu teže, spolitizirano breme neraz- čiščene preteklosti pa bo oviralo napredek. Upajmo, da bomo vsi skupaj kmalu dovolj zreli za dialog in stisk roke, za medsebojno spoštovanje. To dolgujemo vsem tistim, ki so za narod dali življenje.« Viktor Žakelj predsednik protestantskega društva Primož Trubar, na slovesnosti na Puču, Martinj Vrh, 3. september 2017 dr. Jože Pirjevec zgodovinar, ob obletnici bojev v Krnskem pogorju, planina Kuhinja, 10. septembra 2017 Aljoša Fonda novinar, na slovesnosti ob obletnici bazoviških žrtev, Sveta Ana nad Trstom, 6. septembra 2017 september 201740 // BESEDILO: Jože Rakun 90 let Janeza Žagarja Tovariš Janez Žagar, doma iz Mozirja, je pred nedavnim slavil svojo 90-letnico. Rodil se je na Gorenjskem, tam je v vojnih le- tih preživljal svojo mladost in se kot 17-letnik vključil v osvo- bodilno gibanje. Po vojni je nadaljeval šolanje in se zaposlil v organih za notranje zadeve. Službena naloga ga je pripeljala v Mozirje. Tu je ostal in si s svojo, že pokojno, ženo Marto ustvaril družino na Novih Tratah. Ob uspešni delovni in poklicni karieri v organih za notranje zadeve in pozneje v upravnih organih Občine Mozirje, kjer je bil dalj časa načelnik oddelka za ljudsko obrambo, je bil vse- skozi tudi zavzet družbeni delavec in aktivist na različnih pod- ročjih. Po upokojitvi je s svojim bogatim znanjem in delovnimi izkušnjami pomagal v organizaciji ZB in Krajevni skupnosti. V Krajevni skupnosti Mozirje je bil dalj časa tajnik. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije je bil gonilna sila in nepogrešljiv aktivist v krajevni organizaciji ZB NOB Mozirje. Tam je bil od leta 1992 do 2002 tajnik organizacije, član nad- zornega odbora ZZB , nato pa je prevzel naloge blagajnika in tajnika združenja. V času, ko je opravljal tajniške naloge v združenju borcev, je bil glavni organizator delovanja združe- nja in krajevnih organizacij. Že pred poldrugim desetletjem se je kot tajnik ZZB NOB zavzemal za pomlajevanje borčevske organizacije na našem območju. Prizadeval si je za vključevanje članov povojne ge- neracije v združenje in za kadrovsko okrepitev in pomlaje- vanje vodstev krajevnih organizacij. Njegove organizacijske sposobnosti in gorenjska vztrajnost so bile odločilne, da je združenje preoblikovalo svojo kadrovsko sestavo in dejav- nosti. Po ustanovitvi novih občin je uspešno navezal stike z vodstvi teh občin in njihovimi župani. Posebno je bil uspešen v prizadevanjih za ureditev financiranja krajevnih organizacij ZB in projektov združenja. Kot predsednik organizacijskega odbora je bil organizator dveh večjih proslav, 60. in 65. obletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline v letih 2004 in 2009. Bil je med pobudniki or- ganiziranja nove velike prireditve na Menini planini v letu 2010, ko je s svojimi bogatimi izkušnjami in vztrajnostjo uspešno opravil pretežni del organizacijskih priprav na prireditev, ki je postala odmevna vsakoletna prireditev širšega pomena z veliko udeležbo. Velik je tudi njegov prispevek k urejanju spomeniške- ga varstva in ohranjanja zgodovinskega spomina na NOB. Nje- gova velika zasluga je izdaja dveh knjižnih del: knjižice Samo en cvet in Zadrečka dolina v uporu 1941–1945. Organiziral je zbiranje potrebnega arhivskega gradiva in pričevanj. Za svoje aktivno delo je od Zveze združenj borcev leta 2002 dobil srebrno plaketo in leta 2011 zlato plaketo za življenjsko delo. Vodstvo združenja in člani ZB smo mu iskreno hvaležni za njegovo plodno delo, nesebično pomoč in tovarištvo. J U B I L E J I S M O L J U -I I Iz zakladnice uporniške poezije Borcu, pokopanemu za pokopališkim zidom Elka Drolc - Helenka Ubit ležiš na vozu, bosih nog, še dečko mlad, tvoj nemi je obraz. Poslednje spremstvo: veter, dež in mraz, in tvojih ni … kako si ves ubog! Telo ožgano, polno črnih ran … sramuj se dan, izgini vsa svetloba! Ne moremo te spremljati do groba, le veter toži, joče dež droban. Izpod čelad nas gleda zver srdita, voz se odmika dalje iz vasi. Sovražnikov ukaz: Za zid bandita! Leži naj tam, kjer so smeti! Ne, fant, ne boš nam v strah in opomin! Tvoj molk odmeva in spodbuja nas! Ker mrtev si, še bolj si živ za nas, Si naša luč, si večno živ spomin. Opomba: »Besedilo je nastalo leta 1943 na Velikem Jelniku pri Blagovici, ko so skozi vas peljali mrtvega, bosega partizana.« Boris Paternu (iz. in ur.): Slovensko pesništvo upora, tretja knjiga. Novo mesto: Dolenjska založba 1996: str. 277. 41 vezniška oblast na ozemlje vnašala novo negotovost, nacionalne napetosti in na- silje, kar je še kako dalo misliti, da konec vojne ni prinesel dokončnega miru. Cona A je nastala 12. junija 1945, po štiridesetdnevni zasedbi ozemlja z jugo- slovanskimi enotami. »Kar je slovensko in hrvaško prebivalstvo praznovalo kot zmago in osvoboditev ozemlja, je velik del italijanskega prebivalstva razumel kot okupacijo in teror. Nacionalnemu tolmačenju dogodkov maja 1945 mo- ramo dodati še ideološki pogled, ko je italijanski delavski razred nove zmago- valce pozdravljal, medtem ko je del slo- venske populacije nove osvoboditelje zavračal,« piše Kaja Širok v uvodu kata- loga. »Predvsem so obdobje zaznamo- vali množične aretacije, poboji osvobo- diteljem sovražnih elementov in poboji iz osebnega maščevanja zmagovalcev.« Razstava Začasna meja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije Kako so živeli in po čem so hrepeneli v coni A R A Z S TA V A V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani je do konca februarja pri- hodnje leto na ogled občasna razstava z naslovom Začasna meja, življenje in hrepenenje v Coni A (1945–1947). Razstava je pos- večena 70. obletnici nastanka zahodne slovenske meje. Posveča se orisu življenja na območju Julijske krajine pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose v pokraji- ni v času zavezniške vojaške uprave. Ujema se s 70. obletnico vrnitve Primorske matični domovini. Avtorica razstave je dr. Kaja Širok. V dveletnem obdobju obstoja cone A je ideološkemu boju za zmago nad nacifašizmom sledil nacionalni boj za ozem- lje. Antagonizem med obema vpleteni- ma nacijama je postajal vedno ostrejši in je vprašanje Julijske krajine strnil v dva nasprotujoča si pola – ali bo ozem- lje italijansko ali jugoslovansko (sloven- sko). V spominih na to obdobje sta ja- sna tako ideološki razkorak kot način, kako pričevalci vrednotijo posamezne dogodke. V kontekstu obujanja istih do- godkov se spomini oblikujejo znotraj že vzpostavljenih nacionalnih diskurzov, oblikovanih na različnih tolmačenjih povojnih dogodkov. Na kolektivni rav- ni so te povojne interpretacije vpete v konstrukte enačenja Italijanov s fašisti in Slovencev s »slavotitini«, s stereotip- nimi pogledi, ki na obmejnem območju vztrajajo. Sovraštvo, ki se je hranilo na starih historičnih temeljih in je povzro- čalo nove vale nasilja nad drugače mislečimi, se je namreč ohranilo še dol- go po postavitvi meje. Razstavo spremlja odlično priprav- ljen katalog, v katerem avtorji Nevenka Troha, Lorenzo Ielen, Selvino Ceschia, Kaja Širok, Marko Klavora in Zdravko Duša vsak s svojega zornega kota spre- govorijo o zgodovinskih okoliščinah oblikovanja cone A, o prihodu zavezni- kov, ki so tukaj vzpostavili svojo upra- vo, o vplivu na življenje tukajšnjih ljudi, njihovih upanjih in pričakovanjih, razo- čaranjih in boju za preživetje. Ne gre pozabiti, da je bila cona A ustanovljena po koncu skoraj pet let trajajoče mori- je druge svetovne vojne, ki je prizadela tako Slovence kot Italijane, prihod za- vezniških sil pa je tem še nezaceljenim ranam dodal nove bolečine. Obdobje zavezniške vojaške uprave je v kolektivnem spominu pomenilo pre- hod iz pomanjkanja v blaginjo, izhod iz revščine in začetek novega, povojnega življenja. Obenem pa je nova začasna za- // BESEDILO IN FOTO: Muzej novejše zgodovine Slovenije Razmejitvena linija med cono A in cono B (verjetno O. P. 36 ) na dan odhoda anglo-ameriških vojakov 16. septembra 1946. Avtor fotografije: Božo Štajer Manifestacije v Gorici 3. maja 1945 Avtor fotografije: Edi Šelhaus Kaja Širok, avtorica razstave september 201742 Kozjak, Podvelka: Občini Podvelka in Selnica ob Dravi ter Krajev- ni organizaciji ZB za vrednote NOB Podvelka in Kapla vabijo na odprtje obnovljene partizanske bolnišnice Tevakin, ki bo v soboto, 30. sep- tembra. Ob 12. uri bo izpred Doma krajanov Gradišče na Kozjaku organiziran pohod in prevoz na ogled partizanske bolnišnice. Ob 14. uri pa bo slovesnost v Domu krajanov Gradišče na Kozjaku s kulturnim programom, zgodovino bolnišnice Tevakin pa bosta predstavili Metka in Barbara Volmajer. Kranj: Združenje borcev za vrednote NOB Kranj vabi na tradicionalni partizanski miting »Pangršica 2017«, ki bo v soboto, 30. septembra, ob 11. uri pri lovski koči na Pangršici. Nastopili bodo učenci Osnovne šole Naklo, mešani pevski zbor Kokrški odred in partizanska četa Triglav. Slavnostni go- vornik bo pisatelj Tone Partljič. Vransko, Čreta: ZZB za vrednote NOB Žalec in Mozirje ter ve- teranske in domoljubne organizacije občine Žalec vabijo na spominsko slovesnost v spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem oktobra leta 1941. Prireditev bo na Čreti nad Vranskim v so- boto, 7. oktobra, ob 11. uri. Slavnostni govornik bo Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije. Ljubljana: v spomin na 13. oktober 1942, ko so fašistič- ni okupatorji v Ljubljani pri Poljanski gimnaziji ustrelili 24 talcev, meščanov okupirane Ljubljane, se bomo njihovemu spominu poklonili v četrtek, 12. oktobra, ob 16.30, in sicer pri spomeniku 24 talcev v Ulici talcev. Slovesnost ob svojem dnevu tradicionalno pripravi Četrtna skupnost Center v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Ljubljana Center. Sodelovali bodo Partizan- ski pevski zbor, dijaki poljanske gimnazije, Poli- cijski orkester, enota Garde Slovenske vojske in številni praporščaki. Z besedami bo spomin na padle talce obudila podpredsednica Mestnega odbora ZZB Ljubljana Julka Žibert. Dobrnič: Društvo Dobrnič, Občina Trebnje in ZZB za vrednote NOB Trebnje vabijo na spominsko prireditev ob 74. obletnici 1. kongresa Sloven- ske protifašistične ženske zveze, ki bo pri gasil- skem domu v Dobrniču v nedeljo, 15. oktobra, ob 12. uri. Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo Andreja Katič. Kulturno-turistično društvo Dobrnič ob tem organizira pohod po kraku Evropske pešpoti E7, imenovanem Pot Mare Rupene. Pohod iz Dolenjskih Toplic (22 km) se bo začel ob 6. uri s startom pred Zdra- viliškim domom; iz Žužemberka (12 km) pa ob 7.30 s trga pri gradu (iz Dobrniča bo prevoz 30 minut prej). Pohod se bo končal v Dobrni- ču okoli poldneva, pohodniki se bodo udeležili osrednje slovesnosti. Iz Ljubljane in Kopra bo organiziran avto- busni prevoz. Odhodi avtobusov bodo: iz Lju- bljane izpred dvorane Tivoli ob 9. uri (telefon: 01/432-52- 41); iz Kopra ob 9. uri (telefon: 05/652- 71-10, 031/718-773). Ljubljana: ZZB NOB Ljubljana vabi na spominsko slovesnost pri spomeniku žrtvam vojnega nasilja v Kozlarje- vi gošči na Ljubljanskem barju, ki bo v četrtek, 19. oktobra, ob 16. uri. Potekala bo v spomin na zločine nad domačini iz Črne vasi in okolice, ki so jih domači izdajalci v jesenskih nočeh leta 1943 in 1944 odpeljali z njihovih domov in jih kruto pobili, med njimi tudi otroke in matere. Dostop do spomenika je z Ižanske ceste vidno označen. Iz Ljubljane bo odpeljal poseben avtobus, če bo dovolj prijav. Prijave za avtobusni prevoz zbiramo do 13. oktobra na telefonski številki 01/432-52-41. Kranj: Krajevna organizacija ZB NOB Besnica - Podblica v sodelovanju z ZZB NOB Kranj, KS Podblica, PŠ Podblica vabi v soboto, 21. oktobra, ob 10. uri na spominsko slovesnost ob 75. obletnici smrti narodnega heroja Lojzeta Kebeta - Štefana. Slo- vesnost bo ob njegovem spomeniku in grobu v bližini Jamnika. Vaneča - Murska Sobota: ZZB za vrednote NOB Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer vabijo v nedeljo 22. oktobra, ob 13. uri na 12. pomursko srečanje s proslavo pri Domu borcev in mladine na Vaneči. Ob 8. uri bodo iz Murske Sobote, Bodoncev in Pe- čarovcev na pot do Vaneče krenili pohodniki, ob 10.30 pa SE bodo iz Vrta spominov na Petanjcih odpeljali kolesarji. Slavnostni govornik bo letos naš rojak, prvi predsednik Slovenije, Milan Kučan. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Puconci in glasbeniki iz Radencev. Z Avtobusne postaje Murska Sobota bo na prizorišče brezplač- no peljal avtobus. Novo mesto: ZZB NOB Novo mesto, KO ZB NOB Mestne nji- ve – Ločna - Mačkovec in druge domoljubne organizacije vabijo na spominsko slovesnost v spomin na dogodke po kapitulaciji italijanske vojske 8. septembra 1943, ko so enote 15. di- vizije osvobodile Novo mesto, ljudska oblast pa je s svojimi odbori pod vodstvom OF orga- nizirala vse veje oblasti in vzpostavila obdobje 43-dnevne novomeške svobode. Slovesnost bo v ponedeljek, 23. oktobra, ob 17. uri na Prisojni poti, kjer je nemški okupator obesil šest parti- zanov. Nastopili bodo recitatorji bližnje osnov- ne šole in gimnazije, učenci glasbene šole, slavnostni govornik bo Milan Gorjanec, član predsedstva ZZB NOB Slovenije. Koncert v zahvalo Francu Gorniku Partizanski pevski zbor vabi vse ljubitelje par- tizanske pesmi na poseben koncert, posvečajo gA svojemu dirigentu, Francu Gorniku, ki je ta zbor vodil celih 25 let, letos spomladi pa je svojo mesto prepustil svojemu nasledniku. Slavnostni koncert bo v petek, 13. oktobra, ob 18. uri v dvo- rani Konservatorija za glasbo in balet na Ižanski cesti v Ljubljani. Kot gostje bodo nastopili člani Policijskega orkestra. Brezplačne vstopnice so na voljo na sedežu Mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana, telefon 01/432-52- 41. Letni koncert PPZ Svoj redni letni koncert pa bo imel Partizanski pevski zbor v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, Novi trg 5, v petek, 27. oktobra, ob 18. uri v počastitev 110. obletnice rojstva sklada- telja Marjana Kozine, ki je tudi avtor nekaj naj- bolj poznanih partizanskih pesmi. Občina Novo mesto je za svoj občinski praznik izbrala rojstni dan Marjana Kozine in ga bo ob okrogli obletnici še posebno slovesno proslavila. Povabilo novim pevcem Da bo Partizanski pevski zbor lahko pel in tudi v prihodnje ohranjal pesem upora in partizansko pesem, pa vabijo v svoje vrste vse, ki jih zbo- rovsko petje veseli in so jim blizu te vrste pesmi, da se pridružijo zboru. Dosegljivi so na elektron- skem naslovu: kd.partizanski.pevski.zbor@gmail.com. Popravek V prejšnji številki Svobodne besede se nam je v rubriki Jubileji, v kateri smo pisali o visokem jubi- leju Franja Maroška, prikradla neljuba napaka pri rojstnem datumu. Franjo Marošek se je rodil 22. marca 1927 in je torej letos spomladi praznoval 90. rojstni dan. Za napako se prizadetim opravičujemo. Uredništvo J U B I L E J I S M O L J U -V A A september 20172 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... J U B I L E J I S M O L J U -U T R I N K I Gledališka igralka Jerca Mrzel ponosno nosi rdečo zvezdo. Velenjčana, prejemnika visokih priznanj ZZB NOB Slovenije: levo pesnik Ivo Stropnik (srebrna plaketa), desno Lado Verbič, direktor Knjižnice Velenje in urednik pesniške zbirke o Kajuhu in urednik Šaleškega upornika. (zlata plaketa). C M Y CM MY CY CMY K R A Z S TA V A 70. obletnica vrnitve Primorske k matični domovini in 70 let Nove Gorice Janez Stanovnik: Primorsko ljudstvo se je osvobodilo samo! »Gorico novo bomo dali v dar« je bilo geslo osrednje držav- ne slovesnosti ob 70. obletnici vrnitve Primorske k matični do- movini, ki ji je pred novogoriško občinsko stavbo prisostvovalo več kot tri tisoč ljudi. Zbrane je nagovoril predsednik Državnega sveta Mitja Bervar in med drugim dejal, da so si svobodo Pri- morci z uporom izborili sami in da je bil narodnoosvobodilni boj, gledano z današnje perspektive, najbolj verodostojen refe- rendum o tem, da so Primorci del slovenskega naroda. Bervar je poudaril, da smo Slo-venci v zadnjih 70 letih veliko dosegli, vendar se je treba še naprej bojevati za svoj obstoj, za pravičnejšo in bolj demokratično družbo, za našo duhovno in materialno blaginjo. Že pred osrednjim dogodkom pa je več kot tisoč obiskovalcev napolnilo dvorano Osnovne šole Milojke Štrukelj, v kateri sta novogoriška mestna obči- na in območno Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica pripravila bogat kulturno-umetniški program z naslovom Glas svobode. Slavnostni go- vornik je bil Janez Stanovnik, častni predsednik ZZB za vrednote NOB Slo- venije. Zbrane, med njimi so bili tudi brigadirji, ki so gradili Novo Gorico, in častni občan Milan Kučan ter lepo število politikov, med njimi predsednik države Borut Pahor, sta nagovorila tudi novogoriški župan Matej Arčon in predsednica novogoriške borčevske or- ganizacije Katjuša Žigon. Janez Stanovnik, ki je doživel izje- men sprejem, je v slabe pol ure traja- joči pravi učni uri zgodovine zbranim v nabito polni dvorani pripovedoval kot živa priča o Pariški mirovni konferenci septembra leta 1946, ki sta se jo udele- žila z nedavno umrlim Antonom Vratu- šo - Vranom, pa o tem, kako je Edvard // BESEDILO IN FOTO: Janez Alič Kardelj v imenu jugoslovanske vlade v Parizu izjavil, da ne bo podpisal mi- rovne pogodbe z Italijo, o pritiskih na Tita in grožnjah z vojno in orisal dolgo- trajno pot do mednarodnega priznanja meje z Italijo. Ta je bila priznana šele 10. novembra 1977. Primorsko ljudstvo se je osvobodilo samo in v zgodovini mu nihče ni niče- sar dal, pa tudi ne vrnil, je večkrat pou- daril Stanovnik. Ko je spomnil na sloviti proglas o priključitvi Primorske zdru- ženi Sloveniji, je poudaril: »Nikakršne matičnosti ni bilo. Združena Slovenija je bila in Primorska je bila odločilni ko- rak za ustvarjanje združene Slovenije. Teritorialna enotnost je bila pogoj za mednarodno priznanje naše državnosti. Primorski se moramo zahvaliti, da ima- mo to, kar imamo!« In končal: »Vidite, takšna je bila, če hočete, trnova pot, da smo vsi Slovenci, tudi na čelu z vami Pri- morci, prišli do lastne države. Prišli pa smo zato, ker smo se držali partizanskega pravila: »Bolje je umreti pokončno in z dvignjeno glavo kot živeti na kolenih z upognjeno glavo!« Na Glasu svobode so nastopili Goriški pihalni orkester, Združeni moški pev- ski zbori Goriške in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Pogled v povsem polno dvorano na popoldanski prireditvi. V ospredju brigadirji, ki so po vojni gradili Novo Gorico Osrednjo državno slovesnost, ki je potekala zvečer, je režirala Neda Rusjan Bric, nastopili pa so vokalni ansambel Reunion, Orkester Slovenke vojske, Tržaški partizanski pevski zbor, Iztok Mlakar, Marko Hatlak, Darko Nikolovski, Nejc Cijan Garlatti, Arna Hadžialjević, Matija Rupel in Patrizia Jurinčič Finžgar. september 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. oktobra 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 23. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 22. številke revije Svobodna beseda: 1. Marija Krusić, Šercerjeva 2b, 8281 Senovo 2. Nuša Kocjančič, Močilnikarjeva 2a, 1260 Ljubljana 3. Vika Čebron, Cankarjeva 36, 5000 Nova Gorica Rešitve križanke: OSLEPITEV, TEATROMAN, ADONIS, MU, VE, AK, ROK, KAMP, LAJNA, ODGOVOR, DRAJNA, PRIMORSKE, BUKVAR, NEBO, STISKAČ, ISO, AVA, UK, LEA, IVNIK, ELAN, MATT, TIARA, OSOVINA, LATVA, ŠD, TN, AŠAR, ERIE, OČA, RIHTAR, OTIČ, OLI, OCEANIST, NESNINA, KATRINAS, AKROBAT. Geslo: Sedemdeset let priključitve Primorske B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. oktobra 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. ZVRST JAMAJSKE GLASBE GESLO PRIPADNIK OSVOBO- DILNE FRONTE ŽUŽEK IGOR MESTO V JUGO- ZAHODNI ŠPANIJI (IZ: JACIE) NABIREK DRUŽINA SODO- PRSTIH KOPITAR- JEV ENKA SPROŽI- TEV TUR KOLIČNIK V MATE- MATIKI PRVA GRŠKA ČRKA IZLITJE RIBJA JAJČECA MEHKA SREBRNO BELA RADIOAKTIVNA KOVINA (IZ ČRK: TRIJO) BAJKA, LEGENDA IT. PISEC (UMBERTO SLOVEN. BALETNIK (PINO) SPOKOJ RAZSTAV- NA PLOŠČA KAMNOSEK ANTON LAJOVIC IZVEDE- NEC ZA PSE, KINOLOG SIMBOLNA LOGIKA NAŠA ZNAMKA SMUČI ZAKLJU- ČEK, UGO- TOVITEV; TUDI ZGLOB PISMOUK NATRIJ LITIJ TELE- VIZIJA OGROMNA ŽENSKA, VELIKANKA LIK PRI PLESU ČETVORKA BOLJŠA ŽENSKA OBLEKA ZA PLES SREDINA POENA NAŠA MA- NEKENKA SENČAR KRAJ PRI NOVI GORICI SOSEDNA ŠUMNIK IN SIČNIK DELAVEC NA DNINI TRGOVSKO MESTO V GANI (IZ ČRK: ATEK) SLOVEN. IGRALEC (PRIMOŽ; IZ: KARTE) OVAJALEC OGEL, VOGAL ORDEN, ODLIČJE LOBANJ- SKI SVOD (NI:MALOTA SINKO NEJEVER- NICA RAFKO IRGOLIČ INOZEMEC LIDIJA SOTLER USKLAJE- NOST, SO- RAZMERJE BIBLIJSKA OSEBA NAŠA SLIKARKA PLESTE- NJAK URADNI SPIS JAPONSKA NABIRALKA BISEROV PEVEC PESTNER SLADKO- VODNA RIBA VELIK HRV. OTOK PRITOK PADA V ITALIJI (IZ: DADA) ROČAJ IGOR UMEK NEKD. AVS SMUČAR (HANS) NAŠ HUMORIST ŠIMEK REKA AARE V ŠVICI EDVARD RUSJAN KRAJ V BOHINJU ZVONIMIR ROGOZ NAPRAVA ZA RAZ- PIRANJE POGLEDO- VANJE NAZAJ NAJVEČJI SLOVEN- SKI KNJI- ŽEVNIK (IVAN) ZNAK ZA GLAS, PISMENKA IGNAC (KRAJŠE) / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 23 9 772463 821805 september 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Kolumna / Jože Poglajen Operacija Mahničev zaliv Pričevanja / Danilo Rudež Takšnega tovarištva nikoli ne pozabiš Aktualno / Aljaž Verhovnik Kakšen naj bo predsednik republike S T R A N 6 S T R A N 1 4 – 1 5 S T R A N 3 5 Slovesnost v Novi Gorici