Leto ¥11, štev. 153
LJubljana, četrtek S. julija 1926
Poštnina pavsalirana.
Cena 2 Din
C=s Izhaja ob 4. zjutraj. =
Stane mesečno Din 45'—; za Inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Ljubflana, Knaflova ulica Stev. s/L Telefon štev. 73, ponoči t ud' štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo* prosveto in politiko
tJpravnIStvas Ljubljane, PreSernov«
ulica fct S4. — Telefon »t tb
lMentni oddelek! Ljubljana, Prešernova ulica it. 4, — Telefon It «q»
Podružnici: Maribor, BarvarmJui ulica št. t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavode > Ljub-jana št. 11.841 - Praha čisio 78.180. Wicn,Nr, 105.14»-
Ljubljana, 7. julija.
Iz Beograda in Zagreba prihajajo danes alarmantne vesti. Mi jih beležimo, ne da bi mogli v trenutku oceniti točnost vseh. A to je sigurno: vlada gospoda UzunoviČa, koalicija radikalov in radičevcev se lomi na vseh straneh ter se nahaja tik pred razpadom. Voditelja obeh skupin hitita na Bled, da bi kroni vsak po svoje predstavila situacijo; gospod Uzunovič je bil danes, g. Radič bo menda jutri v avdijenci. Kakor vse kaže ne gre več za očuvanje današnje situacije, temveč za ustvaritev nove kombinacije, glede katere se projekti dosedanjih zaveznikov ne strinjajo več.
Položaj vlade je z današnjimi sklepi HSS in izjavami njenega predsednika postal nevzdržen. Radič je dal izreči nezaupnico dvema zastopnikoma svoje lastne stranke v vladi, ministra Nikiča pa celo izključiti iz HSS, kar znači zahtevo po takojšnji njegovi demisiji. Radič smatra, da radikal Simonovič ne more biti več minister, kar znači žaljiv ultimatum zavezniški stranki in predsedniku vlade. On zahteva sklicanje Narodne skupščine, ki je bila na zahtevo vlade odgodena in insinuira vladi, da sama sebe desavuira. Radič postavlja v ospredje odobritev zakona o agrarnih odnošajih v Dalmaciji v smislu načrta HSS, ki ga ž njim koalirana radi-kalska stranka in njeni ministri soglasno odklanjajo. V normalnih razmerah bi morala biti v trenutku, ko to pišemo, konsekvenca Radtčevega afronta že izpeljana in demisija Uzunovičeve vlade že gotova stvar.
Toda v Beogradu je medtem v polnem teku velika protiakcija, ki se samo radi tega še ne pojavlja na političnem bojišču, ker očividno še ni s svojim delom povsem gotova. Pred našimi očmi se godi politični čudež, da se oni ra-dikalski krogi, ki so dosedaj obeleževali kot jedro svoje protipašičevske politike svoj sporazumaški program, z vso vnemo pripravljajo na razbitje koalicije z Radičem. A še čudovitejše se glasi utemeljitev, da so dognane tajne zveze Radiča s Pašičem. Znova se citira nedavni, medlo demantirani Pernarjev izrek, da smatra Radič stabilizacijo položaja za mogočo le v sporazumu s Pašičem.
Radičeve intrige in pa dejstvo, da se bliža povratek N. Pašiča, so nagnale radikalske centrumaše k naglim in odločilnim ukrepom. Njihov načrt je očividno ta, da se pripravi nadomestna vladina kombinacija in tudi izvede, predno bi imela na eni strani Radič, na drugi strani Pašič časa in prilike, da nastopita s svojimi akcijami, katerih konture postajajo vedno bolj vidne. Zatrjuje se, da je zasnovatelj in izvrševalec tega načrta minister Maksimovič, ki bi hotel s sestavo nove vlade potegniti na svojo stran večino radikalne stranke in definitivno potisniti Pašiča v ozadje, istočasno pa postati neodvisen od Radiča. Zato so se zadnje dni forsi-rali razgovori z davidovičevci in so dospeli že tako daleč, da je smatrati poga-jania za zaključena. Manjka jim le še službeni pečat. Maksimovičeva kombinacija je torej vlada radikalov in davi-dovičevcev, v kateri bi sodelovala tudi hrvatska grupa dr. Nikiča, a ki bi istočasno iskala svoje ojačenje pri Ljubi Jovanoviču in Svet. Pribičeviču . . .
Načrt je pripravljen, a njegova izvedba ie riskantna in opasna stvar, Najboljši dokaz za to je pač dejstvo, da se minister Ninčič, ki je preje bil vodilna oseba v protipašičevski akciji, te kombinacije ne udeležuje ter se vrača — k Pašiču. Maksimovičevi listi ga že ljuto napadajo in njegov portfelj je oddan. kakor pravijo — Lazi Markoviču.
Težko je povedati, kako se bo situacija v prihodnjih urah razvila. Eno je gotovo: notranja gniloba današnjega režima RR je končno razjedla koalicijo radikalov in radičevcev in Jugoslavija ie postavljena pred kategorični imperativ, da korenito prečisti laž in neodkri-tosrčnost, ki sta njen nacijonalni program in s tem njen napredek spravila v toliko opasnost. Zdravila pa ne prinesejo razne polovičarske kombinacije, ki že po svojem bistvu ne morejo biti drugega nego enodnevni provizoriji, temveč le odločen preokret k jasni črti narodnega in državnega edinstva ter smotrenega gospodarskega dela.
Angleško sredozemsko brodovje v splitski loki
Split, 7. julija, r. Danes je priplulo v Split angleško sredozemsko brodovje, ki šteje več desetin velikih in manjših bojnih ladij. Brodovje se nahaja pod poveljstvom viceadmirala sira Mihaela Hodges«. Za bi* vanja angleškega b rodov j a v Splitu so do« ločene velike svečanosti. Vršili so bodo oficijelni medsebojni poseti, admirali in poveljniki angleškega brodovja napravijo izlete na Marjan, v Solin, Trogir, na Klis, Omiš, občina jim priredi svečan dind. Vrli* le se bodo tudi vaterpolo tekme in nogo« metne tekme med našim in angleškim mo« štvom. Angleško brodovje ostane v Splitu do 15. t m.
Senzacijonelne vesti o predstoječem
padcu režima
Koalicija preživlja svoje zadnje dni. — Paralelna akcija Radiča in Pašiča. — Protiakcija Bože Maksimoviča--Pogajanja za
novo vlado z davidovičevci že končana? — Razkol med Nin-
čičem in Maksimovičem.
nim demokratom. Kombinacija naj bi bila v trenotku, ko izbruhne kriza že gotova.
Verzija o koaliciji radikalov in davidovl-čevcev ter njihovih ožjih zaveznikov je izzvala živahne komentarje. Predvsem- nihče
Beograd, 7. julija p. Današnji dan je bil v Beogradu brez vidnih političnih dogodkov, dosegel pa je kulminacijo v zakulisni borbi. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da je katastrofa današnje vlade neizbežna in da današnja vladna koalicija preživlja svoje zadnje dni. Dasi je še vedno vse odvisno od uspeha misije Uzunovlča na Bledu in od av-dijence St. Radiča, se vendar smatra kot gotova stvar, da bo koalicija RR v nekaterih dneh razpadla, najbrže prej, nego se misli. Do tega trenotka se ne more točno reči, na katerem vprašanju se bo kriza dejanski izzvala. Izključitev dr. Nikiča iz HSS je samo detajl, ki bo pospešil dogodke. Skle pi, katere je danes sprejel klub HSS, bodo tudi igrali veliko vlogo pri pospešitvi razpada koalicije. Nekateri politiki trde, da ni izključeno, da je Uzunovič že danes napovedal kralju ostavko vlade. Značilno ie, da se širi verzija, da akcijo za strmoglavljenje Uzunovičeve vlade vodita sporazumno Pašič in Radič. Njuna tendenca je, da vržeta vlado Uzunoviča, kateremu je uspelo, da ie odstranjen iz vlade Stjepan Radič in Pašič. Glavno jima je, da vlada pade, ter da potem plava vsak kakor more. Napad St. Radiča na ministra Simonoviča, prononsiranega pa-šičevca, se tolmači samo kot spretno maski-ranje njunega sporazuma.
Skupina okoli Uzunoviča, aH bolje rečeno skupina okoli Bože Maksimoviča, ki ie največja avtoriteta današnje vlade, je bila o tej nameri obveščena. Za njih še jasno, da v slučaju padca vlade obstoji največja opasnost, da se zopet pojavi kot odločujoči faktor — Pašič, kar bi za mnoge člane današnje vlade pomenilo politično smrt, predvsem Pa za g Maksimoviča. Zato se je ta skupina z energijo prijela protiakcije. G. Maksimovič je stopil v kontakt 7. Davidovi-čevitni demokrati, odnosno točneje rečeno, z njihovo skupino, ki jo vodijo Šumenkovič, Miovič in Grol. Preko njih se le po današnjih informacijah iz dobro obveščenih krogov dosegel popoln sporazum, tako. da bi službeni razgovori bili samo še formalnost. Nocoj se je govorilo, da so se pobotali tudi že glede razdelitve porifeljev. Po tej kombinaciji bi namesto radičevcev vstopili v vlado davidovičevci, najbrže tudi muslimani, Davidovičevci bi dobili tri mandate, spa hovci dva, iz vlade pa bi imeli odpasti trije prononsirani pašičevci iu sicer ministri G.iu-ričič, Simonovič in dr. Slavko Miletič. Po-skošall bodo da vstopi v vlado i skupina Ljube Jovanoviča ter se dela tudi kombinacija z dr. Nikičem in njegovo grupo. Vstop v vlado nameravajo ponuditi tudi samostoj-
resno ne veruje v dolgotrajnost take kombinacije, tudi ako bi se ustvarila, ker je znan antagonizem med radikali in davidovičevci. Pašičevci čutijo, da Je kombinacija največ naperjena proti njim. Zato se tudi oni najbolj protivljo. Po informacijah katere je nocoj dobil od njih vaš dopisnik, so zvečer dobili pismo od Pašiča, v katerem Pašič naznanja, da je popolnoma zdrav in se more v kratkem povrniti v Beograd. Ako pride do nove koalicije, pravijo pašičevci, da se ie bati da pride v radikalni stranki sami do katastrofe, do velikega razkola ra-dikalskega kluba v dva sovražna tabora. Jutrišnji dan ima po zatrdilu mnogih politikov prinesti velika iznenadenja v razvoju političnih dogodkov. Težišče situacije ie na Bledu, kjer se nahajata Uzunovič in Radič.
Zvečer se je v nekaterih političnih krogih naglašalo, da je dr. Ninčič, minister za zunanje suvaTi, ki je prej užival posebno protekcijo, svojo pozicijo izgubil in da ga je Boža Maksimovič popolnoma potisnil na stran. Značilno je, da nocojšnja nova številka »Političnega glasnika«, organa ministra za notranje stvari, odkrito napada ministra d,r. Ninčiča ter na platnicah prinaša karikaturo dr. Ninčfča, ki prosi Pašiča za odpuščanje. V članku »Tajnost nekega pre-okreta« objavlja, da je bii Ninčič prej eden od glavnih protivnikov Pašiča ter da ima on glavno zaslugo na tem, da je btl šef radikalne stranke odstranjen iz vlade. Ninčič je to delal, ker je pričakoval, da se bo njemu poveril mandat, da zameni Pašiča. Padec Pašičev pa je Ninčiča razočaral, ker je ta mandat dobil Uzunovič in kar je najtežje za njega, s pristankom Pašičevim. Razočaranje Ninčičevo se je pretvorilo v strah, ker se je čutil kot glavni krivec, da mu Pašič ne bo o®fal dolžan. Dr. Ninčič se je ustrašil akcije pašičevcev proti njemu in sedaj za hrbtom drugih članov vlade dela na to, da se Pašič vme v vlado, nadeja-joč se, da mu bo odpustil in da' ga bo zopet sprejel v vlado.
Kakor aoznava vaš dopisnik, je v novi kombinaciji določen za ininistTa zunanjih stvari dir. Laza Markovič. Davidovičevci v intimnih razgovorih z novinarji priznavajo, da je zelo mogoča koalicija z radikali, da pa vztrajajo pri tem, da radikali sprejmejo njihove pogoje glede rešitve gospodarske krize in glede pobijanja korupcije . . .
Avdijenca ministrskega predsednika na Bledu
G. Uzunovič eno uro pri kralju. — Nagli povratek v Beograd,
Sestanek s Stj. Radičem v Ljubljani?
dijenci je bil g. Uzunovi6 zelo rezerviran, a v očividno resnem razpoloženju. Tekom popoldneva se je opeto-vano telefonsko razgovarjal z Zagre-
Zagreb, 7. julija, r. Z jutranjim beograjskim brzovlakom je dospel v Zagreb min. predsednik g. Uzunovič. Z njim sta se pripeljala minister Šibenik in. Pavle Radič, ki je z avtomobilom takoj odšel k Stjepanu Radiču, od katerega je prinesel g. Uzunoviču na kolodvor veliko kuverto s sporočili predsednika HSS. Po kratki konferenci s P. Radičem je min. predsednik nadaljeval svojo pot. Minister Šibenik je ostal v Zagrebu.
Bled, 7. julija, d. Z opoldanskim ljubljanskim vlakom je prispel min. predsednik g. Uzunovič v Lesce, odkoder se je v avtomobilu peljal na Bled, kjer se je nastanil v Park hotelu. Ob 3. popoldne je bil sprejet pri kralju v avdijenci, katera je trajala eno uro. Po av-
bom in Beogradom. Rezultat razgovo rov je bil, da se je ministrski predsednik, ki je po lastnih izjavah v Zagrebu nameraval ostati na Bledu tudi še jutri, odločil se takoj vrniti v prestolico. Že ob 9. zvečer se je min. predsednik odpeljal v Lesce, kjer prenočuje v svojem salonskem vozu ter se jutri zjutraj z monakovsklm brzovlakom vrača v Beograd.
Zvečer se je v okolici g. Uzunoviča govorilo, da nI izključeno, da se jutri zjutraj sestane v Ljubljani s Stjepanom Radičem, ki je nocoj odpotoval iz Zagreba na Bled.

Beograjska policija toži podpredsednika beograjske občine pred sodiščem
Beograd, 7. julija, r. Kakor znano, je pod« predsednik beograjske občine Miloš Bobič objavil v listih dve spomenici, poslani kra« lju in min. predsedniku, v katerih trdi, da je na nedeljskem radikalskem shodu v ho« telu «Slavija», na katerem so se radikali med seboj stepli, povzročila nered policija, ki je zborovanje tudi na surov in nezako« nit način razgnala. Sedaj objavlja uprava (policijska direkcija) mesta Beograda iz j a« vo, da je zastopnik policijske oblasti odre« diL ko je videl na shodu nered in tudi ne« kaj ranjenih, sklicatelju shoda, naj zboro« vanje zaključi, kar je tudi storil. Ker se je pretep nadaljeval, je pustil nato zastopnik policije dvorano s silo izprazniti. Uprava mesta Beograda izjavlja končno, da je za žalitve in obrekovanja napram njenim or« ganom vložila proti Bobiču tožbo na sodi« šču prve stopnje.
Vsak Slovenec mora biti član „Vodnikove družbe"
Francoska pomorska obramba
Pariz, 7. julija, d. Zbornica je na svoji včerajšnji seji s 415 proti 145 glasovom sprejela mornariški program.za leto 1926/27 Gradbeni program predvideva eno križar« ko, dva rušilca torpedovk, sedem torpe. dovk ter več podmornic in pomožnih ladij. Vse te nove vojne ladje bodo stale 916 mi« lijonov frankov.
Odstop tržaškega občinskega sveta
Rim, 7. julija, d. Osrednja fašistovska stranka je uvedla preiskavo o razmerah v občinski upravi tržaški. Vsled tega so pred par dnevi odstopili fašistovski občinski svetniki. V pondeljek so odstopili še ostali člani občinskega sveta, ki je bil izvoljen leta 1922. in ki ima razen gotovega števila nasprotnikov fašistovskega režima tudi raz« meroma močno skupino komunistov.
Upor pariških najemnikov
Pariz, 7. julija, s. Več tisoč najemnikov je sklenilo včeraj na zborovanju, da kon« cem tega meseca ne bo plačalo najemnine.
Najemniki zahtevajo ukinjenje novega sta« novanjskega zakona, ki ga je pred kratkim odobrila zbornica.
Nov preokret Radičeve taktike
Na včerajšnji seji kluba HSS je dal Radič izključiti ministra Nikiča in več poslancev iz stranke, izrekel nezaupnico ministru Šuperini, zahteval demisijo ministra Simonoviča ter je postavil vrsto ultimativnih zahtev. — Danes je Radič na Bledu v avdijenci,
Pucelj in Šibenik, odtegnila pa sta se glasovanju posl. Lončarevič in Klaič. Predsednik Pavle Radič je
Zagreb, 7. iulija, n. Danes se ie vršila v palači Seljačkega doma seia Hrvatskega seljaškega kluba, ki je bila proglašena za strogo tajno. Zato še niso znane vse podrobnosti in tudi ne vsi sklepi. V glavnem ie potekla seia ta-ko-le:
Prisotnih je bilo 45 poslancev HSS, med njimi ministra Pucelj in Šibenik. Minister Nikič ni prišel, minister Šupe-rina se nahaja v Pragi. Sejo, ki ji je predsedoval Pavle Radič, je otvoril Stjepan Radič z obširnim poročilom o političnem položaju. Radič je obtožil ministrskega predsednika Uzunoviča, da ga je prevaral, ko je navzlic svoji obljubi, da bo parlament zasedal naprej, dal Narodno skupščino odgoditi. Pri tem »ie sme ostati in parlament je treba sklicati čim preje. Ostro je napadel radikale, da sabotirajo donošenje zakona o agrarnih prilikah v Dalmaciji. To je važnejše nego nettunske konvencije. Ako vlada ne pristane na nujno rešitev tega agrarnega zakona, potem je koalicija z radikali brez pomena. Kot glavnega sovražnika Hrvatov v vladi je Radič proglasil ministra soc. politike Simonoviča. On zahteva izločitev g. Simonoviča iz kabineta. Razpravljajoč o razmerah v HSS je pohvalil Puclja in Šibenika, izrekel najosfrejšo grajo ministru Šuperini, ki je šel celo v Prago na zlet gosposkih Sokolov, ministra Nikiča pa je proglasil za izdajico, proti kateremu je treba takoj nastopiti z najostrejšimi ukrepi. Ministrov Šuperine in Nikiča HSS ne more smatrati za svoje. Danes se ne ve, kdo ima glavno besedo v radikalni stranki ali Pašič ali Uzunovič. To je treba razčistiti, da bo HSS vedela s kom ima posla in s kom se naj razgovarjal Tudi ni znano, kdo razpolaga z milijardami v naši državi. Zdi se, da je to general Pera Živkovič (komandant kraljevske garde, ki ga gotovi krogi na-zivljajo šefa <bele roke»).
Nato je Pavle Radič prečital sledeči predlog:
»Ker naša tovariša ministra Šupe-rina in Nikič že dalj časa vodita svojo posebno politiko, protivno politiki kluba in stranke HSS in ker ie ves hrvatski narod to politiko obsodil kot škodljivo za nas Hrvate in za vso državo, ker ruši temelje narodnega sporazuma, namreč medsebojno iskrenost in enakopravnost obeh združenih strank današnje parlamentarne večine, klub HSS izreka dr. Nikiču svoje nezaupanje ter sklene, da ta čas prestane biti njegov član.«
Od 44 poslancev jih je 42 glasovalo za ta predlog, med njimi tudi ministra
vprašal Lončareviča in Klaiča, ali njuno postopanje pomeni, da se solidari-zirata z dr. Nikičem. Ta dva sta pritrdila in odšla iz seje. Klub je sklenil, da sta tudi onadva izključena Iz stranke. Nadalje je bilo sklenjeno, da se pozo-vejo tudi odsotni poslanci Čaldarevič, Preka, Znidarič in Bašmaga. naj se izjavijo.
Pavle Radič je proglasil, da ie dr. Nikič izključen iz kluba.
Nato je ponovno govoril Stjepan Radič. Povdaril je, da je HSS zahtevala od vlade, da se takoj ukine obznana.
Ako se to ne zgodi, bo klub HSS radi tega napravil vprašanje. Vlada se mora odločiti že na prvi seji ministrskega sveta.
Nato sta podala kratka poročila še ministra Pucelj in Šibenik. nakar je na predlog posl. Matijeviča bil sprejet sklep, ki zahteva skorajšnje sklicanje parlamenta, najkasneje pa v avgustu.
Po seji je član predsedstva HSS dr. Maček izjavil vašemu dopisniku, da ie dr. Nikič izključen radi svojega razor-nega dela in ker ignorira vodstvo stranke. Lončarevič in Klaič sta se izjavila solidarnim z dr. Nikičem, dočim se poslanec Bašmaga že od prej ne smatra več kot član kluba. Držanje ministra Šuperine, ki je v Pragi, in posl. Čal-dareviea še ni povsem jasno. Radieev-ski klub bo napravil vprašanje radi agrara v Dalmaciji. Dr. Nikič ne more biti več predstavnik stranke v vladi.
Izključena poslanca Klaič in Lončarevič ostro grajata postopanje Radiča in njegovih trabantov v vodstvu stranke ter povdarjata, da so vsi poslanci ^smatrali, da je spor med Nikičem in Supe-rino na. eni strani in med vodstvom stranke na drugi strani likvidiran s kompromisom z dne 15. aprila. Klaič ie na današnji seji vprašal Radiča, iz katerih razlogov se izključuje dr. Nikič, ko je bil spor likvidiran 15- aprila in on s svojimi tovariši zopet sprejet v klub. Radič na to ni mogel dati odgovora zato, ker dr. Nikič po 15. aprilu ni storil ničesar takega, kar bi se protivilo politiki stranke.
Zvečer je poslanec Toma Kovačevič, nekdanji predsednik takozvanega kluba nikičevcev, poslal pismo Stjepanu Radiču, v katerem pravi, da radi postopanja na današnji seji kluba in radi izključitve dr. Nikiča izstopa iz Radičeve stranke.
Stjepan Radič se je ob 11. ponoči odpeljal na Bled.
Akcija za stabilizacijo francoske valute
Vtis Caillauxovega ekspozeja. — Zanimiva debata v zbornici. Ugoden potek londonskih pogajanj. — Zakaj Amerika ni pristala na varnostne klavzulo.
Pariz, 7. julija, brezž. Finančni minister Caillaus je v današnjem delu svojega ekspozeja izjavil, da je stabilizacija valute edino mogoča s pomočjo stroge varčnosti celokupnega naroda. Vlada bo reducirala vse nepotrebne izdatke ter bo zahtevala polnomoS. Tozadevni zakonski načrt bo v kratkem predložen zbornici. Caillaus je nadalje izjavil, da je vsa Evropa zainteresirana na stabilizaciji francoskega franka. Svoj eks-poze je zaključil s predlogom, naj se zbornica odgodi, da more vlada pokazati svojo sposobnost, ako ji zbornica izreče svoje zaupanje. Centrum in levica sta vzela z velikim odobravanjem na znanje ministrov ekspoze.
Pariz, 7. julija, s. Programatični govor finančnega ministra Caillauia je napravil v časopisju desnice in levice izbore:; vtis. Niti zaželjena polnomočja niso zadela na __ kak omembe vreden ugovor. Zdi se, da želijo samo, da je treba ta polnomočja natančno opisati, ker bi sicer lahko nudila podlago za diktaturo.
Pariz. 7. julija, s. Zbornica je razpravljala danes o splošni vladni politiki. Poslanec Franclin Bouillon je kritiziral delo delegatov pri vvashingtonski pogodbi, ki so pustili vprašanje dolgov nerešeno. Posebno je kritiziral pogajanja poslanika Berangerja, _ ki je bil najbolj nesposoben zastopnik. Ministrski predsednik Briand je izjavil, da govori poslanec Bouillon brez točnih podatkov, ki jih bo vlada te dni predložila odboru za zunanje zadeve.
Poslanec Louis Marin je hotel vedeti, ali tvorijo podlago debate dogovori med Mello-nom in Berangerjem. Ministrski predsednik Briand je izjavil, da pristane na bistveni del načrta strokovnjakov, da brez ureditve dolgov stabilizacija valute ni mogoča. Pogodba z ameriško vlado je element problema. Briand je doetavil, da so pogajanja z Anglijo tik pred zaključkom.
Pariz, 7. julija, s. V Anglijo odposlani ataše je dosegel z angleškim zaklarinim kanclerjem že dalekoeežen sporazum v pogajanjih o dolgovih.
Pariz. 7. julija, k. Bivši finančni minister Loucheur je izjavil uredniku lista <Libert&» med drugim, da zahteva Amerika samo iz
političnih razlogov od Francije vse terjatve. Amerika noče iu ne more pristati na varnostno klavzulo glede reparacij, ker bi postala na ta način garancijska država versaj-ske pogodbe, ki je ni hotela nikdar ratificirati. Francoski narod bo torej prisiljen vzeti nova bremena nase, da plača Amerik« in Anglijo, tudi če bi Nemčija ne plačevala Franciji. Loucheur predlaga vsled tega davek pod imenom <Za osvoboditev medza-vezniških dolgov>; s tem bodo tudi poznejše generacije vedele, za koga in zakaj morajo 62 let nositi težka bremena.
Italijanska trgovinska bilanca pasivna
Rim, 7. julija (brezž.) Po uradnih poroči« lih je italijanska trgovinska bilanca za do» bo prvih petih mesecev močno pasivna. Uvoz je znašal v tej dobi 12 milijard lir in prekaša izvoz za celih šest milijard in pol lir.
Vprašanje grških beguncev
London, 7. julija (brezž.) Finančni odbor Društva narodov je predkratkim razpravlja! o vprašanju grških beguncev in je obenem sklenil, da se zadeva preloži na september-sko zasedanje. Trenotno živi v Grčiji 1 milijon 400.000 beguncev, od teh ie naseljenih po mestih in na deželi s pomočjo begunske komisije 622.000. Komisija ni mogla radi pomanjkanja sredstev nadaljevati s svojim delom.
Komisija predlaga, da se dovoli grški vladi 5 milijonov funtov posojila, da se zgradijo potrebna bivališča in nastani okrog ?? tisoč družin.
Neuspeh ameriške prohibicijt
Berlin, 7. julija, s. <cLokalanzeiger» poro; ča iz Newyorka, da je general Andrevv, ki je prevzel vodstvo prohibicijske vojne, od= stopiL General je nedavno izjavil, da bo zapustil svoje mesto v onem trenotku, ko bo spoznal, da je prohibicijski zakon ne« izvedljiv.
K balkanskemu paktu
Iz raznih virov prihajajo zadnji čas festi, ki govore o obnovi in pospešenju pogajanj za sklep balkanskega garancijskega pakta. Grški vnanji minister Rufoi se je izrazil te dni v intervjuvu z atenskim dopisnikom berlinske <Vos-sische Zeitungs o tem problemu in je dejai, da je jugoslovenska vlada baš zadnje dni izrekla svojo pripravljenost, skleniti z Grčijo garancijski pakt, ki naj bi slično kot nemškc-francoski po-renski pakt izključeval možnost vojaškega napada od ene ali druge strani. Ta pakt naj bo ena izmed pogodb, kakor jih mislita skleniti tako Grčija kot Jugoslavija s svojimi sosedi. Dalje je dejal Rufos. da je Jugoslavija popolnoma izpremenila svojo politiko, zakaj doslej je odk'anja!a misel balkanskega pakta.
Ako so Rufosove besede reproduci-rane točno, tedaj se je gospod izrazil zelo netočno. Zakaj naš vnanji minister se ni nikdar izrazil zoper idejo balkanskega pakta, marveč jo je akceptiral, toda naglašajoč. da je treba najprej urediti viseča vprašanja med balkanskimi državami, kar bi šele omogočilo stabilnost političnih odnošajev na Balkanu ter s tem tudi garancijskega pakta.
Ureditev visečih vprašanj pa je baš sedaj stopila znova v aktualen stadij. Pogajanja" radi Soluna, oziroma naše cone V niem ter ugodne železniške zveze do nje so se znova intenzivneje pri-čeia. in sicer ob priliki junijskega zasedanja Sveta Društva narodov. Poročila iz češkega vira pravijo, da je posredoval rumuuski poslanik Langa-Rasca-nu pri atenski vladi, da se pogajanja obnovijo in čim prej ugodno zaključijo. To se je zgodilo in dne zadnjega junija in 1. julija sta se sestala v Solunu sam predsednik grške republike general Par.galos in naš atenski poslanik Ga-vrilovič ter sta imela več daljših razgovorov, obšla skupno grško in jugoslovensko svobodno cono. nakar je Oavri-lovič s Pangalosom na vojni ladji odpotoval v Atene. O rezultatih teh pogajanj se ni izdalo nikako uradno poročilo. listi samo kombinirajo, da so glavne diference med obema stališčema še sledeče: V predsedstvo komisije za jugoslovensko cono v Solunu naj po grški zahtevi člana imenuje Društvo narodov, po jugoslovenski Francija: za ladje, ki pridejo v jugoslovensko cono, ni ireba nikake grške kontrole. Grki pa io zahtevajo, češ da se sicer krši grška suverenost; kraljevina Sli S zahteva, da se železniški vozovi koncentrirajo in formirajo v jugoslovenski coni, kjer se izvrši tudi plombiranje. Grki pristajalo na naše stališče glede plombiranja, zahtevajo pa, da se vlaki koncentrirajo In formirajo na solunski železniški po-stajh
Iz navedenega je razvidno, da se stvar z našo cono v Solunu še vedno ni uredila; kljub Rufosovim izjavam lahko za gotovo trdimo, da se ne more obnoviti zavezniška pogodba z Grčijo, dokler se ta zadeva ne uredi. S tem pa je povedano tudi. kako je glede balkanskega garancijskega pakta.
cPrager Presse» je posvetila 2. julija uvodnik bodočemu <južnemu paktu* in v njem se izraža zelo optimistično. Naglasa, da imata Rurnunija in Jugoslavija povsem slične interese napram Bolgariji ter izraža svoje zadovoljstvo, da je Bolgarska pri Zvezi dobila dovoljenje za begunsko posojilo. Misli, da bo ž begunskim posojilom, ki bo dalo ma-terijalno rešitev emigracijskega problema. likvidirano definitivno tudi vprašanje komitske akcije in vsega, kar je s tem v zvezi. Mi samo želimo, da bi bil češki optimizem upravičen, dasi se bojimo, da ni povsem utemeljen in da bi bila primerna garancija v dobri kontroli glede porabe sredstev, ki jih dobi Bolgarija od zapada na razpolago. Sicer je pa znano, da se Cehi vedno trudijo, da dosežejo izboljšanje odnošajev med nami in Bolgari in da z veseljem pozdravijo vsako možnost, ki se pokaže, kako priti do medsebojnega sporazuma. Ce pa je teza. da pomeni begunsko posoiilo pogoj in osnovo za zbližanje med Bolgarijo in Rumunijo ter Jugoslavijo. pravilna, bo pokazala lahko že bližnja bodočnost.
Na Bledu so vse države Male antan-te naglasile svojo pripravljenost, sprejeti tudi Madžarsko v tesnejše zveze, na tej strani tedaj ne more biti ovire, da ne bi tudi Madžarska pristopila k balkanskemu, oziroma južnemu paktu. Ta pa naj bi obsegal tudi Turčijo, ki je še vedno vsaj deloma balkanska država. Češki list pa piše tudi o nujnosti, da pristopi k temu paktu i — Italija, ki ima svoje interese v vzhodnem Sredozemskem morju, ima v posesti Dode-kanez in je sklenila razne pogodbe tako z Jugoslavijo kot z Rumunijo. — No. mi se prav nič ne udajamo iluzijam, kako je treba sprejeti italijansko sodelovanje v balkanskem paktu, sodelovanje sile. ki neprestano naglaša svojo kolonijalno misijo in imperijalistično eksoanzivnost; sprejem Italije v okvir balkanskega pakta bi pomenil nedvomno izrazito predominantnost rimske politike v področju Balkana. Za nas pa mora veljati geslo: Balkan — Balkan-cem.
Bolgarski vpad v Rumunijo
Bukarešta, 7. julija, p. Petdeset bolgar« skih komitašev o'->oroženih s puškami in bombami. je vdrlo na romunsko ozemlje tfr popolnoma oropalo mesto Santul. V bo«
iu je bilo ranjenih več orožnikov, v boju je padel tudi romunski šef policije.
Ali je Jugoslavija vazalna država?
Kako se italijanski poslanik nekaznovano vmešava v naše notranje razmere.
r Zagreb, 7. julija.
Pod tem naslovom objavlja «Riječ» naslednje informacije iz Beograda:
<Da se italijanski poslanik general Bodrero meša v posle naše države, da po nalogu svoje vlade ali po svoji ini-cijativi postavlja pogosto naši vladi take zahteve, ki bi se morale s stališča suverenosti naše države a limine odkloniti, sluti že davno vsa naša javnost na podlagi mnogih odredb in korakov naše vlade. Sedaj vam morem javiti dva potoni mene popolnoma ugotovljena slučaja takega neobičajnega postopanja italijanskega poslanika.
1.)	Nekako pred mesecem dni je zahtevalo italijansko poslaništvo od zunanjega ministrstva, naj izposluje razpust ljubljanske organizacije Orjarte. Zdi se, da naša vlada ni znala najti v onem času neposrednega povoda za tak postopek, da bi ga vsaj nekoliko mogla opravičiti pred javnostjo. Zato ni mogla takoj zadovoljiti italijanski zahtevi. Zdi se torei, da je bil spopad policije z Orjuno na Vidovdan v Ljubljani z ozirom na to kakor iskan. Zato so se tudi takoj raznesli iz vladnih krogov glasovi, da bo ljubljanska Orjuna razpuščena, dasi pri znanem incidentu slučajno ljubljanska organizacija ni bila ničesar kriva, ker so bili pri spopadu udeleženi beograjski in vojvodinski Orjunaši.
2.)	Pred početkom razprave v Narodih skupščini o konvencijah z Italijo so poročali naši listi, da g. Bodrero <urgira» ratifikacijo teb konvencij. Vladni tiskovni urad teh vesti ni de-mantiral. Šeie, ko se je v Narodni skupščini sami pričelo o tem govoriti, je vstal dr. Ninčič in izjavil, da gospod Bodrero ni urgiral ... To je mogel dr. Ninčič smelo storiti, ker tako globoko še nismo padli, da bi ga g. Bodrero postavil na laž.
Da je italijansko poslaništvo zelo pazljivo spremljalo potek razprave direktno in indirektno (ker je imelo na vseh straneh svoje «zaupnike») je jasno. Šlo pa je še mnogo dslje.
Ko je hrvatski republikanec dr. Buč izrekel nekoliko fraz o Italijanih, ka-
kršne se v ostalem pogosto čujejo na italijanski strani, in sicer na merodajni o nas in drugih Slovanih, je italijansko poslaništvo poslalo naši vladi verbalno noto, v kateri je odločno zahtevalo naj-obširnejše zadoščenje. Tu je prepoten-ca šla tako daleč, da je italijansko poslaništvo označilo celo ukrepe, ki jih je treba podvzeti, namreč, da se mora dr. Buč izključiti iz Narodne skupščine.
Kakor znano je takoj po govoru doktor Buča vstal predsednik vlade Uzunovič in zavrnil nekatere njegove izraze.
I Takoj je to storil tudi minister doktor
! Ninčič, predsednik skupščine pa je pozval govornika k redu.
1 Vse to pa ni bilo dosti gg. Italijanom. Sledila je verbalna nota.
Zato je minister dr. Ninčič ponovno ostro zavrnil Bučev govor, podpredsednik Narodne skupščine dr. Subotič pa je izjavil, da bo iz stenografskega protokola pustil črtati žaljive izraze o Italiji. Tak ukrep še ni bil v našem parlamentu nikdar storjen. Poslovnik dopušča tako korekturo samo v slučaju, ako so napadeni tuji <javni organi in predstavniki*. A še potem mora na protest dotičnega poslanca o tem odločati Narodna skupščina.*
K tem informacijam pristavlja zagrebška «Riječ», da nima niti najmanjšega razloga, da bi jim ne verjela dobesedno. Obstoji namreč cela vrsta ukrepov, ki jih je naša vlada servilno izvrševala na zahtevo Italijanov. Spomniti se je treba samo nečuvene drznosti, ko je lani bilo od italijanske strani ob priliki poseta našega kralja v Dalmaciji predlagano, naj spremlja našega kralja italijansko brodovje. Očitno je, da bi naj s tem prišel do izraza in priznanja nekakšen protektorat Italije, ki s svojim brodovjem ščiti <vazalnega vladarja*. Ker ni do tega došlo, je italijanski tisk kakor na mig prekinil poročanje o potovanju našega kralja. «Riječ» tudi opozarja, kako se sedaj ešofirajo klerikalci, da bi izkoristili ljubljanski spopad in dosegli razpust Orjune, kakor to zahteva g. Bodrero.
Radičevske
pri poštni upravi
2e nekaj časa razsajajo radičevci in radikali tudi po poštnem resortu v Sloveniji. Sistematično preganjajo odlične uradnike samo zato, ker so pristaši na-cijonalne in napredne stranke SDS. Krivice, ki so se v zadnjem času izvršile v področju ljubljanske poštne direkcije, napolnjujejo morda inicijatorje s sladko zavestjo, da so udarjeni pristaši SDS. A ti ljudje se ne zavedajo, da je ž njimi udarjena tudi ambicija in službena vnema celokupnega korektnega uradništva. Najprvo so radičevci pod patronanco g, Puclja dali odstraniti z direkcije nekaj uradnikov, ki so bili sicer v svoji službi izvrstni, a se reži-movcem kot odločni pristaši SDS niso dopadli. Pričelo se je protežiranje gotovih elementov, ki so se pretvarjali, da so zvesti pristaši g. Puclja (kar seveda niso bili nikdar), a so pravilno špekulirali na naivnost obeh slovenskih gg. Radičev . . . No, vsaka stvar en čas trpi in zadoščenje za krivice, ki se dajo popraviti, ne bo izostalo.
Mnogo bolj žalostno poglavje pa tvorijo upokojitve starejših uradnikov, ki razn-im prišeptalcem režima niso po godu. Naravnost nečuven škandal so brzojavne upokojitve nekaterih starejših poštnih upravnikov, ki so zvesto služili dolgo službeno dobo in katerih znanje, izkušnje ter vestnost bi bili danes poštni upravi bolj potrebni, nego v normalnih časih. Take može radičev-sko-radikalski režim brzojavno meče iz uradov ter jim na ta uprav azijatski način izreka priznanje države za dolgoletno zvesto in zaslužno službovanje! V to žalostno poglavje spadata predvsem dva karakteristična slučaja. Poštna direkcija v Ljubljani je lani upravnika ljubljanske pošte g. Kurenta izrecno prosila, naj še ne vloži prošnje za upokojitev, ker ga neobhodno potrebuje. Pa so prišli gospodje od RR in čez noč je bil g. Kurent na najbru-talnejši način pognan v pokoj! Ko tako delajo z najodličnejše kvalificiranimi uradniki, pa si upajo trditi, da hočejo popraviti slabo upravo! Ista usoda, kakor g. Kurenta, je zadnje dni zadela celjskega poštnega upravnika g. Mir-nika. Tudi njemu so radičevci izrekli državno priznanje z nasilno upokojitvijo. A to še ni vse. Dosedaj je vsaka vlada varovala vsaj nekaj respekta pred zakonom s tem. da je izpraznjena mesta razpisala. Radičevci se tudi tu figo brigajo za pravice uradništva. Obe zgoraj omenjeni mesti sta bili oddani brez razpisa. Zasluge za vse to imajo očividno slovenski radičevski agenti, kajti zagrebški radičevci so bili v podobnem slučaju toliko pošteni ali bolje rečeno previdni, da niso preprečili korektnega razpisa izpraznjenih mest. Zgodil se je tam celo čudež, da je bil po razpisu imenovan za upravnika zagrebške glavne pošte ceradlče-vec, ker je bila njegova kvalifikacija daleko najboljša! V Ljubljani pa se radičevci in razni radikalski . intriganti, ki se skrivajo za razne »grupec tako, da nikdar ne veš ali so z Zupaničem, Hribarjem ali celo Ravniharjem, sistematično trudijo, da bi uradništvo popolnoma demoralizirali ter mu dokazali, da službena vnema in korektnost v državnem in nacijonalnem ter strokovnem oziru ni nič, temveč da je vse
le protekcija enega ali drugega teh političnih pritlikavcev, ki so vsled slučajne politične konstelacije prišli za trenotek do veljave, a jih bo sprememba situacije zopet vrgla nazaj pod mizo, kamor spadajo.
Sedaj čujemo, da pripravljajo podobne brutalne upokojitve še nekaterim starejšim zaslužnim poštnim upravnikom, katerih mesta hočejo zopet oddati brez razpisa. Mi svarimo pravočasno. Razni intriganti, ki špekulirajo, da bodo na ta način prišli na toplo, naj se prav nič ne varajo. Brez pardona se jih bo pomedlo in z vso ostrostjo se bo Izvršil obračun s sistemom, ki so ga tudi na pošti uvedli radičevci in slovenski radikali!
Pribičevičevi shodi in klerikalci
Svetozar Pribičevič prireja po vseh pokrajinah naše ditžave javne shode, ki se jih udeležujejo tisoči, naši klerikalci, ki pravijo, da so ljudska stranka, pa zborujejo z desetinami po župnišeih za zaprtimi vra-tL Dir. Korošec se sam še ni upal prirediti javnega zbora v LJubljani, kjer je bil Izvoljen za posilanca. Pribičevič pa je govoril v Ljubljani pred meseci pred več tisoč zborovala, ki so ga nosili po zasneženih ljubljanskih ulicah na rokah. Pribičevič je govoril v Metliki pred več kot tri tisoč ljudmi, — klerikalni listi so pisali,, da so bili to samo učitelji in uradniki, — dr. Korošec pa menda v svojem življenju ni videl Belo-kra-jine. Pribičevič hodi neprestano med ljudstvo, ki ga povsod navdušeno sprejema, klerikalni poslanci z dr. Korošcem na čelu se ne upajo pred narod, kesr mu nimajo kaj povedati ta se boje njegove sodbe. In vendar nI ničesar slabega, kar bi še ne očitali klerikalci »batinašu« in »tiranu* Pri-bičeviču! Ni čudno, da bodejo klerikalce in sorodne jim elemente Pribičevičevi shodi ln da se »Slovenec« spod tika nad njimi. Pa bo že ostalo kljub vseimi tako, kakor Je. Na Pribičevlčeve shode bodo še nadaije hodili ljudje, klerikalni poslanci pa se bodo še naprej do prihodnjih volitev skrivali pred ljudsko sodbo. Na Pribičevidevlh shodih: oduševljenje, vozovi, cvetje, narod, kolo ,petje in — vsesplošno zabavljanje proti klerikalni ta radičevsfki politiki, ako že govorimo v »SJovenčevem* slogu, med njegovimi nasprotniki pa splošna potrtost ta zavist Tako je tudi prav Več si ne želimo.
Kaj je s protikorupcijskimi shodi ožje opozicije?
Ko Je ožja opozicija priredila v Ljubljani takozvani protikorupcijski shod, smo ugotovili, da Je dr. Korošec samo zato zvabil voditelje ožje opozicije v LJubljano, da bi z njihovo pomočjo dvignil svoj propadli politični ugled med ljubljanskim prebivalstvom, med katerim si sam ae upa prirediti Javnega shoda. »Slovenec« nas Je (seveda!) zaradi tega opsoval, češ da s to trditvijo nastopamo proti pobijanju korupcije, za nJim pa so ostali klerikalni listi začeli napadati samostojne demokrate, da so zagovorniki korupcije. Slovesno Je ljubljanski škafov organ naznanil, da Je ljubljanski shod takarekač prvi akt velikanske proScorupciJske akcije med narodom in klerikalci so naštevali, kako pojde ožja opoziciia iz LJubljane v Zagreb, pa v Split, Beograd, Subotico, Novi Sad, Sarajevo, , Skopi je . . . Isto so napovedovali cenjeni i govorniki v Unionu. A glej! Union ski shod i je bil prvi ia zadnji, dasi za prirejanje ta-
kih shodov tudi drugod dane^ ni prav nič manj razlogov kakor takrat Iz tega jasno sledi, da je bil unionski shod v resnici to, za kar smo ga označili, namreč agitacijska prireditev klerikalne stranke ta ne protiko-rupcijski zbor. Voditelji ožje opozicije so se pustili potegniti od dr. Korošca v Ljubljano, da so mu pomagali reševati razpadajočo klerikalno stranko in to je bil ves namen trr.ionskega shoda. Uspeha pa seve-
da tudi tu ni. Javnost danes vidi jasno, da io Je dr. Korošec samo izigral za svojo strankarsko politiko iu efekt je ta, da st dr. Korošec danes še mani upa sam pred svoje voliice nego pred unionsko komedijo. Da klerikalci nimajo več vuseija priie-jevati protikorupcijske shode Je v ostalem tudi sicer zelo umljivo, odkar so začele neprijetne interpelacije radi delovanja gospo-dov klerikalnih ministrov
Nov moment v premogovni krizi
Z ozirom na pomirljivo stališče lastnikov rudnikov v Yorkshi-reu si je vlada pridržala prosto roko glede končne odločitve o osemurnem delovniku. — Ogromno število brezposelnih. - Nakup inozemskega premoga,
London, 7. julija brezž. Nocoj je nastal v vprašanju podaljšanja delovnega časa pre-okret. Lastniki rudnikov v Yorkshireu so naslovili na ministrskega predsednika pismo, v katerem izjavljajo, da so pripravljeni uravnati rudarske mezde po vzoru drugih premogovnikov, akoravno ni v tem okraju gospodarski položaj ugoden. Lastniki pripominjajo, da bodo vse storili, da se odpravijo ovire za končni sprejem podaljšanja deiovnika
Z" ozirem na to pismo je vlada spremenila svoje stališče in zakonski načrt o podaljšanju deiovnika bo v kratkem zopet stavlien na dnevni red zbornice. V zgornji zbornici bo lord Cecil izrazil zadovoljstvo vlade s pomirljivim tonom pisma. Vlada meni, da so lastniki premogovnikov okraja Yorkshirea pravilno ravnali, ko so so podredili ravnanju svojih kolegov.
London, 7. julija brezž. Ker so se rudarji v okraju Yorkshireu izjavili proti mezdnim pogojem lastnikov premogovnikov, je vlada stavila zakonski načrt tik pred končnim spre i Ginom v zgornji zbornici z dnevnega reda". Vlada in ministrski predsednik, ki se je tudi osebno zelo eksponiral za povoljno rešitev rudarskega spora, se čutita vezana, zagotoviti korektno postopanje lastnikov kakor tudi rudarjev v vprašanjih, ki bi izvirali iz eventualne uvedbe osemurnega deiovnika. Vlada želi, da se nesporazum radi rudarskih plač v okraju Yorkshireu reši, preden parlament končno odobri podaljšanje delovnega časa, ki bo postal zakon najbrže' prihodnji torek. To se zgodi edino-
le v slučaju, ako bodo lastniki premogovul-
-
kov upoštevali vladne želje. Plače so sicor za prve tri mesece zadovoljive zi rudarje, teda pozneje ne odgovarjajo pravi višini, ker pomenjajo občutno znižanje v primeri
s plačami pred stavko in i ozirom na daljšanje delovnega časa.
London, 7. julija, s. Reuterjev urad poroča: Z ozirom na spremembo vladue politike glede zakonskega osnutka o os^mur nem delovniku v premogovni industriji, je jasno, da si hoče vlada pridržati prosto roko. V tem primera bo lahko ponovno revidirala svoje stališče, če bo gotovo, da mezdne postavke, ki jih bodo lastniki rud uikov v kateremkoli premogovnem okraju predlagali, ne bodo najvišje, ki jih mor* sploh plačati. Vladne stranke so pedvzelp v prid rudarjev korake, in nadaljujejo svoje prizadevanje. V ostalem je število br^r poselnih brez onih. Id stavkajo v premogov ni industriji, doseglo 1.638.600 ljudi, to )". 8S58 več, kot v prejšnjem tednu.
London, 7. julija brezž. Nocoj se is vrnil i v spodnji zbornici debata o predlaganem kreditu treh milijonov funtov za nakup inozemskega premoga. Philip Lfeter Cunlifm je izjavil, da mora vlada storiti vse, d< s« ohranijo življenjske prometne žile drž-ive. Radi tega je vlada upravičena, da nakupi v to evrho poljubno množino premoga, ki bo prodajal konsumentom. Dohodki proda in se bodo uporabili v kritje dovoljenega kredita. Vladni nakupi premoga nimajo nika-kega namena, da izpodrinejo privatne trgovce s premogom. Do 1. maja so pri vat u" firme nakupile 1,200.000 ton inozemskega premoga.
propa,;
d Dunaj, 7. julija.
Predsednik nemške zbornice Loebe ie imel včeraj kot predsednik berlinskega načelstva avstrijsko-nemške ljudske zveze predavanje o vprašanju združitve Nemčije in Avstrije. Predsednik Loebe je med drugim dejal, da ima tq gibanje dva glavna momenta, namreč narodni in gospodarski. Gibanje za združitev obeh držav se predvsem opira na načelo samoodločbe narodov. Seveda tudi ni prezreti gospodarski moment, ki je eden glavnih. Pri vprašanju združitve se ne sme govoriti o aneksiji. Zakaj oba dela istega naroda sta ope-tovano in pri vsaki priliki pokazala trdno in svobodno voljo, da se združita v eno državo.
Nasprotniki pripisujejo Nemcem, da imajo vedno revanžo v mislih. Proti temu je najboljše sredstvo popolna enakopravnost Nemcev z ostalimi narodi Evrope. Da ne bo napetosti med narodi in da se že v naprej odstranijo vsi povodi za konflikte, je treba gospodarske obmejne okope vedno bolj znižati in omogočati vedno boljše in živahnejše kup-čijske zveze med narodi. Vojna je ustvarila 107.000 kilometrov novih mej v Evropi z vsemi slabimi stranmi carinskih mej. Te slabe strani mirovnih pogodb se morajo odstraniti. Dejstvo je, da Angleži ne nasprotujejo več tako zelo združitvi Nemčije in Avstrije. To se vidi iz pisave <Timesov» in «Daily Chronicla», ki sta že začela v drugačnem duhu razpravljati o združitvenem problemu. <Daily Chronicle* je napisal, da postane po vstopu Nemčije v Društvo narodov združitev Avstrije in Nemčije veliki politični problem Evrope, <Times» pa pravijo: «Ako Nemčija in Avstrij ane more izvesti združitve v eno državo, ki jo mirovna pogodba formalno prepoveduje, kdo jima more preprečiti, da ne bi izvedli enotnosti pošte, prometa, šolstva, carine, valute in prava?» Poslušalci so na koncu burno ploskali izvajanjem predsednika Loe-beja.
Priprave za finančni Locarno?
London, 7. julija, s. Obisku predsednika državne banke dr. Schachta, ki se vrši isto« časno z bivanjem predsednika angleške banke in Federal Reserve banke na franco. ski rivieri, pripisujejo v londonskih finanč« nih krogih velik pomen. Diplomatski dopis« nik «Daily Telegrapha« spravlja obisk dr. Schachta "v zvezo z zadnjimi Briandovimi razgovori z nemškim poslanikom v. Ho« schom. Počakati je treba, ali bodo nemške banke hotele kot uslugo za francoske poli« tične koncesije v Porenju absorbirati del obligacij državnih železnic ali ugodnostnih akcij v prid Francije. V gotovih krogih upa jo, da bodo bivši zavezniki Francije prepu« stili svoj del državnoželezniških obligacij bodisi v celoti ali deloma Franciji kot po« sojilo. Po listn «Morningpost» se nagibajo v finančnih krogih vedno bolj nazoru, da bi bilo lažje izvesti stabilizacijo raznih va« lut pod avspicijami velebank.
Preorijentacija sovjetske politike v Aziji
London, 7. julija, s. <Reuter> poroča tz Tokija, da je sovjetski poslanik Kopp odpotoval danes v Moskvo, kjer namerava ostati dva meseca na dopustu. Menijo, da je glavni namen njegovega potovanja udeležba ua konferenci vodilnih sovjetskih krogov, ki se bodo bavtfi z dosedanjimi neuspehi ruske politike v Aziji
iKtatiira
Diktator Gomez da Costa o svojem programu.
Lizbona, 7. julija. A Ministrski predsed« nik Gomec da Costa je imel z inozemski« mi novinarji razgovor, v katerem je deial med drugim, da gredo njegova stremljenia za tem, da se vzpostavijo v državi urejene razmere in varnost. Zato ostane izjemno stanje na Portugalskem toliko časa v velja« vi, dokler ne pride zopet do popolnega re« da in miru in se zagotovi močna vlada. O končnoveljavni ustavi naj portugalski narod kasneje odloči sam. Tudi naj voli sam svojega državnega poglavarja. Zakaj ministrski predsednik se smatra le za po* verjenika portugalskega naroda in ne slu'i nobeni stranki, temveč le državi. Zato tudi ne bo spremenil dosedanje oblike države. Da Costa ne pozna vprašanja »republika ali država?», ampak le republiko, za čiie blagor vedno deluje z vsemi svojimi moc« mL Predsednik vlade pa nikakor ne izklju« čuje, da se ustava kasneje lahko spremeni. Parlamentarni sistem je povzročil na por. tugalskem toliko gorja, da si nihče več ne želi njegovega povratka. Vlada se bsv- 7 načrtom uvedbe dvoje novih zbornic, od katerih obsega ena oblastva, druga pa s'->.= nove. Tudi o tem vprašanju naj se kasneie narod sam odloči.
Pomirjenje v Avstriji
Dunaj, 7. julija, s. Parlamentarna kriza 1° danes nekoliko odnehala, ker je prosvetni minister dr. Rintelen poslal županu Seitru kot načelniku socijalnodemokratske psrla. mentarne frakcije pismo, v katerem ga va« bi k pogajanjem za razčiščenie o-bstoiečih nesporazumljenj. Govori se. da Ivi pr■-!•-> tekom teh pogajanj dos plošnega konipr^-misa med večinskimi strankami in s^c; ;.•.;>■ nimi demokrati.
Nove nevihte na Gornjem Avstrijskem
Linr, 7. julija, k. Nad Gornjo Avstrijo divjala včeraj zopet velika nevihta. Vi divjala posebno v okraju Muhi. V Prau .,:, -tenu so morali gasilci ob 2. ponoči pre: 'i diti prebivalstvo s trobljenjem, ker r< 1 Feldaist silno naraščala. Živino je biio ti-.-' ba na več krajih reševati z vrvmi iz hlevov. Tudi škoda, ki jo je napravilo neurje n„ poljskih nasadih pri Helfenbergu, ie velika. 2ivino so rešili le s težavo. Ce.-i^ je odnesla voda do kamenite podlage. \ -■ -!„• je jemala cele vozove, naložene s senom
MORAVČE. Dne 20. junija je priredi'* tukajšnja podružnica Jugoslovenske Mauce prav lepo uspelo prireditev v prostorih gostilne pri Kavki. Pri veselici je najprej nastopil združen pevs-ki zbor; zapel je pod vodstvom šolskega upravitelja Jadran--., morje, Slovenec, Srb, Hrvat in nežno pev. ',1 »O mraku«. Nato je govoril odposlance ob lastnega odbora prof. dr. Riimp-1 o s!o°-trih in nalogah Jugoslovenske Matice. Orisal je v živih barvah trpljenje in bedo n.i-šili ne osvobojeni h bratov v Primorju 'n Korotanu ter končal s pozivom, naj nam bodo ti naši ueodrešeni bratje vedno v nr. slih ia v srcu. Ta lep in temperamenten g --vor je globoko odmeval v srcu vseh na v-zočih ta govornik je žel navdušeno pohvalo. Nato so domači dCeiarrti vprizorili kratko enodejanko »Dobrodošli«, nakar se je 00 zvokih domače godbe razvila prijetna, neprisiljena zabava. Smeha in dobička željni so se zabavali cb ribolovu in američan-skem zaporu. Prireditev se je končala s prav dobrim moralnim uspehom. Tudi gmotni uspeh Je povoljen, a bi bil vsekakor veliko ugodnejši, da smo imeli lepše vreme. Hvala vsem, ld so nam pripomogli do lepega uspeha.
S kongresa Udruženja gledaliških igralcev
V ^Maneži» v Beogradu je bil v torek zaključen tridnevni kongres Udruženja gledaliških igralcev v Jugoslaviji, kateremu je predsedoval Ginič iz Beograda, kot podpredsednika pa sta funk-cijonirala Alojzij Drenovec iz Ljubljane in Curčič iz Sarajeva. Kongres je brzojavno pozdravil kralja. Pribičeviča in Radiča.
Po poročilih centralne uprave je refe-rira! kot stalni delegat o ustanovitvi mednarodne unije igralcev, h kateri so pristopile vse države razen Rusije, ki je zahtevala, da vstopijo igralci v tretjo internacijonalo.
Na predlog centralne uprave je bilo med splošnim odobravanjem soglasno izvoljeno Jugoslovensko novinarsko udruženje v priznanje zaslug za gledališke igralce za častnega člana Udruženja glumcev. Obenem se izroče vsem listom še pismene zahvale.
Živahna razprava se je razvila o resoluciji na ministra prosvete, v kateri se zahteva vrnitev subvencije potujočim gledališčem, ker je položaj igralcev v teh družbah naravnost obupen. Glede podeljevajna koncesij za potujoča gledališča naj bi ministrstvo poprej zaslišalo Udruženje glumcev, ker je ugotovljeno, da so bile podeljene koncesije osebam, ki ne nudijo nobenega jamstva za osiguranje ansambla, s katerim potujejo, niti ni v teh družbah predpisano število profesijonalnih igralcev. Resolucija opozarja dalje na brezobzirno redukcijo, ki je bila izvršena v državnih in oblastnih gledališčih, ter da se z ustanavljanjem številnih in nepotrebnih igralskih šol samo ustvarja igralski proletarijat. Kongres je obvestil dalje umetniški oddelek prosvetnega ministrstva, da ustanovi gledališče, ki bo last Udruženja glumcev in bo skrbelo za reducirane igralce. Mandat za izvedbo tega načrta je bil poverjen zagrebški sekciji Udruženja glumcev.
Pri volitvah je bila izvoljena sledeča nova uprava: predsednik Dragutin Go-šič, podpredsednik Al. Tucakovič, blagajnik Paja Pavlovič, tajnik Svet. Milju-tinovič, za člane pa: Dimitrije Ginič, Drag. Sotirovič, Boža Nikolič, Jovan Antonijevič, Marko Marinkovič in Bora Stefanovič. V nadzorstvo za predsednika Dušan Radenkovič, za tajnika Milan Markovič, za člane: Mika Milanovič, MUoje Dostanič in Svet. Filipovi!
Kongres učiteljstva meščanskih šol v Sarajevu
Sarajevo, 5. julija Danes, ob 9. dopoldne, je bil otvorjen tu 5. redni kongres učiteljstva meščanskih šol v naši kraljevini. Dnevni red je pripravil glavni odbor že v nedeljo popoldne v posebni seji. Na današnjem dnevnem redu je bilo zborovanje delegatov z raznimi poročili in volitvijo novega upravnega odbora.
Delegacijsko zborovanje je otvoril dosedanji predsednik Jos. Kovače vid iz Zagreba. Pri volitvah novega upravnega odbora je bil izvoljen ravnatelj ženske meščanske šole v Novem Sadu, Mita D j o r-d j e v i č, ki je že od prvega početka med glavnimi delavci za povzdigo meščanskih' šol. Med delegacijskim zborovanjem so po-setili ostali udeleženci tkalnice preprog, be-govo džamijo, staro srbsko cerkev in njen muzej, umetnostno obrtno šolo, tovarno du-hana in državni muzej.
Popoldne je bil skupni sestanek v Zuti tabiji in je predava! H. Kreševliako-v i i o temi »Postanek in razvoj mesta Sarajeva«. Po predavanju je sledilo razgledovanje orijentalskega dela mesta.
V sredo, ob 9. dopoldne, bo otvoritev glavnega kongresa s pozdravom, nato predavanje A. Kuliera >His torij ski razvi-tak trgovačkih (meščanskih) šol u Bosni i
samo pri Gorcu
Palača Ljublj. Kreditne banke
Hercegovini*. Po predavanju bodo pretčita-ne od delegacije sprejete resolucije. Popoldne izlet k izviru Bosne, zvečer skupna večerja. V četrtek je neobvezen izlet na Paše, Višegrad, Vardište in Užice. D. H.
Izpod planine Biokovo
Makarska, 4. julija
Gospod urednik! Niti niste Vi mislili, da boste to brali, niti nisem jaz mislil, da bom pisal to pismo iz Makarske. Le prilike so nanesle, da Vam pošiljam to pošto, ki je zgolj informativna, nikakor ne politična, objektivna, za nobeno ceno simpatizerska, v pj^vi vrsti pa počitniški glas z našega dolj-njega Jadrana.
Makarska je prijazno mestece. Leži med Spiitom in Dubrovnikom. Nad njo straži mračno Biokovo, z morske strani jo zapirata otoka Brač in Hvar in če se letovi-ščar popne proti hercegovski strani, se mu odpre čudovita podoba z divnim razgledom na vse strani morja. Pogled s planin navzdol je tako veličasten, da se ti zdi, kakor bi gleda:! čudovito podobo gorskega jezera. In vendar si poleg morja!
Podnebje je milo, toplo in prijetno. Z morja prihaja mlačna zračna struja, s planin sveži vzdub tako, da je podnevi vroče, ponoči pa hladno. Kraj torej kakor ustvarjen za letovišče. Nabrežje veliko, peščeno, prostorno ta prijetno, baš ustvarjeno za kopanje in solačenje. Ker štrli iz mesta v morje jezik v obliki polotoka, je pokrajina naravnost vabljivo kratkočasna. Kdor je bil enkrat tu, se gotovo vrne semkaj, le žal, da se Slovenci rajše držimo gornjega Jadrana v Primorju. Kdor pa utegne plačati železnico do Splita, 'emu priporočam, da pride v Makarsko, naj se o hvali tega kraja prepriča sam in videl bo, da mu ne bo žal, če se je oa'očil zanj
Prebivalcev ima Makarska par tisoč. Ceste so lepe, okolica pogozdovana, sprehodi na vse stiani prijetni. V mestu se dobi sadje po izredno nizki ceni in kdor se kapri-cira na to, ga dobi tudi lahko naravnost pri seljakih r,a trgu. Stanovanja se dobe (soba povprečno 25 do 30 dinarjev, z eno posteljo seveda) in hrana je na razpolago v par restavracijah, izmed katerih se Slovenci sliajajo v »Jadranu«. Menda ni treba povdarjati, da je vino zelo poceni. Stane namreč malo več, kakor pri nas na Slovenskem voda.
*
Ker je ni kuhe brez zabele, dovolite še mal dodatek. Danes je imel tukaj shod Sti-pica Radič. Dva dneva so se Makarčani pripravljali, da bo »seljaški vodja« sijajno sprejet ir. na moč počaščen. Prišel je sno. I£i. Parada velika. Na gorskih grebenih so goreli ograji in plapolale pilamenice, na obali Makarske so pokali možnarji, rakete in žareli v močni razsvetljavi čolni. Vse seveda naročeno. Raz balkona v hotelu, kjer se je Radič ustavil, je visela hrvatska zastava, a klicali so »seljačkom vodji« večinoma otroci . . Mislil sem, da pridejo ljudske množice z gora v nedeljo, a glej, zmotil sem se in varal. Danes zjutraj je privozila ladja z otoka Krka. Med temi naročenimi izletniki s par zastavami je bilo več žensk nego moških in sprevod, ki je vabil ljudi na zborovanje, je bil nadvse siromašen. Vsega skupaj, z radovednimi letoviščarji vred, je bilo na shodu poleg plaže par sto ljudi in malo je manjkalo, da niso zastave rediteljev na belcih pokrile vseh poslušalcev . . . toliko jih je bilo, a še ti so polagoma odpadali in na koncu je ostala na zborovanju še peščica sveta.
Shod je bil, stvarno ocenjen, polom in pičii udeležbi primerni so bili tudi govori Radiča in tovarišev, ki so v eni uri obrazložili vso svojo »čovečansko« in »hrvatsko«
politiko ter jo nato pobrali, odkoder so se prej mimo vzeli. Tako je končal Radičev shod ob asistenci bajonetov, a k sreči brez intervencije orožnikov . . .
Velik požar v Trstu
o. Trst, 7. julija.
Davi ob 7. je izbruhnil požar v prosti lu« ki. V hangarju št. 7 je uničil šest vagonov najfinejšega čaja in 2 vagona igrač. Blago je bilo shranjeno na račun spedicijske druž» be «Adriatica» in je bilo zavarovano. Po« žar so pogasili ognjegasci in vojaški oddel« ki. Celokupna škoda znaša 3 in pol milijo« na lir. Domneva se, da je bil ogenj pod« taknjen iz maščevanja.
Iz poplavljenih krajev
Donava in Sava še vedno naraščata. Novi val Donave je objel v Bezdanu več hiš, med njimi tudi novo poslopje srezkega načelstva. V Zmajevcu je voda udrla preko nasipa železniške proge, vsled česar je ustavljen železniški promet v dolžini 17 km. V Kneževih vinogradih so valovi porušili železniško postajo in neko starejšo hišo.
Strahovita so opustošenja na državnem veleposestvu v Belju. Voda je v 48 urah tamkaj preplavila okoli 10.000 katastralnih oralov zemlje in napravila okoli 50 milijonov dinarjev škode. Vasi Vardarac, Lug. Grabovac, Su-za in Zmajevac so popolnoma pod vodo. V teh vaseh je porušenih 18 hiš. Ponekod je stala voda do 3 m visoko. In-ženjerja Joksič in Jovanovič sta z nadčloveško požrtvovalnostjo in z lastno inicijativo vodila reševalna dela. Reševala sta v poplavljenih krajih s pomočjo čolnov ljudi, ki so pobegnili na strehe ali pa na drevje. Nad 400 starcev, otrok in žen sta rešila sigurne smrti. Vode so izgledale, kakor morje.
Nikjer se ni videlo kopno. Strahovitemu nalivu je sledilo še divje grmenje in bobnenje. Valovi so bili tako močni, da so ogrožali nad 100 čolnov, v katerih se je nahajalo obupno prebivalstvo. Nad dve uri so čolni veslali, predno so dosegli kopno zemljo. Prispeli so najprej na neki nasip, ki pa je bil tako slab, da bi vsi potniki kmalu popadali v vodo. Z izgradnjo nasipa pri Vardarcu in Kopačevu so rešili propasti več občin, v prvi vrsti Dardo. Pri organiziranju delavne sile je zadel in-ženjer Jovanovič na silne težkoče, ker je bil narod vsled 15 dnevnih naporov in strahu že popolnoma obupan in je deloma odpovedal pokorščino rešilnim naredbam. Moralo je intervenirati orož-ništvo, vendar pa ni bilo nikjer potrebno uporabiti sile. Prebivalstvo se je končno izkazalo zelo naklonjeno oblastim in njihovim organom, ko so z lastno nevarnostjo reševali življenja in tujo imovino. Na Belju je vse polno mrtvih srn in razne druge divjačine. Železniški promet med Beogradom in Nisem,
ki je bil radi povodnji prekinjen, je sedaj zopet upostavljen, V niškem srezu je poplava porušila 57 hiš, nad 500 pa jih je močno poškodovala. Skupna škoda znaša 9 in pol milijona dinarjev, pri čemur pa še ni vračunana škoda na državnih in samoupravnih poslopij. Pod vodo je bilo preko 3000 ha zemlje. Precej je trpela tudi električna centrala v Nišu, ker je udrla voda in poškodovala stroj. Iz Južne Srbije prihajajo vesti o novih nalivih. V Vranjskem, Kavadar-skem in Štipskem srezu je strela ubila mnogo oseb.
Upor v novomeški jetnišnici pred sodiščem
Novo mesto, 5. julija
Novo mesto je imelo danes svoje senzacije. Pred senatom okrožnega sodišča je stalo pet obtožencev, ki so se dne 27. junija v jetnišnici uprli, prodrli nasilno iz celice št 7., skušali osvoboditi tudi znanega dolenjskega Čarugo, Ivana Jeketa, ta bi morda celo umorili službujočega jetniškega paznika, da ni prišla v pravem času pomoč.
Dne 27. junija sta opravljala stražno službo v jetnišnici novomeškega okrožnega sodišča jetniška paznika Franc Kupec in Fr. Radi, prvi kot ključar, drugi kot vratar. Ko je ključar Franc Kupec ob 19.15 pregledoval hodnike, je začul čuden šum iz celice št 7, v kateri so bili zaprti delavec Martin Dežman iz Vinega vrha, pekovski pomočnik Andrej Trpine, potnik Josip Štan-ge!j, rudar Alojzij Intihar ta lesni manipu-lant Ivan Mrvar. Da se prepriča, kaj delajo jetniki, je Kttpec odprl vrata. V tem trenotku pa so jetniki skočili nanj in ga potegnili v celico. Tam so ga podrli na tla ter mu iztrgali iz svežnja ključ za celico št. 10, v kateri se nahaja v preiskovalnem zaporu zloglasni Ivan Jeke, strah Dolenjske. Eden izmed upornikov je odhitel takoj s ključem k Jeketovi celici, da ga osvobodi, drugi pa je med tem prerezal žice signalne naprave. Pri ruvanju so uporniki opraskali paznika na obrazu, vratu in rokah ter mu izbili iz zgornje čeljusti zob. Situacija je bila zelo kritična in bi jetniki nedvomno premagali paznika in osvobodili tudi Ivana Jeketa. V odločilnem trenotku pa sta začula ropot paznik Franc Radi in strojnik Valentin Kržišnik, ki sta takoj odhitela napadenemu tovarišu Kukcu na pomoč s samokresi. Ko so uporniki videli, da prihajata po stopnicah, so izpustili Kukca in se razbežali po hodnikih'. Strojnik Val. Kržišnik je s klicem »Roke kvišku!« nameril samokres na upornike, stri njih odpor in jih" prisilil, da so se vrnili v celico
Kaznjenci, ki so stali danes pred senatom, so bili vsi uklenjeni in zavarovani tako, da se niso mogli nikamor ganiti. Vsakega je straždl po en stražnik. Dežman, 'd je bil obsojen na dosmrtno ječo, je namreč že enkrat ušel. Dvorana je bila nabito polna in so poslušalci z veliko pozornostjo sledili razvoju zanimive razprave. Vsi obtoženci so svoje dejanje več ali manj priznali, pač pa so zvračali krivdo drug na drugega. Edini so bili vsi le v tem, da sta načrt izdelala Martin Dežman in Andrej Trpine.
Razprava je trajala dve uri in je končala z obsodbo vseh pet obtožencev na 2 leti ječe. Tako bodo morali sedai ti nevarni zlikovci poleg svoje dosedanje kazni prestati nato še vsak po dve leti v zaporih in bo imelo torej ljudstvo v dolenjskem kotu pred njimi precej časa mir Vsekakor pa bo ta sodba obenem tudi zelo priporočljiva za vzklicno postopanje, ker sta se Štan-gel in Mrvar, ki sta bila pri poroti obsojena na 6 oziroma 8 let, pritožila proti previsoki kazni.
Nevaren ženar
Ljubljana, 7. julija.
Naše varnostne oblasti imajo zopet čez glavo posla s preganjanjem in zasledova« njem žepnih tatov, ki ogrožajo potnike v vlakih na naših progah. Zadnje čase se je sicer zdelo, da so ti nadležni in zahrbtni tatinski tipi po večini že iztrebljeni. vendar p? se je izkazalo kmalu, da temu ni tako. Czmoviči so namreč z dejanji dokazali, da so še vedno tukaj.
Kriminalna kronika ni beležila že nekaj let sem toliko in tako pogostih tatvin, ka« kor ravno zadnje tedne. Žeparji so se spri« čc precejšnjega tujskega prometa, ki je se* daj na naših železnicah ravno najbolj živa« hen, spravili z vso pretkanostjo na delo. Njihova žetev ni bila slaba. Železnica in | varnostne oblasti so dobile od potnikov ne« šteto pritožb, tako da so odgovorni faktor«
Slika o grozoviti povodnji v osiješki dkolici
Samo še danes ob: 4., poi 6., poi 8. n 9. uri briljantna veselo gra
„LYA MARA, nevesta brez moža"
Film veselja, smeha n zabave, v giavn vlogi dražestna Lya Mara m lepi Erich Kaiser-Titz.
Mladini neprimerno. — Jutri veliki orijentalski vtlefilm.
Kino »LJUBLJANSKI DVOR"
ji pričeli zopet misliti, da je na poslu izred« no rafinirana družba. Varnostne odredbe so bile zato poostrene, vendar ni prišlo da« lje časa do nikakega pozitivnega rezultata. Tatovi pa so «delali» naprej.
Slednjič se je posrečilo ljubljanski polici« ji zadnje dni velesejma vendarle dobiti v pest enega najbolj prebrisanih in nevarnih žeparjev — 291etnega Josipa Pavletiča, pri« stojnega v Italijo in stanujočega v Selški ulici št. 27 v Zagrebu. Prijet je bil v oseb« nem vlaku, ki prihaja popoldne iz Zagre« ba, oziroma že med begom zunaj na cesti pred kolodvorom.
V kupeju se je okrog trgovca Jakoba Kranjca iz Cerknice pričelo nenadoma dre« njati več sumljivih mladih moških. Nakrat je začutil v notranjem žepu suknjiča, v katerem je imel listnico, tujo roko. Brzo se je okrenil in zapazil, kdo mu je segal v žep. Bil je Pavletič, ki ga je Kranjc kot bi trenil z vso silo udaril z dežnikovim ro» čajem po glavi. V tem hipu so se sumljivi moški okrog Kranjca že razmaknili, ter da« h tovarišu priliko za beg V vagonu je na« stal hrup in vpitje ter zmešnjava, ki jo je žepar spretno izrabil, skočil na tla in po« begnil skozi kolodvorsko vežo na cesto. Na bežečega tatu pa so bili med tem že opo« zorjeni organi mestnega užitninskega ura« da, ki so skočili za njim, ga končno na Ma» sarykovi cesti zgrabili in izročili stražniku. Detektivi so takoj preiskali ves vlak, da izslede še Pavletičeve tovariše, vendar se jim to ni posrečilo.
Pavletič, ki je zabeležen tudi v zagreb< ški kriminalni razvidnici kot opasen žepar, na noben način ni hotei izdati svojih kom« plicov. Po večdnevnem zasliševanju na po« liciji so ga zato danes izročili sodišču, po« licijski organi pa se trudijo, da spravijo na varno pod streho še ostale glave žeparske družbe.
Tinček iz Škofje Loke je zvečer večkrat strašno žejen. Jeseni leta 1924. je tak večer obiskal prijatelja Janeza in ga prosiL, naj plača literček vina. Janez je pa pome-žiknil in Tinčku dejal, da bi že plačal, če mu Tinček prinese vrvi, ki jih imajo sosedje povezane pri vozeh pod kozolci-dvoj-niki. Tinček je šel po vrvi in Janez mu ]e dal 11 Din, pa še četrtinko žganja povrhu. Tinček je pograbil steklenico in žganje koprneče izpil, pa zagagal; ukradena vrv se mu je zamotala okoli vratu; preplašen Je otepal okoli sebe in se prebudil. Za Janezovo kočo je zadremal s steklenico v naročju. Ni bil obešen, a vrvi so zadrgnile njegovo prostost, ki jo je naenkrat izgubil. Janez in Tine sta biia v Škofji Loki obsojena, a Tine se je pritožil, .pa bo vseeno sedel 1 mesec.
Mlada vdova Cilka iz Ljubljane je sedela v gostilni cPri mokri gobi» in pila kozarček vinca. Cilka je lepa, čvrsta vdova; marsikatero moško oko jo pogleda z dopadajenjem. Tedaj sta vstopila dva lovca ženskih src, in sicer gospod Podlasica in gospod Krtačica. Takoj sta sedla k Cilki in vrgla vsak svojo mrežo. Gospod Podlasica je bil spretnejši; kmalu je zaljubljeno poljubljal belo rokeo gospe Cilke, videl njen dragoceni prstan in ga hotel pomeriti. Ko je imel enkrat prstan na roki, ga ni hotel vrniti, češ, da ne gre s prsta. Sodnija mu je dala v svoji kamrici 14 dni časa. da bo lahko snel prstan, ko nekoliko shujša.
•
Gustelj je imel v nedeljo dopust. Ker je železničar, ki si ne more vedno privoščili ure oddiha, je sklenil porabiti nedeljo in šla sta z ženo v Savlje. Tam sta šla v gostilno, si privoščila malico in kozarec vina. Gustelj je naposled je! balinati. Med drugimi igralci je bil tudi mali Nejče, Ki je sicer ubožec pokvarjenih nog, a vendar tudi rad balina; kdo bi mu ne privoščil tega nedolžnega veselja. A Nejče ima, čeprav je majhen, dolge roke. Ker ni mogel za balinanje plačati odškodnine, se ie skril v vrtno ulico in se udobno vsedei. Tedaj je pa zagledal v utici suknjič, kamor ga je obesil Gustelj, ko je šel igrat in Nejče je željno preobrnil žepe in našel listnico ter v nji 185 Din, ki jih je urno spravil. Potem pa haid dalje v drugo gostilno. Pozno ponoči je bilo, okoli polnoči, ko je pritaval v gostilno na Vodovodni cesti in želel okrepčiia, vrgel na mizo kovača in dejal, da ima dovolj denarja. Zdaj se mu čudno zdi, da ima tudi sodnija rada take denarnike, saj ga je pridržala za cel mesec.
Kulturni pregled
Reinhardt v Argentiniji. Nemški listi pišejo, da se vrše pogajanja med slovitim režiserjem Reinhardtom in zastopniki ar« gentinskega gledališkega konzorcija glede nastopa Reinhardtove trupe v BuenossAire« su v bodoči sezoni. Predstave bi se vršile v teatru Colon, ni pa izključeno, da bi ime« novani konzorcij sezidal posebno gledali« šče za te predstave.
Cecil Sorel v Newyorku. Najznameni« tejša francoska dramatična igralka, Cecil Sorel, ki se je pred kratkim poročila z gro» fom de Segurjem, se je s svojim možem vkrcala na ladjo «France» za Newyork, ka« mor je pozvana, da kreira serijo predstav najboljših francoskih del.
Nov Mozartov manuskript. V benedik« tmskem arhivu v Lambachu (Zg. Avstrij« ska) je našel muzikolog dr. \V. Fischer mla« dostno Mozartovo delo, sinfonijo v g«duru, v rokopisu, datirano z leta 1767. Mozart je bil rojen I. 1756. in je torej zložil to delo že v svojem enajstem letu.
Puccinijevo posmrtno opero Turandot bodo izvajali prvič v Nemčiji v Draždanih pod vodstvom dirigenta Fritza Buscha. Na« dalje so jo sprejela v svoj repertoar oper. na gledišča v Buenos Airesu, na Dunaju m v Berlinu.	. ,
Razpis muzikalnih nagrad. Filadelfijska glasbena družba «The Musical Found So«
ciety» razpisuje natečaj za najboljša ko« morna dela (z uporabo treh do osmih in« strumentov in nevokalno) z nagradami v skupnem znesku 10.000 dolarjev. Prva na« grada znaša 5000 dolarjev, druga 3000 in tretja 2000. Kot zadnji termin velja 31. de« cember 1927. Vprašanja po informacijah in kompozicije je vposlati na naslov: The Mu« sical Found Šocietv. 407 Sansom Street, Phi« ladelphia, Pa., U. S. A. Natečaja se lah« ko udeleže skladatelji vseh nacij z enim ali več deli.
Opereta pod milim nebom v Splitu. Za Ivo Tijardovičevo opereto »Kraljica lepote*-6e vrše v Splitu velike priprave.. Zgraditi nameravajo veliko pozornico na prostoru igrališča v ogromnih dimenzijah. V zboru bo sodelovalo krog sto ljudi, v orkestru 50, solistov in manjših vlog pa bo približno 30. Skupni stroški uprizoritve bodo znašali blizu 150.000 Din. Zbore študirajo trije ka-pelniki Franič, Plecity in avtor sam. Solisti bodo gdč. Rudica in Šekulin ter gg. Joe Ma-tošič, Branko Kovačič in Krunoslav Juro. Balet bo znatno povečan z diletanti. To predstavlja prvi poskus operete pod milim nebom v Splitu.
Slovenske skladbe v Varaždinu. 3. t. m. je izvajalo hrvatsko pevsko društvo <Vila> v Varaždinu koncert v dvorani varaždinske-ga mestnega gledališča. Spored je obsegal
skladbe Lajovica, Grgoševiča, Adamiča, Premrla, Lučiša in Grečaninova. Koncert je vodil prof. Tomislav Miškulin.
Belgijska velika literarna nagrada v znesku 10.000 frankov je bila letos soglasno dodeljena pisatelju Albertu Giraudu za njegovo delo <Le Concert dans le Musžes.
Nova simfonična dela skladatelja Janač-ka. Znameniti češki skladatelj Leoš Janaček je dovršil petdelno ivojaško> simfonijo, ki je doživela pri svojem prvotnem izvajanju pod vodstvom Vaclava Talicha v Pragi ogromen uspeh. Sedaj dela čili nestor na novi simfoniji, ki bo nosila naslov <Donava».
Oskar Straussova opereta «Terezina» je bila pravkar izvajana v Zagrebu in je dosegla lep uspeh. Delo je režiral Binički, orkester pa je vodil Jozefovič. Glavne uloge so bile v rokah ge. Mile Popovič-Mosinger ter gg. Sepca, Grunda, Biničkega in Nučiča.
Odhod tenorista Skupjewskega iz Zagreba. Ruski tenorist Skupjevvski, ki je celo letošnjo gledališko sezono pel tenorske partije v zagrebški operi, odhaja v Berlin. Umetnik se je poslovil od zagrebškega gledališkega občinstva z vlogo Hermana v Čajkovskega »Pikovi dami.<
Univerza za inozemce v Perugii. Dne 27. julija t. 1. se svečano otvori univerza za inozemce (Regia Universita italiana per stranieri) v mestu Perugia, ki ima namen širiti poznanje italijanske kulture preteklosti in današnosti na poljih filozofije, umetnosti in literature. Njen program obsega predavanja italijanskih profesorjev, ki so
namenjena tujcem vseh narodnosti in ki so vrše vsakoletno od julija do oktobra. Ta predavanja izpopolnujejo koncerti in skupne ekskurzije. Prijave je poslali na naslov univerze v Perugii, Piazza Fortebraccio, Palazzo Gallenga.
Beograjski »Obilic« odide prihodnji mesec na turnejo po Dalmaciji in Primorju ter obišče Karlovac. Ogulin, Sušak. Rab. Pag, Novi, Crikvenico. Split, Makarsko, Hvar, Korčulo, Biograd na moru in Metkovič. Kulturni pregled.
Matica Hrvatska. 29. junija se je vršila v dvorani zagrebške Trgovske in obrtne komore letna skupščina Matice Hrvatske. Tekom preteklega poslovnega leta je Matica izdala lepo število knjig avtorjev Krnica, Kosora, Marotby-Šoltesove, Novaka, Silvija S. Kraničeviča in drugih. V odbor so bili na novo izvoljeni: dr. Šenoa, dr. Livadič, dr. Juršič, dr. Nagy, Rudolf Erber, Jurkas in Bošnjak. Predsednik je i v nadalje dr. Dragutin Domjanic.
Letošnja Beethovenova proslava na Dunaju. Povodom stoletnice smrti se bodo spomladi 1. 1927. vršile po vsem svetu Beethovnove proslave. Na Dunaju bodo pri tej priliki nanovo inscenirali na državni operi <Fidelia>. balet pa pripravlja <Stvar-stvo Prometejevo». Dunajski filharmoniki bodo pod vodstvom dirigenta Feliksa Wein-gartnerja izvajali Svečano mašo in Rosč-kvartet bo izvajal vse Beethovenove godalne kvartete v enem ciklu. Spored obsežnih znanstvenih predavanj še ni pripravljen.
Premieri t zagrebškem h; rodnem gledališču. V petek se je uprizorila vprvič Murad-begovičeva drama »Bijesno pseto,- z Josipom Pavičem v vlogi glavne osebe, Petra. Ostale važne vloge so bile poverjene damam Kernieevi. Podgorski, Vavrim Mihičičevi ter gospodom Maričiču, Sotošku, Nušiču in Petroviču. Režijo je vodil Titto Strozzi, dekoracije pa je izvršil V. M. Uljaniščev. —
V	soboto pa je bila premiera operete >Te-rezinat, skladalelja Oskarja Slraussa.
Mednarodni glasbeni festival v f urihu.
V	petih koncertih se je predstavilo publiki lepo število najnovejših kompozicij znanih evropskih avtorjev. Posebno uspela <o dela skladateljev Zoltana Kodalyja (>P-almus hungaricus), že povsod z uspehom izvajani Honeggerjev oratorij 'Kralj David*, rl.ita-nije> češkega Nemca Feliksa Petvreka. <Le miroir de Jesus> pred kratkim umrlega francoskega skladatelja Andreja Capletja in kvintet za pihala revolucijonaria Sclidnber-ga, ki je izzval mnogo gla=ov za in proti.
Operna kriza v Varšavi. Mesto Varšava se peča z resno mislijo, opustiti operne predstave v prihodnji seziji. Mestna občina je zahtevala redukcijo opernega orkestra z 78 na 60 mož. čemur se organizacija godbenikov enodušno upira. Ker sporazum ni bil mogoč, je mestna občina odpovedala vsem godbenikom in celokupnemu personalu in je odločena vojevati svoj boj ? ormniiacijo do skrajnosti, pa najsi stane tudi obstoj opere, kajti operni deficit zadnjih let ie silno obremenil občinsko blagajno.
Domače vesti
Gospod Jeglič kot senzacija v Newyorku
Včerajšnji «Slovenec» prinaša poročilo, kako sta bila škofa dr. Jeglič in dr. Gnido« vee na poti v Chicago sprejeta. Tako pri« poveduje, da sta se vozila po Newyorku z avtomobili in pravi: »Popoldne je bil ogled(!) sedemmilijonskega mesta. Spet z avtomobili, pred katerimi sta se z motora jem vozila dva policista, ki sta sproti ustav« Ijala ves prometf!), da se je naša vožnja vršila nemoteno. Sploh je policijaf!) nudila častno(l) spremstvo našima škofoma in tw> di ponoči(!) sta ves čas(!) stala po dva pred hišo, kjer sta stanovala. Vožnja po mestu ie zbudila pozornost vsega(!) Newycrrka». S takim užitkom pa že dolgo nisem čital nobene stvari! Naš prcsvitli so ustavili newvorški promet in zbudili pozornost vse« ga sedemmilijonskega mesta!
Podpisani neverni Tomaž sicer dvomim, da bi se iz tega moglo sklepati, da so New« vorčani bolj pobožni kakor pa mi brumni Slovenci, priznavam pa, da zasluži prizor »škof v spremstvu policije« pozornost, če ne 7 in pol milijonov, pa vsaj 7 in pol sto Newyorčanov. Tudi nesvvorškim listom se je stvar čudna zdela in poročali so o njej takole: «Tri jugoslovenske škofe, ki so do« šli včeraj (15. junija) z \Vhite Star «01im« pic«, so sprejeli v pristanišču trije detektiv vi od takozvane bomb:squad, (moj bože! bombni oddelek!), da so stražili te gospode za čas njihovega bivanja v Newyorku. Dru« gega pojasnila za to nenavadno protekcijo napram prelatom ni, razen dejstva, da ob« stoji sovraštvo med klerikalno stranko in levim krilom (svobodomisleci). Da se ne bi zgodili kakšni napadi na škofe med časom, ko bivajo v Ameriki, je policija podvzela zato potrebne varnostne ukrepe«. Ta je pa dobra. Priznam, da doslej še nisem cul, da bi bili v svobodomiselni Ameriki tako stra« šni boji med klerikalci in liberalci, da bi se bilo treba škofom bati za dragoceno živ« ljenje.
Pa ne da bi morda imel kake atentator« ske načrte eden ali drugi od tistih evhari« stičnih romarjev, ki so pod vodstvom gg. škofov prišli v Ameriko a so jih ameriške oblasti proglasile za — priseljeniške tiho* tapce in sedaj kuhajo jezo na svoje vodi« telje?	M. A. C.
+ Prihod angleške mornarice na naš Jadran. En del angleške mornarice Sredozemskega morja je prispel včeraj popoldne v splitsko pristanišče — vsega skupaj 13 edi-nic. Uprava naše vojne mornarice priredi ob tej priliki razne svečanosti na čast angleškim gostom. Danes je svečan diner v hotelu »Bellevue«. Angleška mornarica ostane v naših pristaniščih do 28. julija. Admiralska ladja se zasidra v Dubrovniku.
*	Odlikovanje Nikole Tesle. Kralj je odlikoval našega ameriškega rojaka iiiženjer-!a In slovitega znanstvenika Nikolo Teslo z redom Sv." Save prve vrste.
*	Novi prosvetni inšpektor v Zagrebu. Dosedanji načelnik splošnega oddelka ministrstva prosvete, dr. Stjepan Majič, je bil Imenovan za prosvetnega inšpektorja v Zagrebu.
*	Novinarja Hadžipopoviča ubili Bolgari.
Preiskava, ki jo vodijo oblasti radi umora direktorja bitoljske »Južne Zvezde«, Spaso-ja Hadžipopoviča je ugotovila, da so izvršili atemtat bolgarski četaši, ki jih pa kljub marljivemu in energičnemu zasledovanju še niso dobili.
*	Imenovanja železničarjev v Sloveniji. V prometnem ministrstvu je bil predvčerajšnjim podpisan večji ukaz o imenovanju železniških uradnikov v Sloveniji.
*	Iz carinske službe. V carinski službi sta imenovana: Stane Zoreč, doslej v Su-botici za carinika v 4. skupini II. kategorije pri glavni carinarnici na Jesenicah in Nlko-la Spasič doslej v Ljubljani, za carinika 4. skupine II. kategorije pri glavni carinarnici na Rakeku.
*	Z ljubljanske univerze. Inženjerski izpit na rudarskem oddelku tehn. fakultete na univerzi v Ljubljani so napravili 5. in 6. t. m. gg.: Debevec Dušan iz Ljubljane, Dular Lojze iz Ljubljane Kenda Franc iz Idrije, Veršec Miroslav iz Karlovca in Vragolov Niko iz Cavtata v Dalmaciji.
*	Mina Schellova t- Včeraj je umrla kot žrtev zavratne bolezni gospa Mina Schellova, rojena Pernatova, soproga šol. upravitelja Hinka Schella, bivšega oblastnega nadzornika za osnovne šole v Mariboru. t njo je legla v prerani grob plemenita žena in idealna rodoljubkinja, ki si je že kot mladenka stekla velikih zaslug na polju narodnega dela ter zlasti za probudo svojega rojstnega kraja St. Lovrenca nad Mariborom. Bila je vsikdar vzor požrtvovalne žene, polne dejanske ljubezni do rodu in zemlje. Upravitelj g. Schell ie izgubil v pokojni idealno soprogo, a njena smrt bo bridko prizadela vso nacijonalno javnost v severni pokrajini, ki iskreno sočustvuje s tuguiočim soprogom in z rodbino Pernato-vo. Spomin na plemenito ženo ostane neizbrisen vsem, ki so jo poznali. Naj ji bo lahka zemlja, ki jo je tako žarko ljubila!
*	inž. Janko Svajger živ. O. inž. Janko Švajger nam ie poslal iz Kneževa brzojavko, v kateri nas prosi naj demantiramo vest o njegovi smrti pri poplavi Belja.
+ Smrtna kosa. Umrla ie včeraj gospa Antonija Horvat, roj. Kraigher, učiteljeva soproga. Pogreb bo v petek, ob 5. ari iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. — V Raihenbugu je premic nula dne 5. t. m. gospa Avgusta J er ebo-v a, rojena Venturtal, soproga nadučitelja Z. Frana Jereba v pokoju. Včeraj so Jo položili k večnemu počitku. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Izboljšano stanje telefonskih zvez z inozemstvom. Ministrstvo pošte ln brzojava prične v smislu mednarodnih konvencij v kratkem s polaganjem novih kablov, ki naj bi omogočili boljše trgovske zveze z Ino-
zemstvom. Naprej bo položen nov kabel med Beogradom in Mariborom za zvezo z Avstrijo in Češkoslovaško, dalje nov kabel Beograd-Ljubljana za zvezo z Italijo in kabel Beograd-Subotica za zvezo z Madžarsko.
*	Mednarodni dijaški kongres v Sremskih Karlovcih. Od 25. julija do 2. avgusta se bo vršil v Sremskih Karlovcih mednarodni dijaški kongres, ki se ga udeleže dijaške organizacije vsega sveta. Za čim gostoljub-nejši sprejem gostov ie bil ustanovljen poseben pripravljalni odbor pod vodstvom rektorja beograjskega vseučilišča Pavla Po poviča in bivšega upravnika dvora M. Ne-nadiča. V odboru so dalje zastopniki vseh fakultet, bivši rektorji in dekani, delegati ministrstva za zunanje zadeve in prosvete ter številne odlične beograjske dame. Razen dijaških delegatov bo posetilo ob tej priliki našo državo tudi na stotine najuglednejših učenjakov, profesorjev, javnih delavcev itd. iz vseh evropskih držav.
*	Delovanje agrarnih komisij začasno ustavljeno. Ministrstvo za agrarno reformo je vsem svojim komisijam za revizijo razdelitve zemljišč naročilo, da ustavijo svoje delovanje, dokler ne mine poplava in dokler ne bo končana žetev.
*	Regulacija Savinje. Za regulacijo Savinje od Solčave do Logarjeve doline je dovolilo ministrstvo poljoprivrede in vode kredit v iznosu 65.000 Din. Dasiravno ta kredit ne zadostuje za temeljito popravo in regulacijo Savinje, je vendar to velikega pomena, ker vodi ob Savinji važna cesta, ki se ima osigurati za promet in turistiko.
*	lz državljanskega statusa. Za podelitev našega državljanstva so zaprosili: Karo' Pernič, železniški delavec v Pobrežju pri Mariboru, dosedaj pristojen v Roč pri Kopru, Istra; Konrad Vrdlovec, železniški kretni mojster na Bregu pri Ptuju, pristojen desedaj v Kamenice na Češkoslovaškem; Aleksander Novoselsky, dnevničar pri finančni kontroli v Dolnji Lendavi, dosedaj pristojen v Lohvice, Poltavska gubernija v Rusiji; Roman Schretter, zasebnik v Ptuju, pristojen v Mosswald pri Beljaku na Koroškem; Rajmund Rutar kmet v Ločali pri Konjicah, dosedaj pristojen v Tolmin na Goriškem; Leopold Stros, krojač v Krčevini pri Mariboru, dosedaj pristojen v Idrijo na Goriškem. — Za izstop iz našega državljanstva so zaprosili: dr. Josip Karol Urbaczek, privatni zdravnik v Sinčivesi na Koroškem, dosedaj pristojen v Maribor; Franc Peklar, delavec v Gratkornu na Gor. Štajerskem, dosedaj pristojen v Plitvico, srez ljutomerski; Marija Pack, zasebnica v Bludencu na Predarlskem, pristojna dosedaj v Velko, srez Maribor levi breg.
*	Nove poštne dopisnice. V ministrstvu pošte in brzojava je sprejet sklep, da se sedanje poštne dopisnice zamenjajo z novimi primernejšimi za uporabo. Nove dopisnice bodo izdelane iz kartona 10 do 15. cm dolžine in 7 do 10.5 cm širine.
+ Plačilne težkoče dunajskega Konsum-vereina. Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo nas prosi za sledečo objavo: Torkov »Slovenec« objavlja, da je zašlo »Prvo dunajsko konsumr.o društvo« v hude plačilne težkoče in da je to društo socijalistlč-no. Resnici na ljubo ugotavljamo, da ni to konsutmno društvo (»Erster VViener Kon-sumverein«) v nobeni' niti direktni niti in-direktni zvezi z delavskim socialističnim gibanjem na Dunaju. Konsumna zadruga dunajskih socialističnih delavcev (»Konsum-genossenschaft-Wien«), ki je eno največjih konsu-mnih društev na svetu, je solidno in cvetoče podjetje, ki zadošča v vsakem ozi-ru vsem obveznostim. »Slovenčeva« vest je torej zlobno izmišljena in skozinskoz neresnična.
*	Na obrtni izložbi v Novem Sadu, ki se
vrši od 1. do 10. avgusta imajo razstavljal-ci originalno ugodnost, da je vsak tretji razstavljalec iz enega kraja prost najemnine. O tem odloča žreb. Za čas razstave se vrši loterija, za kar se bodo odkupili samo razstavljeni predmeti.
+ Sestanek učiteljev kmetijsko-nadalje-valnih šol se je vršil v nedeljo aa okoliški deški osnovni šoli v Celju. Sestanka sta se udeležila tudi srezki šolski referent g. L, Černe in višji sadjarski nadzornik g. F. Goričan, opravičil pa je svojo odsotnost 'vlad. svetnik Zidanšek kot zastopnik velikega župana. Razpravljalo se Je o delovanju kmetijsko-nadaljevalnih šol v preteklem letu ter konstatiralo, da je med ljudstvom živahno zanimanje za te šole in so se učni smotri za prvi razred v splošnem dosegli. Tudi subvencije od državnih oblasti, okrajnih zastopov, občin, denarnih zavodov itd. so krepko podpirale uspevanje teh šol, ki obstojajo v Slivnici pri Mariboru, na Rečici ob Paki. v Ljubnem, v Št. Ilju pri Velenju in Vojniku. Višji sadjarski nadzornik Gori čan je povdarjal potrebo, da vzbujajo ti zavodi v mladini ljubezen do domače zemlje in kmetijstva ter podajo temeljne nauke za bodoče delovanje kmetijcev. Sreski šolski referent L. Černe je toplo priporočal usta navijanje teh šol in podal več praktičnih zgledov iz svojega delovanja. Po vsestran-
rr
„KLJUt
najboljše, najtrp&tnejse. zato najccnejše.
skem razmotrivanju je bilo sklenjeno, da se otvori na vseh dosedanjih tovrstnih zavodih prihodnje leto drugi razred, za prvi razred pa se uvede obvezni šolski obisk poštev prihajajoče mladine. Pouk se prične takoj po 1. novembru. Končno so bile sprejete in . odposlane na pristojna mesta sledeče resolucije: 1) Uzakoni naj se obvezna kmetijska nadaljevalna šola na vseh osnovnih šolah. 2.) Država naj zadostno subvencijonlra kmetijsko-nadaljevalne šole, da ne bodo odvisne od slučajne naklonjenosti krajevnih saktorjev. 3.) Za izobrazbo učiteljev kmetijsko-nadaljevalnih šol naj se priredijo kmetijski tečaji s popolno brezplačno oskrbo na kmetijskih šolah.
*	Slrotlnskl dom v Sarajevu. V Trstu je nedavno umrla gospa Rahela Salom, ki ie sarajevski mestni občini zapustila štiri velike hiše v Trstu vredne približno dva milijona italijanskih lir, pod pogojem, da se hiše prodajo, skupilo pa porabi za gradnjo »Sirotinskega doma« v Sarajevu. Sarajevska mestna občina je posebnemu odboru poverila nalogo, da čimprej izvrši željo pokojne dobrotnice.
*	Tečaj za gozdne in lovske čuvaje. Direkcija šum v LJubljani priredi od 1. avgusta do konca oktobra v Kostanjevici na Dolenjskem tečai za šumske in lovske čuvaje. V tečaj se sprejmejo v prvi vrsti sinovi gozdnega osobja in taki prosilci, ki že sedaj opravljajo službo gozdnega čuvaja, a še nimajo strokovne izobrazbe, v drugi vrsti pa rekfifektanti, ki so sinovi gozdnih posestnikov in ki se hočejo v lastno svrho izpopolniti v gozdarstvu. Če se ae prijavi zadostno število takih prosilcev, se sprejmejo v omejenem številu tudi drugi prosilci. V tečaju je preskrbljeno za stanovanje in hrano desetim obiskovalcem po režijskih stroških. Nekaterim obiskovacem se podele tudi državne podpore na podlagi posebne prošnje, opremljene z ubožnim listom. Prošnje za sprejem v ta tečaj se morajo vložiti do 15. t. m. pri direkciji šum v Ljubljani.
*	Naš] »Amerikanci« ne pozabljajo na domovino. »Jadranska Straža« ln »Jugoslo-venska Matica« sta prejeli vsaka po 26 funtov šterlingov iz Antofagaste v čilski republiki, ki jih Je poslalo tamkajšnje Podporno društvo povodom odhoda našega rojaka Ivana Ivanoviča, ki je celih 60 let preživel v Južni Ameriki.
*	Kočevski Dijaški dom. Ker se odpeljem te dni na počitnice, 'naj se pošiljajo vsi dopisi (prijave, vprašanja itd.), tičočl se Dijaškega doma v Kočevju, na naslov: Dijaški dom v Kočevju, Ivan Polovič, profesor.
*	Dvodnevni poletni sadjarski In vinogradniški tečaj. Dne 1. in 2. avgusta se bo vršil v državni trtnlci v Bršlinu dvodievni sadjarski in vinogradniški tečaj. Tečij je namenjen predvsem mlajšim sadjarjem in vinogradnikom. Pouk bo bolj praktičen. Poučevalo se bo: o podlagah sadnemu drev ju in vinski trti, o poletnem cepljeniu (cepljenje v stranski zalubad, oknlacija itd.) zatiranje najhujših škodljivcev in bolezni na sadnem drevju in vinski trti z najnovejšim! sredstvi Itd Za oddaljene in uboinej-še bo preskrbljeno tudi s hrano In prenočiščem in sicer brezplačno. Na tečaj se je priglasiti do 26. iulija pri upravitelistvu drž. trtnic v Novem mestu (glavarstvo).
*	Most čez Dravo pri Zg. Dupleku. Pišejo nam: Ponovno se Je pokazalo ob sedanji viliki vodi, kako neobhodno potreben je most čez Dravo v Zgor. Dupleku. Več dni je bil ves promet iz južnega dela Slovenskih goric pretrgan z Mariborom. Brad nI vozil vsled prevelike vode In cesta na Sv. Peter Je neporabna. Tudi cesta od Sv. Petra do Maribora Je bila na šestih krajih zasuta pod meljskim hribom, kar se neštetokrat zgodi. Na tej poti torej hočejo, kakor smo zvedeli, gotovi gospodje graditi okr. cesto do Zgornjega Dupleka. Gospodje, ta cesta bi bila prenevarna za naš promet; bolj vneto Je ljudstvo za most čez Dravo v Gornjem Dupleku in bo manj stal nego večno popravilo ceste za Dravo. Torej, most želimo gospodje, most, k kateremu mu bi prispevalo 35 občin, ki so prizadete, z izdat nimi podporami. Prosimo vse merodajne oblasti za podporo in upoštevanje naših pro šenj in želj. — Prizadeti Slovenjgoričani.
*	Proslava 50 letnice Gasilskega društva v Novem mestu se bo vršila dne 11. t. m. Opozarjamo gasilce in drugo občinstvo, da je polvična vožnja dovoljena. Vozne karte shraniti, ker bodo veljavne tudi za nazaj. V to potrebne legitimacije se bodo izdajale na veseličnem prostoru v Novem mestu. 998
*	Truplo ob železniški progi pri Črnomlju Dne 2. t. m. so našli ob železniški progi par sto metrov od Črnomlja truplo nekega berača, ki ga je povozil vlak. Ponesrečenec je okoli 70 let star, srednje velikosti sivih las in take brade. Oblečen je bil v zakrpat o temno obleko ter je nosil na glavi s!amn'k. Pri sebi je imel tudi culo, v kateri Je bilo okrog 5 kg papirja, povečini reklamnih letakov, iz česar se sklepa, da Je hil ponesrečenec bržkone slaboumen.
*	Umor dveh bratov v Petrovaradinu. V torek zvečer je bil izvršen v Petrovaradinu grozen zločin. Ubita sta bila brata Josip in Dragotin Šantek, starčka preko 60 let. Postala sta žrtev grde konkurence in zavisti. Ubil ju je ribič Održal z revolversklmi streli. Ko so ostali ribiči zvedeli za tragično smrt obeh bratov, so bili tako razburjeni, da so hoteli morilca na mestu linčati h so ga težko ranili na levem očesu. Morilec je bil oddan v sodne zapore.
*	Če so otroci brez nadzorstva. V Splitu se je prošli torek ponesrečila 5 letna deklica Sonja Berkušič, ki ie s svojim malini bratcem ostala sama v stanovanju. Malček je prižgal vžigalico ter po neprevidnosti za-žgal obleko svoje sestrice, ki je bila takoj vsa v plamenu. Nesrečni otrok ie kma'u izdihnil.
+ Deiravdacija na hercegovinskih poštah. Defravdacije na hercegovinskih poštah so se v zadnjem času močno razpasle. V zadnjih dneh se je zopet ugotovilo deset iatvin dolarskih čekov in denarnih pišem v skupni vrednosti 150.000 dinarjev. Tatvine so se vršile sistematično več let. Poštna direk-
cija v Sarajevu je delegirala poseono komisijo, ki bo izvršila revizijo na vseh hercegovinskih poštah.
*	Smrt vsled razburjenosti. V torek ponoči se jc trgovka Elizabeta Primožič z Reke pripeljala na Sušak, da povpraša po svojem zetu, o katerem je izvedela, da je bil aretiran zaradi tihotapstva. Ko so ji cariniki potrdili, da je njen zet v zaporu, se je mahoma onesvestila in kmalu nato ra avtomobilu umrla. Zadela jo je kap.
*	Prazne Odol-steklenice kupuje drogeri-ja »Adrija«, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1.
4 V električno brušenje sprejema rabljene britvice, znamke Gillette, Mem, Elysium, Moad itd. drogerija »Adrija«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 1.
+ Kri čistilni originalni planinski spomladanski čaj priporoča lekarna Bahovec, Ljub Ijana (pri Čevljarskem mostu) Cena 10 Din.
*	»Čajanka«! Zahtevajte povsod najiz-dalnejše čajne mešanice »Čajanka«. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19.
*	Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C) postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma tlzem, neirralgije, ischias, ženske bolezni eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožae bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omlajevalna. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana a Ia carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo.
Čudijo se dame
blagodejnemu, m hi trt mu učinku
Veliki moderni detektivski film
Sherlocu Holmes ll.
(oba dela v enem sporedu) To je naš program za prihodnji teden.
ELITNI KINO MATICA
vodilni kino v Sloveniji. Telefon 124.
h Ljubljane
u— Min. predsednik Uzunovič v Ljubljani. Z včerajšnjim dopoldanskim beograjskim brzovlakom se je pripeljal v LJubljano min. predsednik g- Uzunovič. Na kolodvoru ga je pozdravil veliki župan dr. Bal-tič. G. Uzunovič je z gorenjskim vlakom nadaljeval svojo pot na Bled. V njegovem spremstvu se nahaja šef kabineta ministra gradjevin inž. Jovič s poročili o stanju v poplavljenih pokrajinah".
u— Povratek jugoslovenskih Sokolov. Za danes ob 5.30 je napovedan preko Jesenic na povratku iz Prage v Ljubljano prvi posebni vlak z Jugoslovenskimi Sokoli lz Bosne in Hercegovine, ki se vrneio v svojo ožjo domovino preko Slavonskega Broda. Ob 16. uri ima priti preko Jesenic poseben sokolski vlak s Sokoli iz Hrvatskega Pri-morja in Dalmacije ter s člani novomeške sokolske župe, ob 22.0S pa se vrnejo preko Maribora Sokoli iz ljubljanske oblasti. Osta 11 sokolski vlaki pojdejo preko Maribora in Zidanega mosta proti Srbiji in v Vojvodino. — Naknadno smo izvedeli, da se Je pri postaji Freistadt na Gornjem Avstrijskem radi nalivov porušil nasip, vsled česar so bili sokolski posebni vlaki dirigirani čez Češke Velenice proti Dunaju in pridejo v Ljubljano z velikimi zamudami.
u_Stalna higijenska razstava v Ljubljani
v Lattermannovem drevoredu bo odslej od-prva vsak dan od 14. do 18. ure. Razstava je prenovljena in razširjena. Opozarja se občinstvo, da si jo ogleda.
u— Vrtno veselico priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo, 11. iulija ob 4. popoldne na vrtu restavracije hotela Miklič v Kolodvorski ulici. Spored: Petje, godba Sokola I., šaljiva pošta ples, Itd. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh notranjih prostorih.	1001 Drobiž. V noči na 5. t. m. je vlomil neznan svedrovec v barako branjevke Marije Bloc v Metelkovi ulici ter JI odnesel 2 črna klotasta predpasnika, belo bluzo, zeleno krilo in rjav nahrbtnik poleg več škatlic slaščic. — Med spravljanjem blaga iz paviljona na velesejmu je bil ukraden v pon deljek Francetu Lavterju dežni plašč, vreden okoli 600 Din. — V pondeljek dopoldne Je na Sv. Petra cesti malopriden dečko izmaknil Mariji Hočevar iz Studenca z voza papirnat zavitek, v katerem je bilo več metrov blaga In par ženskih nogavic.
u— Policijske prijave.. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slnčaji: 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine, 1 najdba obleke, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 4 prestopki pijanosti, 1 prestopek hoje po železnici in 16 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili Izvršeni 2 in sicer obe radi pijanosti in razgrajanja.
Iz Maribora
a— Sokolski vlaki na povratku skozi Maribor. Tekom današnjega dneva se vračajo posebni sokolski vladi z našimi udeleženci na praških sokolskih slavnostih. V prvih jutranjih urah pasirajo vlaki za Niš, Subo-tico in Beograd, vlak z župo Osijek pride ob 12.24, vlak z župami Maribor, Celje in Ljub liana pa ob 16.45.
a— Gibanje mariborskih državnih upokojencev. Preteklo nedeljo so sklicali maribor ski državni upokojenci v malo dvorano Narodnega doma zborovanje, katerega se je udeležilo nad 100 upokojencev, zlasti kronskih, njih vdov in sirot. Ustanovljena je bila organizacija za mariborsko okrožje. V odbor so bili izvoljeni vpok. nadučiteli Kopič kot predsednik, poštni poduradnik Vodopi-vec kot podpredsednik, vpok. ravnatel Kraj filk kot tajink, poštni poduradnik Kompare kot njegov namestnik.
a— Smrt dijaka. Pri Veliki Nedelji ie umrl osmošolec mariborske gimnazije Joža Muhič. Naj v miru počiva!
a_ Nova ravnatelja na mariborskih učiteljiščih. Na ženskem učiteljišču nastopi te dni me^tn ravnatelja novoimenovani ravnatelj dr. E. Potočnik i t Ljubljane, na moškem učiteljišču pa g. I. Kadunc iz Dervente. G.
CREME M0US0N
Kadunc je prvi v Sloveniji, ki jc prišel na tak položaj brez razpisa.
a— Nova hladilnica v mestni klavnici.
Danes dopoldne se izvrši slovesna otvoritev nove hladilnice v mariborski mestni klavnici.
a— Posestno gibanje. Veletrgovec g. Miloš Oset je kupi! od Jadransko-Podunavske banke hišo na Aleksandrovi cesti poleg hotela Meran, kjer se nahaja špedicija Balkan in veletrgovina Toneic.
a— Poprava poti na Kalvarijo. Zadma deževna neurja so močno ruinirala zlasti pot, ki pelje iz mestnega parka na Kalvari-jo. Ker ni nobenih kanalov ob poti, ki 'e potrebna popravila že davno, je voda drla s hriba kar po poti in na nekaterih mestih se je zemlja vdrla meter globoko preko poti. Olepševalno društvo si bo moralo s pomočjo mestne občine nadeti nalogo, da temeljito popravi pot na Kalvarijo, ki jc vendar ena najlepših točk tik nad mestom, ka-mor more s ponosom peljati vsak Mariborčan tujca.
a— Iz trgovskega sveta. Manufakiurna veletrgovina Ihl & Kuhar na vogalu Alek-sandrove in Prešernove ulice je te dni prrv zela poleg se nahajajočo modno trgovino Alojzija Hobacherja ter se razširila v te prostore. — Spedicijsko podjetje v Cankarjevi ulici 30 je tudi opustil Viljem Hobacber ki je bil pri znanem carinskem procesu obsojen na dve leti težke Ječe in je sedaj pobegnil v Avstrijo. V te lokale se je nastanila Prva jugoslovenska oblačllnica na obroke A. Kočevar.
a— Nezgoda s kočijo. Predvčerajšnjim se Je na ovinku v Tomšičevem drevoredu prevrnil dvovprežni voz posestnika B. iz Bistrice pri Mariboru. K sreči ni bilo hudih po sledic. Zakonska Kamaroti iz Zagreba sta dobila le lažje praske po obrazu in rokah. Voznik je ostal nepoškodovan. Rešilni od-delek jima je nudil prvo pomoč.
a— Zanimivosti iz zakonskega življenja. Franc in Marija D. sta se v svojem stanovanju resno sprla. Prišlo je do prepira v katerem Je žena zagrabila za samovar in ga razbila na moževi glavi. Mož je dobil težko rano. Za enkrat je napravil konec stražnik, deflnitivn! finale pa bo pred sodiščem.
a— Drava pri falski elektrarni. Drava v zadnjih dneh kljub lepemu vremenu stoji še stalno visoko nad normalo radi deževja na Koroškem. Vendar Je tekom včeraišriieza dne padel vodostaj Drave pri falski elektrarni od 4.35 na 4.15, tako da stoji voda še 1 m nad normalo.
Iz Celja
e— Povratek »Celjskega Sokola« h Prage. članstvo Sokolskega društva v Celiu, katero se je udeležilo vsesokolskega zleta v Pragi, se vrne v Celje danes zvečer 65 osmih s posebnim vlakom. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi, da se v kar največjem številu udeleži sprejema na kolodvoru ln pozdravi ob tej priliki brate in sestre, ki se odpeljejo proti Jugu. Pokažimo našim Sokolom, da smo bili v duhu z njimi v Pragi in da vemo ceniti njih žrtve, ki so Jih doprinesli s tem, da so se udeležili zleta. Zdravo!
e— Promocija. Na zagrebški univerzi ie promovirala te dni gdč. Zora VoloVškova iz Celja za magistra farmacije. Čestitamo!
e— lz »Celjskega godbenega društva«. Kakor čujemo, si je nadel nbvo izvoljeni od bor »Celjskega godbenega društva« nalogo, da v kratkem času oživi »Narodno godbo« v Celju. To nalogo bo odbor gotovo tudi izvršil, ako bo našel v odločilnih krogih dovoli umevanja in podpore. Za naraščaj se n sli poskrbeti na ia način, da bo podučevai Karel Bervar v svoji orglarski šoli svoie učence in druge v godbi na pihala.
c— Orglarska šola. V torek, dne 13. julija, se bo vršil na tukajšnji orglarski šoli izpit, za katerega se je priglasilo šest kandidatov.
e— Predavanje o higiieni in socijalnem zavarovanju. V nedeljo, dne 4. t. m. dopoldne se je vršilo v kinu »Gaberje« predavanje o higiieni in socijalnem zavarovanju, na katerem sta predavala gg. dr. Schuab, stez ki zdravstveni referent iz Celja in Josip Bole, uradnik OUZD iz Ljubljane. Predavanje je bilo zelo dobro obi-kano. Želeti je še več takih predavanj.
e_ Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, skupina Celje, priredi v nedeljo, 18. t. m. javno tombolo v prid revnim, bolnim in osirotelim članom svojcev. Tombola se bo vršila na Dečkovem trgu v Celju Tablice prodaja io pismonoše in priporočamo občinstvu, da pridno sega po njih.
e— Celjski dom (hotel Union) pri kolodvoru, ki ga je prevzel s 1. julijem Aleksander Hlavač iz Rogaške Slatine, nudi dnevno sveže pivo, prvovrstna pikerska vina po primernih cenah ter dobro kuhinjo in snažna prenočišča. Na razpolago ie nadalie senčnat vrt in autogaraža.
Samo parili emulzija za lite
Viseglne Menila Patti
lam vzdržuje olt vedno svežo
itekleničica stane Din 30"— in se iobiva v vseh le-arnah drogeri-ah in parfumeri-ah. Glav. zaloga ■a Jugoslavijo: •i-reb, Ga jeva ulica 8. Di
visasfitis
■ADEUNARirT, ,
»JUTRO* tt. 153
Četrtek 8. .VII. 1926
Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno. Najboljše je edino
Schichtovo mile
znamka JELEN'
Kupujte le najboljše milol Pri uporabi se izkaže, da
je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot .ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo". Za najboljšo kakovost jamčita le
ime SCHICHT in anamka „3ELEN".
Naši onstran granic
p— O incidentih z izletniki v Prago. O zadevi smo že poročali. Najbolj značilen je hii vsekakor slučaj v Puli, kjer so izrecno radi izleta odrekli našemu človeku potni list na Češkoslovaško. Pri debati, ki se je v zvezi s tem vnela, je uradnik izjavil, da itak ne more biti pravega miru med Italijo in Jugoslavijo dokler ne bo meja ali Soča ali Dinarske Alpe. Iz Trsta so se lahko vsi mirno odpeljali. Ne tako iz Gorice. Tam so že v četrtek popoldne ustavili dva izletni« ka in jim že v vlaku vzeli potne liste. V petek zjutraj pa so ustavili vse izletnike z Goriškega, ko so bili že v vlaku in so jih s silo tirali dol z vlaka, jih natančno pre« gledali, vzeli jim potne liste in jih gnali v zapore v via Dogana. Le dvema se je po protestih posrečilo nadaljevati pot. Ostalih sedem so pridržali v zaporu. Zaman je bilo tudi vsako posredovanje. Komisar Diaz je izjavil. da so imeli vsi uniformo. V resnici so imeli vsi izletniki bele čepice, da bi se v Pragi medsebojno spoznali. Pri nekem mladeniču so našli belo majo z rdečim ro» bom in temnomodro kravato. Oboje šku« pa i pa tvori po komisarjevem mnenju Ju« goslovensko trobojnico. kakor, da bi bili slovenski fantje culukafri, ki nosijo krava« te na golem vratu. Goriška policija je pte« jela že v petek navodila iz Rima, naj pazi na izletnike v Prago, naj jih zasleduje, po mo« žr.osfi naj jih neopaženo fotografira, nekaj agentov pa naj se pelje v Prago. Zanimivo ie. da je kveštura izdala potni list in tako inkasirala od izletnikov precej visoke zne« «ke. Izletniki so tudi že plačali vozni list. Sicer pa je tudi to značilno, da so ustavili predvsem domače fante iz Ajdovščine, Pr« vačine in drugod iz dežele, medtem ko so rirugim delali le malo sitnosti.
p— Konec prilog slovenskim listom. V uradnem listu <rGazzetta Ufficiale« je izšel odlok, ki vsebuje razne uredbe za odpravo nepotrebnih izdatkov. Od raznih točk je za nsi posebno važna točka 7., ki pravi; Do nadaljne odredbe se ne smejo dnevniki iz« dajati na več nego šestih straneh. Prepo« vedano je povečati obliko časopisa, ki je bila v rabi v času. ko je bil objavljen ta odlok, in prepovedana je publikacija pri« log izvzemši priloge tehniške vsebine. Po tem besedilu bo potemtakem tcEdinosto mo« rsla prekiniti publikacijo dvotedenske pri« loge «Za našo decxr». Kaj ho z enako prilo* gr tednika «Novic» in s prilogama <rlstar« ske Riječi-", ne izhaja iz navedenega od« loka.
p - Iz Solkana. Končno sc le gradi novi most preko Soče, ki je bil res že nujno po« frebrn. To vest sprejmejo z zadovoljstvom vsi, ki se vozijo po severni železnici proti Jesenicam. — V Solkanu je bilo predava« nje liudske fašistovske univerze iz Gorice. Prišlo je par ljudi, ki niso razumeli preda« vatelia. — Komunističnega državnega po« slanca Srebrniča neprestano zasledujejo "rožniki in če slučajno igra «trešet». že sto« i' za njim oborožen kibic. — O dviganju solkanskega mizarstva se mnogo govori in napravljen ie sindikat, toda vprašanje se ne zgane nikamor. Pač ni denarja, ki ie po« trebpn za obsežnejšo "kciio v prid mizar« stvu.
p— Na Slapu pri Vipavi so zaključili šolsko leto z javno prireditvijo. Poročila hva« lijo učitelja Marfisija, kako lepe uspehe je dosegel pri drugorodnih otrocih, kateri ka« žejo, da že popolnoma obvladajo italijan« ski jezik. Prireditev je bila čisto italijan« ska kakor v kakem kalabreškein selu. Sploh čitamo sedaj po italijanskih listih slavo« speve slovenskim otrokom, kako da vrlo na« predujejo v italijanski šoli. Poročilo iz Po« stojne je pred nekaj dnevi naglašalo, da so pri zaključni šolski prireditvi vsi obču« dovali, kakj slovenski otroci italijanščino čisto izgovarjajo in kako naglo se je pri« uče. Mali «ščavi» so pač nadarjeni.
p— Podeštati iz tržaške pokrajine so imeli na tržaški prefekturi svoje četrtletno zborovanje. Razpravljali so o posojilih ob« činam, o poslovanju občinskih tajnikov in drugih občinskih nameščencev, o davščinah, o fuziji občin, o vzdrževanju cest, o zdrav« stveni službi, posebej še o nekaterih vpra« šanjih glede državljanstva.
p— V globok jarek je padel na Sv. Ka« tarini posestnik Josip Godnič iz Kroiiber« ga. Obračal je seno in pri tem se je bližal prepadu. Utrgala se je skala ob prepadu in Godnič je padel ter obležal težko poškodo« van. Potegnili so ga iz globine in odpeljali v goriško bolnico, kjer je umrl.
p— Novi sodni predstojniki na Reki. Ka« kor v Trst, Gorico in Pulo, tako prihaja« jo tudi na Reko na vodilna mesta v dr« žavne urade funkcijonarji iz starih provinc. Predsedstvo prizivnega sodišča na Reki je te dni prevzel kom. Santa Tenuta, doslej sodni svetnik v Neaplju, predsedstvo ka« ženskega tribunala {a dr. G. Tissi, ki je prišel iz Rima. Tissi je vojni invalid. V bojih na Grapi je izgubil eno roko.
p— V Ribembergu so že poskušali s fa« šistovsko organizacijo pa se ni mogla raz« viti. Sedaj je prišel v Rihemberg sam Ca« valotti in tam imenoval tajnika in dva po« močnika, ki imajo nalogo, oživiti faši.i. Ca« valotti je malemu številu zbranih med dru« gim razlagal, da fašistovski režim dovolju« je drugorodcem, da govore svoj jezik ta« ko, kot se govore v Italiji razni dialekti, sli izbrišejo naj si iz glave vsako akcijo, ki ni v skladu z idealnimi principi italijan« stva.
p— Tržaška kmetijska družba je bila vsled vojnega časa zašla v velike težkoče. Nekateri so že mislili, da si ne bo več opo« mogla. Toda smotreno delovanje vodilnih krogov je razpršilo nezaupanje, konsOlida« cija družbe je napredovala in občni zbor, ki se je vršil pred kratkim, je pokazal, da bo družba lahko znova delovala v široko korist našega ljudstva. Družba, postavljena na zadružno podlago, je izročila novi za« drugi premoženje, ki predstavlja deleže 3200 zadružnikov v vrednosti 80.000 lir. Pomembnost razveseljive vrste na občnem zboru družbe ie bila prisotnost zastopnikov italijanskih gospodarskih udruženj, ki so pozdravljali našo zadrugo in ji želeli naj« boljši uspeh. To bi bil lep korak na poti k sodelovanju obeh narodnosti v deželi, to bi bila manifestacija za potrebo plodnega sožitja, kakršno se včasih tako povdarja z visokih mest.
¥t*emensko poročilo
Meteorološki ianoo u Liubljam, 7 julija 1926
Višino Darometra JOS.fc ni
Kraj	Cas	----- —	—	Rel. «ia-	Smei vetra m	Oblat	Vrsta padavine	
i ...		Sarum.	Temper.	98		nos		
opazovanja				i %	brzina v m	0—10	<jc opazovana	mm co i ure
(	1 1758-2		16 8	83	NE 2	1		0.1
Ljubljana . . 1		758-0	19-3	72	NE 0.5	2		
(dvorec !	Jf	755 5	26-5	48	SW 5	5		
1	21.	755-7	21-7	70	WN\V 0.5	10		
Maribor ...	8.	757-8	21-0	79	\V 3	0		
Zagreb ...	8.	757-8	22-0	48	N\V 7	0		
Beograd ...	8.	758-1	22-0	76	mirno	2		4.0
Sarajevo . . .	8. 7.	758-2	21-0	60	mirno	1		
Skoplje . . .		758-6	24-0	55	SE 1.5	0		
Dubrovnik . .	7	759-7	250	19	SE 1.5	l		37.0
Praga ....	7	1758-0	180	—	N\V 1.5	5		1.0
V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 1.3 mm.
Solnce vzhaja ob 420 zahaja ob 19-49 luna vzhaja ob 03 01, ;ahaja ob 18 40.
Tr»ašk» vremenska napoved za četrtek: Razni šibki vetrovi. Nebo spremenljivo, n°ko liko dežja. Temperatura od 20 do 26 stopinj. Morje mirno. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno, toplo. Lokalne nevihte.
Iz Trbovelj
t— Pri hrastniškem rudniku se je udo« roačila v zadnjem času razvada, da kaznu« jejo delavstvo in paznike za najmanjše po« greške z visokimi denarnimi kaznimi. Tako odvzemajo n. pr. delavcem cele dnevne za« služke, paznike sc pa kaznuje s 50, 100 Din in še višje. Pazniki, ki so po navadi kazno« vani, rekli bi, po krivici, se seveda ne upa« jo pritožiti v Ljubljani pri centrali, kjer vedo dobro, da bi se s tem zamerili ravna« telju. Delavci rudnika Ojstro, pa, katere je pretekli teden tamošnji obratovodja ka« znoval radi «prcmale storitve«, so se ven« dar uprli, iti še nadalje na delo, vsled če« sar je bilo vodstvo rudnika prisiljeno, da je kazni črtalo. Mi smo mnenja, da imajo naši delavci že itak dovolj slabe čase pri družbi, in ni potrebno, da se jih še z denar« nimi kaznimi uničuje. Ne razumite nas pa napačno: Disciplina je potrebna, od delav« ca se mora zahtevati delo! Nikakor se pa naj ne zahteva od njega nemogočega! Gg. naj vprašajo sem in tja tudi svoje srce za nasvet! In delavstvo bo hvaležno, se bo po« trudilo, da ugodi po svojih močeh, in dobi« ček bo imelo ono, družba in cela dolina. Te besede ne veljajo le onim gospodom pri hrastniškem rudniku, ki so nam nasprotne« ga političnega mišljenja, ampak tudi našim somišljenikom.
t— Prodaja češkoslovaških srečk v Trbov Ijah. V Trbovljah se menda pokupi največ srečk v Sloveniji. Med drugimi so šle zad« nje čase precej v promet tudi češkoslova« ške srečke. Ker je pretekli mesec svarilo slovensko časopisje pred nakupovanjem teh srečk, češ da je po zakonu strogo kaznji« vo, se je neki gospod iz Trbovelj obrnil na «Mahrische \Vechselstuben Gesellschaft Fortuna« v Brnu po informacije. Pismu je predložil vse liste, ki so svarili pred naku« pom, nakar je prejel od firme sledeči odgo« vor: ocOmenjene časopisne vesti se nanašajo le na srečke razredne loterije, ne pa na srečke državnega posojila, katerih prodaja v Jugoslaviji je dovoljena z odlokom gene« ralnega finančnega inšpektorata z dne 2. de« cembra 1925, št. 29.406.» Glede na ta dopis bi bilo vsekakor potrebno, da naše oblasti javno pojasnijo ali je bilo dovoljenje za prodajanje čsl. srečk od našega generalne« ga finančnega inšpektorata v resnici iz« dano.
t— Tečaj o negi dojenčka, z demonstra« cijami in praktičnimi vajami, je bil ponov« no otvorjen včeraj v gospodinjski šoli na Vodah, pod pokroviteljstvom društva za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbov« ljah. Društvo vrši v sedanjih težkih časih požrtvovalno svojo plemenito nalogo. Po« leg vzdrževanja otroškega vrtca, gospodinj« ske šole, knjižnice itd mu je pri srcu tudi zdravstvena vzgoja in izobrazba žene. K tečaju se je priglasilo precejšnje število žen in deklet.
t— Sove stavbe v Hrastniku. V Hrast« niku sta si zgradila obrtnika Kotnik in Sar« tory vsak po eno lično hišo.
JAVNO PRIZNANJE .VILFANOVEMU ČAJU*. Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, llica 204. Po uporabi Vašega izvanrednega čaja, izgubila sem v 8 mesecih 12 kg na svoji težini ter sem se prepričala o njegovem izbornem delovanju in ga vsakemu toplo priporočam. — Gertl Smičiklas, Zagreb, Lipna c. 40.	174 II
Šport
Ljubeljska konkurenca
Propozicije za ljubeljsko konkurenco so končnoveljavno izdelane in sprejete. Kakor smo že poročali, bodo razdeljena vozila na šest kategorij po svojih nabavnih cenah. V teh kategorijah bodo vozili turni in športni vozovi, ki so v uporabi v obrti, trgovini in kakor turna vozila. Prva kategorija obsega najmanjša vozila v ceni do 50.000 Din, v ostalih kategorijah se stopnjujejo cene do okoli 200.000 Din, da bi bilo mogoče tudi udeliti luksuzna vozila, ki bi eventualno prispela iz sosednih držav (Avstrija, Itali« ja). Udeljevanje vrši sportno«tehnična ko« misija, njen odlok velja brezvzklicno.
Ljubljanska sekcija razpošilja že sedaj, torej baš en mesec pred prireditvijo, vsem sekcijam Avtokluba SHS. in inozemskim klubom točne propozicije.
Za gledalee«avtomobiliste in motocikliste je poskrbljeno za park prostore na dan dirke, za gledalce ie rezerviranih 5 parkov na km 48, 49, 50, 51 in 52. Zadnji park je baš pri Sv. Ani, predzanji pri Juru.
Startajoči stroji bodo razvrščeni ob 43 44 km v kolonah, start je na točki 44.412 km, všteto od Ljubljane, proga meri toraj točno 10 km.
Namen Ljubeljske konkurence in vseh drugih motosportnih prireditev Avto«kluba je, pokazati ne le avtomobilistom. marveč tudi najširšim krogom napredek v motor« no«tehnični stroki in razvoj naše države tu« di na avtomobilističnem in motociklistič« nem polju.
SK Ilirija. (Plavalna sekcija.) Sestanek članov plavalne sekcije se vrši v četrtek dne 8. julija v klubovi sobi kavarne «Evro« pa» ob 18. uri. Radi važnosti dnevnega re« da je želeti polnošteviino udeležbo. — Na= čelnik.
Športni klub v Cerknici. V nedeljo, 6. t. m., se je ustanovil v Cerknici športni klub z imenom «Slivnica» (nazvan po ma« sivni, 1114 m visoki gori, pod čije vznožjem leži trg). Gojil bo zaenkrat nogomet in smučanje. Za predsednika je bil izvoljen g Miro Milavec iz Dolenje vasi.
Španci v Pragi. Včeraj je zmagalo re« prezentančno moštvo Prage nad F. C. Bar« celono s 2 : 1 (1 : 1). Španci so nudili nepričakovan odpor. Zmaga Pražanov je bila zaslužena.
Sovjetski nogometaši na Dunaju. Dne 18. t. m. se vrši na Dunaju nogometna tek« ma med Avstrijo in sovjetsko Rusijo.
Preklic
Podpisani Avgust Nadilo obžalujem vse svoie žaljive izjave glede poslovanja Okraj ne hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Škofji Loki, kakor tudi glede njenih odbor« nikov, osobito ravnatelja g. L. Sušnika, ker so iste popolnoma neutemeljene.
Zahvaljujem se gg. odbornikom Okrajne hranilnice in posojilnice, da so odstopili vl nadaljnjega kazenskega postopanja.
Škofja Loka, 6. julija 192o. 1004	Avgust Nadilo *. r.
Gospodarstvo
Prodaja doma skuhanega žganja in točarinska taksa
V trošarinskem pravilniku je določeno, da sme lahko oni, ki je skuhal žganje iz lastnih sirovin (sadja itd.), kakor tudi oni, ki je skuhal žganje iz kupljenih sirovin, prodati skuhano žganje, samo da se plača na to žganje odpadajoča trošarina. Razlika med onim, ki je kuhal žganje iz doma pridelanih sirovin, in onim. ki je kupil stro-vine za kuhanje žganja, je samo ta, da mora v prvem primeru plačati trošarino oni, ki žganje kupi, v drugem primeru pa prodajalec žganja sam. Niti za enega niti za drugega ni v trošarinskih predpisih predpisano. kolika je najmanjša in kolika največja količina žganja, ki se sme prodati; zato se pogostoma pripeti, da kdo v nepoznavanju predpisov proda doma skuhano žganje v manjših količinah, pa se s tem pregreši zoper taksne predpise, ki točno določajo, koliko žganja se sme brez plačila takse naen krat prodali. Smatramo torej za umestno, da opozorimo naše eifatelje, ki hočejo doma skuhano žganje prodati, naj pazijo ne samo na trošarinske, temveč tudi na taksne predpise, ki so še vedno vse premalo poznani in ki določajo za najmanjši prestopek zelo občutne kazni.
Po taksnih predpisih moramo glede prodaje doma skuhanega žganja razlikovati med onimi, ki že plačujejo polletno točn-rinsko takso, ker se obrtoma pečajo s točenjem ali prodajo alkoholnih pijač, in med onimi, ki prodajo samo doma skuhano žganje.
Gostilničar, ki plača točarinsko takso, sine prodati doma skuhano žganje kakor vsako drugo žganje v poljubnih količinah, bodisi na kozarčke ali pa na sode. On mora samo plačati trošarino in vpisati žganje v register o prodaji žganih alkoholnih pijaf.
Nekaj popolnoma drugega pa je 7 onimi, ki ne plačujejo točarinske takse. Njim oe ne more dovoliti, da bi razprodajali svoj proizvod v poljubnih količinah, ker bi s leni postali gostilničarji ali vsaj točilci. Zato omejujejo taksni predpisi količine, ki jih smejo žganjekuharji prodati. Pri tem razlikujejo predpisi med onimi, ki so skuhali žganje samo iz doma (na laslnem zemljišču) pridelanih snovi, in med onimi, ki so snovi za kuhanje kupili bodisi vse ali pa samo en del.
Glede onih. ki so skuhali žganje h doma pridelanih snovi (onih torej, ki ne plačajo trošarine na žganje, katero mislijo prodati, ker jo bo plačal kupec), določa točka 3. člena 3. novega pravilnika o točarinskem pravu. da se ne smatra za točenje, ako se žganje proda v vaseh v količini od najmanj 5 litrov, v mestih in trgih pa v količini od najmanj 10 litrov. Te količine so mišljene tako, da se mora prodati naeakrat eni osebi najmanj 10 litrov, odnosno v Taseh 5 litrov žganja, ako se hoče izbegniti točarinski taksi in občutni kazni. Ali naj bo žganje v eni posodi ali v več manjših posodah (steklenicah), ni predpisano, kakor tudi ni nikjer določeno, da bi morale bili steklenice »zaprte*. Glavno je, da je žganja 10, odnosno 5 litrov skupaj.
Te določbe veljajo, da še enkrat opozorimo, samo za one osebe, ki so skuhale, žganje iz doma pridleanib snovi, ne pa tudi za one, ki so snovi kupili. Za te veljajo določbe točke 3. člena 7. novega pravilnika
0	točarinski pravici, ki pravi, da smejo izdelovalci alkoholnih pijač izključno za trgo vino prodajati 6voje proizvode na debelo brez posebnega dovolila, da pa morajo voditi predpisane irošarinske in trgovinske knjige kakor ostali prodajalci alkoholnih pt-jao. na debelo.
Oni, ki so kuhali žganje iz kupljenih snovi pod stalnim nadzorstvom finančne koo-U-ole in iS so za to plačali trošarino že pr> obračunu, smejo torej prodajati nakuhano žganje brez plačila toearinske takse, samo ne smejo prodati eni osebi naenkrat manj kakor 25 litrov, ker vsaka oddaja žganja izpod 25 litrov se smatra po točki 2. člena 3. novega pravilnika o točarinski pravici za prodajo na drobno, ta pa je za vezan .i točarinski laksi. Povrh tega morajo oni voditi v smislu (očke 5. člena 14. prej omenjenega pravilnika knjigo o prejemu in oddaji ter imeti za vsako prodajo žganja netak-girano kupčevo potrdilo, da je žganje prejel, ali pa, ako so odposlali žganje po železnici ali po pošli, duplikat tovornega lista ali spremnice. Knjige o sprejemu in oddaji s prilogami se morajo hraniti pet let.
Vse to velja seveda samo za one osebe, ki prodajajo izključno le žganje, ki so ga na-kuhali sami, ne pa tudi za one osebe, ki kupujejo žganje od drugih, pa ga potem prodajajo, ti morajo imeti točarinsko pravico za točenje na debelo, plačati morajo torej polletno najmanj 750 Din. Točarinske takse so oproščeni potemtakem samo oni, ki kupujejo sirovine za kuhanje žganja (češplje, hruške, brinje itd.), ne pa tudi oni, ki kupujejo že gotovo žganje, ker oni niso proizvajalci žganja, temveč trgovci z žganjem, za katere veljajo predpisi za prodajalce alkoholnih pijač na debelo. O tej zadevi sledi jutri še en članek, in sicer o tem, kam naj uvrstimo one, ki so kuhali žganje sicer iz kupljenih snovi, toda za domačo potrebo, pa hočejo kasneje izvesten del žganja prodati.
Tržna poročila
.Vovosadska blagovna borza (7. I. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 310: baška, nova, za julij - avgust, 5 vagonov 267.50; baška, nova, za avgust, 5 vagonov 267.50; banatska, 75 kg, 2—3 %, 3 vagoni 295; ba-natska, nova, od 15. avgusta do 15. septembra, 10 vagonov 257.50. Oves: baški, 1 vagon 187.50. T u r š č i c a: sremska. pariteta Indjija, 2 vagona 175. Moka: baška, <0g>,
1	vagon 510; sremska, <0gg>, 1 vagon 505; baška, <6>, 1 vagon 325. Tendenca nespremenjena.
Ljubljanski živinski sejem (7. t. m.). Do-gon 419 konj, 11 žrebet, 64 volov, 80 krav, 17 telet in 156 svinj. Konji so se prodajali po 1000 do 5000 Din komad po kakovosti, žrebeta pa po 800—1000 Din komad. Cene za kg žive teže: voli I. 8.50, II. 8, III. 7.50, krave debele 7—8, klobasarice 3.50—5. teleta 11.50—12.50 Din. Prasci za rejo, 6—8 tednov stari, so se trgovali po 250—300 Din komad, prasci debeli pa po 12—14.50 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 71 konj, 8 žrebet, 45 volov, 48 krav, 11 telet, 142 svinj. Za izvoz se ni nič nakupovalo. Kupčija srednje živahna. Cene stojijo.
Zagrebški tedenski sejem (7. I. m.). Do-gon srednji. Cene so popustile konjem in goveji živini. Le cene telefoni se drže. Krma
se je podražila. Cene za kg žive teže: juni-ce 1. 7—8, II. 4—5.50. junci I. 9—9.50, II. 5—5.50, krave I. 0—9.50, II. 6.50—7, III. 6 do 6.50, teleta 6—8 (zaklane 9—12), voli I. 9—9.50, II. 6.50—7, III. 6—6.50 svinje domače, pitane 12—13 (zaklane 14—15), ne-pitane 10—11 Din. Konji 3000—12.000 Din za par. Krma: seno I. 100—125, II. 75—80, stisnjeno 90—100, detelja in lucerna 125 do 150, slama 75—80 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (6. t. m.). Dogon 16.764 komadov; od tega iz Jugoslavije 3076 komadov. Cene nazadovale za 5 do 20 gro-šev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje L 1.75—1.85. srednje 1.70—1.80, kmetske 1.65-1.85 (1.90), stare 1.60—1.70. mesne 1.S0-2.20 (2.30) šilinga.
Dunajska borza za kmelijske produkte (6. t. m) V skladu z oslabelimi budimpe-štanskimi terminskimi tečaji je bila pšenica mirnejša. Rž pa je bila dalje čvrsta. Env ko turščica, ki se je podražila za pol šilinga. Notirajo uradno vključno blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 47.50—48, potiska 49.50—51: rž: 26.75—28.75: turščica: 25.50—26.50; oves: domači 32—33.
Naša trgovinska bilanca za prvo rcirt-letje t. 1. pasiTiia. Po carinski statistiki znašala v prvih treh mesecih t. 1. vrednost uvoza v našo državo 1842.97 milijona Din, a vrednost izvoza 1767.63 milijona Din. Primanjkljaj znaša torej 75.34 milijona Din. Po dveh aktivnih letnih bilancah je to prav slab začetek letošnjega leta, dasi je primanjkljaj razmeroma majhen, kajti spričo današnjih prilik so slabi izgledi, da se bo ta primanjkljaj še letos izravnal.
= Zahteve industrije za predelavo mesa. Iz Beograda poročajo: V pondeljek je imela Zveza industrijcev za predelavo mesa v prostorih Centrale industrijskih korporacij izredno skupščino, na kateri se je izčrpno pretresal kritičen položaj te industrije. Povdarja lo se je. da je spričo krize padlo število producentov te industrijske panose od 17 na 7. Vzrok krize je iskati v pomanjkanju odjemalskih držav. Izvoz v Avstrijo, najvažnejšo odjemalko naših mesnih izdelkov, jeotežkočen zaradi sistema uvoznih dovoljenj. Češkoslovaška pripravlja visoke zaščitne carine na uvoz mesnih izdelkov. Na podlagi zadevnih referatov je zahtevala skupščina: ratifikacijo traovinske pogodbe z Avstrijo, čim prejšnjo sklenitev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, oOodstotno znižanje tarife za poštne pakete, povišanje carin na uvoz tujih mesnih izdelkov, znižanje železniške tarife, pribavo posebnih vagonnv za transporiiranje mesnih izdelkov, koncesijski sistem v mesni industriji in ukinjenje izvozne carine na stranske produkte.
= Ponovno znižanje obrestne mere Nemške državne banke. Nemška državna banka ie znižala v torek obrestno mero od 6.5 na ifi odstotkov, to je že četrto znižanje v lo-tošnjem letu. Obenem je Zlatodiskontn i banka znižala obrestno mero od 5.5 na 5 odstotkov.
= «TekstiIiaK d. d. v Ljubljani je imela 28. junija t. 1. svoj četrti redni občni zbor. Sklenilo se je zvišanje delniške glavnice od 3 milijonov na 6 milijonov dinarjev. Povišanja glavnice se udeleže s 45 odstotki tudi inozemci. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v upravni svet gg. Angelo Veram in Leopold Klement, veletrgovca v Trstu, ter Iv. Kastelic, upravni svetnik Ljudske posojilnice v Ljubljani.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73—75, Vojna škoda 307—310, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195. Ljubljanska kreditna 175 do 195, Merkantilna 100—104, Praštediona 865—870, Slavenska "50—0, Kreditni 165 do 175. Strojne 78—82, Trbovlje 0—370, Vevče 102-0, Stavbna 55—65, šešir 103-101 (104). — Blago: Zaključek: bukovi plohi, 2.25 m. 90 mm. fco vagon meja, 2 vagona 500—510 (510). Povpraševalo se je po hrastovih metrskih drogih (smreka, jelka, bo*-) brez ponudb. Ponudbe so bile v raznih krneli jskfh pridelkih in deloma v lesu.
'ZAGREB. V bančnih papirjih nekoliko večji promet ob nespremenjenih tečajih. Položaj v industrijskih vrednotah nespremenjen. Vojna škoda se je zopet malo okrepila in je zabeležila večji promet. Prompt-na se je trgovala po 308- 308.5. Za ultimo je bila zaključena po 310.5. — Dinar Je bil v Curihu malo krepkejši. Na zagrebškem deviznem tržišču ni bilo večjih sprememb. Skupni devizni promet je dosegel 5.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2272.5—2282.5. Barcelona Izplačilo 798.625—802.625. Dunaj izplačilo 798.525—802.525. Berlin izplačilo 1349-1353 ček 1348.67—1352.67. Bruselj 148.25-150.25 Bukarešta 26.50-27. Italija izplačilo 193 77 do 194.97. London izplačilo 275.053—276.253, ček 275.043 -276.243. Ne\v York ček 56.41 do 56.71, Pariz izplačilo 151.64—153.84. Praga ček 167.383—168.383, Švica ček 1094.548 do 1098.548: valute: dolar 55.95—56.25; efekti: bančni: Eskomptna 101—102. Po 1 jo 15—16, Kreditna Zagreb 102—104, llipo 56—57, Jugo 93—94, Ljubljanska kreditna 175—0, Praštediona 865—870, Slavenska 55—60; industrijski: Eksploat&cija 10—12. Šecerana Osijek 270—280, Gutmann 195 do 215, Slavonija 33—34, Trbovlje 330—345. Vevče 105—0: državni: investicijsko 74.5 do 75, agrarne 42.5—43, Vojna škoda, prompt-na 307.5—308.5. za julij 310—311. z?. avgust 313-0.
BEOGRAD. Borza ni poslovala zaradi pravoslavnega praznika.
CURIH. Beograd 9.1425, Berlin 122.975, Nevv York 516.375, London 25.12, Pariz 13.85 Milan 17.70, Praga 15.305, Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.425, Sofija 3.725. Dunaj 73.
TRST. Devize: Beograd 5150—52, Dunaj 412.50—425, Praga 86—87. Pariz 78.50 do 79.50, London 142.25—142.75. New York 29.15—29.45, Curih 565—572, Budimpešta 0.00407—0.00420, Bukarešta 13—14; valu-t e: dinarji 51—51.50. dolarji 29—29.30. 20 zlatih frankov 108—112. zlata lira 564.79.
DUNAJ Devize: Beograd 12.4850 do 12.5250. Berlin 16812—168.62, Budimpešta 98.84—99.14, Bukarešta 3.3350—3.350. London 34.3550—34.4550, Milan 24.03—24.13. Nevv York 706.25—708.75, Pariz 18.99-19.09 Praga 20.921—20.9925. Sofija 0.11—5.15. Var Sava 76.05—76.55, Curih 136.7S—137.23: valute: dinarji 12.4750—12.5350, dolarji 7O4.65—708.65.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.71, v Berlinu 7.42.
življenja in sveta
Nemec o pomenu vojne s plini
Profesor kemije Haber, ki je med vojno vodil fabrikacijo strupenih plinov, je zadnjič govoril na konferenci nemške sekcije interparlamentarne unije o uporabi strupenih plinov v bodočih vojnah. Dejal jc, da pripisuje široka javnost, pa tudi merodajni krogi strupenim plinom daleko preveliko vlogo v moderni vojni. «Vpliv plinov je predvsem moralnega značaja, in edini večji uspeh, ki ga morejo doseči strupeni plini, je panika med prebivalstvom. Število vsled plinov v svetovni vojni umrlih ljudi je zelo majhno, zlasti če ga primerjamo s številom onih, ki so padli kot žrtev topov in mitraljez. Isto kar velja za preteklo vojno, smemo trditi tudi za bodoče vojne.»
«Če bo prepovedano uporabljati v vojni strupene pline,» je nadaljeval profesor Haber, «smemo biti mi Nemci zadovoljni. Ne samo iz ozirov humanitarnosti, nego tudi spričo dejstva, da so na področju plina, da se tako izrazim, drugi narodi daleč pred nami.»
«Sicer pa,» je zaključil Haber. «ni strašna samo vojna s plini, mnogo straš-nejša bo bodoča vojna z letali, ki ne bodo prizanesla ne otrokom ne ženam. In to vojno bi bilo treba v prvi vrsti pobijati, pobijati z vsemi sredstvi.«
Neslišni glasovi
Amerikanski fizik prof. Wood, ki sedaj deluje v Londonu, je zaslovel že med vojno. Duhovito je izrabil v boju proti nemškim podmornicam nevidne ultravijoličaste žarke. Rešil je tedaj marsikako karavano trgovskih ladij s svojim izumom, z nevidno ultravijoli-často svetilko. Nameščena na urnem torpedolovcu, ki je vodil ladje, je ta svetilka ostala neopažena od sovražnika, zato pa so jo dobro videli mornarji ostalih parnikov karavane, in sicer skozi posebno kukalo, v katerem se je nahajala leča iz kremenjaka in svetlika-jočega fosforescirajočega zunanjega stekla.
Po nevidni luči je zdaj dosegel Wood velikanski uspeh z neslišnimi glasovi, kratkimi zvočnimi valovi, ki trajajo manje od 36 tisočinke sekunde in ki niso več dostopni za človeško uho. Woo-dove valove rodi isti zagonetni kre-menjak. Izpostavljeni vrtilnemu toku začno kremenčevi kristali doneti. Če se zviša jakost toka, postanejo zračni valovi krajši in končno neslišni za človeško uho. Imajo pa lastnost, ki dovoli, da z lahkoto ugotovimo njihovo navzočnost. Širijo se namreč kakor žarki na vse strani in so torej nasprotni navadnim radiovalovom. če vtaknemo v vodo. skozi katero gredo kremenčevi valovi, prst, začutimo vbod kakor s ši-vanko. Ribe umro, če jih srečajo ti valovi.
Wood ugotavlja, da nudi ta lastnost kremenjaka imenitno sredstvo za pobijanje bakterij. Neslišni glasovi bodo postali v kratkem najzanesljivejše sredstvo za razkuževanje.
podnevi in ponoči, na umetnih drsališčih, v dvoranah, na morskem obrežju in celo v plitkem morju v plavalnih kostumih. To je zadnja letošnja moda, katere pa niso posebno veseli — godci!
Plačani plemenitaški plesalec jc postal junak modernih romanov in diam. V znani letošnji igri »Benjamin Crc-mier» nastopa kot glavna oseba mlad docent filozofije, plemenitaš, pri katerem so zmagale noge nad glavo. Ia <upokojeni» učenjak filozofski utemeljuje izpremembo svojega poklica s tem. da nudi ples poleg večjega zaslužka tudi več duševnega užitka kakor znanost. Duša uživa pri plesu bolj. kakor pri suhoparnem modrovanju. Nobena filozofska šola ne uči toliko vese.ja do življenja, kakor boston ali tvostep. <Ple-šem, torej živim®, konča junak svojo izpoved s potvorjenim rekom čcstitlji-vega Descartesa.
Tudi stari Paul Bourget zaključuje sedaj svoja dolgoletna popisovanja sijajnih salonov z novim romanom .Plesalec iz dobrih krogov*. kjer slika tragiko zadnjega potomca slavne rodbine, v vojni odlikovanega junaka, ki konča v tangu in foxtrottu. Aristokratska lahkomiselnost in brezskrbnost mu ne nudi druge rešitve. «Saj se itak vrti zemlja, pa se zavrtimo še mi!» Tako zaključi Bourgetov junak marki Neureaille svoje filozofsko in življenjsko dognanje.
Nemoderna obleka
Ko se je pariški kardinal Dubois peljal v vlaku proti Cherbourgu, da se vkrca na ladjo, ki ga popelje na evha-ristični kongres v Chicago. se je do-leg njega vsedla v kupe pesnica grofica de Noailles. Kardinal, ki uživa sloves enega izmed najliberalnejših cerkvenih knezov, je damo vljudno pozdravil in se začel pomenkovati ž njo. Tekom pogovora se je izkazalo, da potuje tudi grofica v Chicago. In tedaj ji je kardinal šaljivo pripomnil: č «2e vidim, da bodo v Chicagu zastopane vse vrste obleke.*
«Res je. Vaša eminenca,» je prompt-no odvrnila pesnica, «samo vaša ni več v modi».
Plemeniti plesalci
Francoski aristokrati so se že davno sprijaznili z bogatimi Židinjami in Američankami kot nevestami in sinaha-mi. Dolarji in šterlingi so pozlatili mar-sikak že propadajoči grb. Zadnje čase pa nekako ni več povpraševanja po grofjih in knežjih naslovih. Denar je postal ošaben, ker se zaveda, da blišči tudi brez besedice «de». Obubožanim aristokratom preostaja torej samo njih zunanjost, finesa, izbrana lepota, ki so jo ustvarila stoletja.
Umetnost, ostati vedno duhovit in lep, umetnost, kako nositi klobuk in obleko, se ne da kupiti za noben denar. Konjerejci in vrtnarji vedo, kako težko je poplemenititi pasmo: in to velja tudi za ljudi. Znanost o podedovanju, euge-nika, je pribila, da morajo vsaj tri po-koljenja uživati brezskrbno življenje brez težkega posla, da dobe potomci lepo oblikovane noge in roke! Slišali ste morda tudi o bogatem Amerikancu, ki je občudoval kakor baržun nežne, enakomerne travnike v angleških starinskih graščinskih parkih. Imel je doma umetne skale in vodopade, zbral je najdragocenejše cvetke in drevesa, a ni mogel izvabiti iz tal lepe svilene trave. Ponudil je torej angleškemu vrtnarju visoko nagrado, če mu izda svojo strokovno tajnost. «A11 right», je odgovoril vrtnar, «to je zelo enostavno*: pogno-jite travnik pomladi, postrižite travo dvakrat na teden, polivajte jo dvakrat dnevno, storite to redno tekom tristo let in imeli boste ravno tak park, kakor je naš.»
Mladi francoski aristokrati, ki jih je zadela povojna kriza, izrabljajo sedaj svoje zadnje premoženje, svojo fineso, in sicer v plesu. Niti diplomatska služba. niti tajništvo v ministrstvu jim ne nudi toliko zaslužka. Za večer v dan-cingu, za par ur pri čajanki v velikem hotelu zasluži angažiran plemenitaš 200 do 300 frankov. Seveda ni prijetno dvoriti vsak večer starim in pobarvanim Angležinjam ali muhastim Američankam. toda zaslužek je le zaslužek, saj po devettisoč frankov mesečno ne zasluži niti najvišji uradnik. Še francoski ministri zaslužijo jedva po 60.000 frankov letno, torej dvakrat manj kakor plemeniti plesalci. Čim znamenitejše prednike ima mladi plesalec, tem lažje dobi službo v najdražjih hotelih v Parizu in na Rivijeri. kjer plešejo letos
iejnioiiePHgjše Muk
je založila tvrdka Drago Sc'nwab,
Ljubljana. — Gospode opozarjamo na izredno lepe in neverjetno poceni izbeto.
Amerika se topi v zlatu
Zakladni department Zediiijenih držav se malone dobesedno pogreza v zlato. Pravkar je vlada zopet kasirala ogromne vsote denarja: nad 500 milijonov dolarjev (28 milijard Din) je bilo zadnje tri mesece vplačanih na dohodnini (income-tax).
Razen tega je dospelo v Ameriko okoli 100 milijonov dolarjev, ki jih je plačalo deset evropskih držav na račun vojnega dolga. Od te vsote je nad polovico izplačala Anglija (67.950.000 dolarjev), Italija _5 milijonov, ostalo pa je odpadlo na Češkoslovaško, Finsko. Estonsko, Madžarsko, Poljsko, Litvo, Rumunijo in Latvijo, ki so sorazmerno svojim dolgovom prispevale v ameriško blagajno.
Spričo tolikega pritoka denarja so v Ameriki resno začeli razpravljati o vprašanju: Kam z denarjem? Finančni minister Mellon je predlagal, da se vzame iz prometa za 333 milijonov dolarjev zakladnih obveznic s kratkim rokom, ki jih je izdalo finančno ministrstvo. Poleg tega namerava vlada, kakor povzemamo iz ameriških listov, na novo znižati dohodninski davek.
Ruska študentovska zgodba
Nikolaj Konev se je nedavno na zborovanju komunistične omladine seznanil z Nito Riolinovo. Oba sta študirala. Nikolaj na «Rabfaku» (delavski fakulteti, Nita pa je bila vpisana na pravni fakulteti moskovske univerze. Ker je ona imela prijazno sobico, on pa je bil brezdomec, se je preselil k njej in ie čez teden dni dobil potrdilo, da je Nitin zakonski mož.
Toda zakonska sreča ni trajala dolgo. Nita je izvohala, da Nikolaj lazi za drugimi. Vrgla ga je torej še tisli veler iz stanovanja in se dala ločiti. Nikolaj, ki ni našel novega pribežališča, se je vrnil in prosil odpuščanja. Toda Nita te ostala neizprosna.
Čez teden dni je Nikola vnovič prišel ves premražen in obupan in je za-pretil: «Ako me ne sprejmeš nazaj pod streho, ti odgriznem nos in iztisnem oči!» V tem kritičnem momentu se ogla si telefon. Nita vsa razburjena pohiti k slušalu in v strahu pojasni kličočemu, nekemu tovarišu s fakultete, da jo Nikola ogroža. A Nikola ji iztrga slušalo in pojasni: <Saj je vse le šala! Saj vendar Niti ne morem storiti žalega ker jo imam preveč rad!»
In je položil slušalo na telefon ter stopil k Niti z besedami: «Samo še poljub za slovo!® . . . Divje jo je zgrabil za glavo, ji odgriznil nos in svoj desni palec tako brutalno vtisnil v njeno oko. da se je izlilo . . .
Te dni se je pred moskovskim tribu-nalom vršila obravnava. Sodniki so v izredni meri upoštevali, da je bil Nikolaj obupan in brez doma in so ga obsodili samo na eno leto ječe.
Prihod Slovanov v današnja selišča Prekrasen prizor iz igre predvedene na Stadionu povodom vsesokolskega zleta.
Praga se poslavlja od sokolske armade
Še nekatere podrobnosti iz včerajšnjih veličastnih trenutkov. - Odhod gostov in sokobldh čet. - Neizbrisen vtis sokolskih dni.
re Praga, ,7. julija
Vse mesto je še danes pdd vtisom včerajšnje triumfalne povorke sokolskih armad, ki je pomenila višek sokolskih svečanosti in je bila naravnoist klasičen vzgled sokolske discipline in organizacije. 2e na vse zgodaj zjutraj so ogromne množice preplavile mesto. Pogled na to morje glav je bil edinstven. Na vseh obrazih se je opažalo žareče razburjenje, zadovoljstvo, sreča in ponos. 2e ob 7. zjutraj je zastajal promet na vseh glavnih križiščih, po vseh ulicah so odmevale godbe in fanfare, napetost prebivalstva je dosegla vrhunec. Ljudstvo je bilo na nekaterih cestah nagneteno kar v 40 vrstah, posamezni trgi podobni ogromnim mravljiščem. Povsod so odmevale pesmi, vzklikanje, neznanci so si stiskali v roke, si čestitali in se bratili. Gotovo nad milijon ljudi je pozdravljalo sokolsko armado, kakršne še ni videlo nobeno slovansko mestu z entuzijazmom, ki ga sploh ni mogoče opisati.
Ogromno povorko so otvorili Slovaki v slikovitih svojih narodnih nošah, za njimi ruski Sokoli, francoski gimnasti, bolgarski junaki, Poljaki in Amerikan-ci. Armado slovanskega sokolstva so otvorili jugoslovenski vojaki jn Sokoli. Bili smo ponosni na njihove strumne vrste, saj je bila to nedvomno naša najboljša reprezentacija pred očmi cele Evrope. Ulice so se kar tresle gromkega vzklikanja in ovacij Jugoslovenom, od vseh strani se je vsipalo nanje cvetje, v odgovor pa so odmevali rezko ponosni trikratni: Zdravo!
Na Staromestski radnici je pričakoval sokolsko armado prezident Masa-ryk, ob njegovi strani rumurrski princ Nikolaj, londonski lord-major, češkoslovaški in jugoslovenski ministri, ves diplomatski zbor v Pragi ter številni drugi visoki dostojanstveniki. Spomenik Jana Husa je bil ves v zelencu. Na trgu so gorele vse obločnice, pred spomenikom pa sta plamteli v spomin na Kostnico dve veliki grmadi. Na obeh straneh so stali močni oddelki častne sokolske straže. Čim je sokolska armada se razvrstila na ogromnem trgu okoli spomenika največjega sinu češkega naroda, so zadoneli mogočni akordi husitskega korala, nakar se je primator Prage dr. Baxa zahvalil So-kolstvu za majestetičen nastop, čestitajoč jim k grandijozni zmagi sokolske ideje in vztrajnega dela. Godba je za-svirala »Kde domov muj«, narod je odkritih glav zapel narodno himno, nakar so bile svečanosti pred Husovim spomenikom zaključene.
Po povorki je bil praški mestni občini poklonjen sokolski dar ob prisotnosti predsednika Masaryka, članov češkoslovaške in jugoslovenske vlade ter inozemskih delegacij.
Popoldne je Sokolstvo na Stadionu ^ zadnjim nastopom pred vsem svetom znova manifestairalo narodno silo m svojo sposobnost. 200.000 ljudi je bilo zopet zbranih na zletišču, vzklikanje občinstva se je izpremenilo v brezkončna ovacije. Dasi izmučeni od dopoldanske dolgotrajne povorke so izvajali ^okoli vaje z vso svežostjo. Predsednik republike je s solzami v očeh poslušal izjave udanosti in gledal klasične dokaze narodne discipline m celo načelnik češkoslovaškega Sokolstva J. Vaniček, ki je vodil že 6 velikih sokolskih zletov, si je na načelmskem mostu brisal oči. solzne od radosti in ponosa Lord-major Londona sir Newton mu je izročil imenom glavnega mesta britanskega imperija v dar krasen ve-iipo. kar je spremilo občinstvo z viharnim ploskanjem in ovacijami angleškemu narodu.
Kot zaključek popoldanskega nastopa so difilirali jugoslovenski in češkoslovaški vojaški oddelki pred predsednikom Masarykom in je narod pri tej priliki zopet viharno pozdravljal svojega največjega sodobnika in vzklikal
obema armadama.	•
Zvečer se je vršil v Tyršovem domu n^rket praških ?en na čast Jugoslovenom kateremu so prisostvovali vsi člani češkoslovaške vlade, jugoslovenski ministri, diplomati in inozemske dele-
gacije, danes pa se je vršil slavnosten banket češkoslovaško-jugoslovenske lige, na katerem so govorili Stepaoek, naš praški poslanik Nešič in prof. Pav-lovič.
Popoldne se je vršil slavnosten sprejem pri predsedniku Masaryku.
Ves dan odhajajo danes iz Prage sokolski vlaki, a drugi posebni vlaki odvažajo tisoče gostov in tujcev. Jugoslovensko Sokolstvo je Prago že zapustilo. Na kolodvorih se ponavljajo manifestacije ponosa in zadoščenja nad dnevi, kakršnih Praga še ni videla, ki pa so tudi edinstveni v življenju evropskih narodov.
Pozdravni večer tržaškim Slovencem
ii Praga, 5. julija
Snoči je priredi! poseben odbor — kakor jih ie bilo več za slov. goste iz raznih krajev — pozdravni večer slovanskim gostom iz Italije. Krasna dvorana v novi Radio -palači na Fochevi cesti se je ob 9. zvečer napolnila s sokolskimi in slovanskimi gosti iz vseh krajev Evrope. Na odru je igrala godba, potem pa je nastopil tržaški pevski zbor z našimi domačimi in umetnimi pes-mami: pevke v belih oblekah z domačimi motivi, pevci v sokolskih krojih V sijajni akustični dvorani je prišel njihov zbor do polne veljave in občinstvo je bilo očarano od lepe naše pesmi. Goste je v imenu praških prijateljev pozdravil dr. Mandič, ki je povdarjal pomen sokolskega zleta, na katerem se v imenu bratstva shajajo vsi narodi in je nazdravil dr. Wilfanu kot idealnemu borcu za naš narod v Italiji. Občinstvo je sj>rejelo njegove besede z navdušenim ploskanjem. Nato je govoril viharno pozdravljen dr W'.lfan. Govoril ie najprej
Porast števila čeških Sokolov od 1866 do 1925«
slovensko potem hrvatsko. Zahvalil se je Čehom-Sokolom za njihovo povabilo in prisrčen sprejem. Povdarjal je pravice narodov do samostojnega življenja. Naš narod v Italiji lojalno vrši svoje dolžnosti in priznava položaj, ki mu ga je določila zgodovina. Odzval se je rad vabilu ČOS, saj je bilo Sokolstvo ona sila. ki je odločala v svetovni vojni v borbi za svobodo narodov. Češki Sokoli-legijonarji so se borili na italijanski fronti in pripomogli k skupni zmagi. Žrtvovali so svoje življenje za domovino. Useda je hotela, da niso narodne države mogle združiti v sebi vseli svojih delov. Dolžnost Evrope je, da tem delom prizna pravico narodnih manjšin. Ideja Sokolstva je ideja bratstva, miru in pravice. Zato smatrajo Slovenci in Hrvati v Italiji to idejo kot nositeljico kulmrne humanite-te. Govornik apelira na vse narode v Evropi, da v imenu miru in človekoljubja priznajo tem narodnim manjšinam pravice, ki jih določajo večni zakoni. Sedanja evropska kultura je zgrajena na podlagi držav, toda narodi žive svoje življenje in vprašanje diižav je vprašanje harmonije med narodi. Kulturna Evropa se mora zavedati svojih dolžnosti do onih svetinj, ki jih ima vsak narod, ki jih sme in mora čuvati, ne da bi pri tem prestopil meje lojalnosti do države, v kateri živi. Tudi naš narod v Italiji ima svoje posebnosti, svojo kulturo, svoje šege in običaje in svoje poštenje in ima pravico do življenja. Zato so njegovi zastopniki prišli v Prago, v glavno mesto države, ki je zaveznica Italije, da tu z drugimi narodi manifestirajo za idejo miru in humanitete. Zahvaljuje se za gostoljubje in ljubezen, s katero je Praga sprejela Slovence in Hrvate iz Italije.
Večer je potekel v radostnem navdušenju in prijateljstvu med češkim občinstvom in našimi gosti.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda par Najmanjši znesek Din 5"—.
Ženitve, dopisovanje ter oglas! strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Di. ' Najmanjši znesek l- —v
Id vse potrebščine pripo-£ P e t a a. Maribor, nasproti stavo. kolodvora 1.58
Krojaškega
pomočnika
iščem za takoj in mora bili prvorazredna moč. za veliko fino deio. Plača po sposobnosti. Krojačnica Ni-kola Mičič, Oguli n. 19373
Vulksnizira
rrnt gumija parna
/k-aiJaciia P. Skalar Ljubljani. Rimska o. 11.
£70
Kovaška dela
vrste izvršuje V. Cr-- i-\ Liubl.iana, £abjak. •»;••*! «n* tudi gumijaste
kolesa
L- ii- i:i vozov h. Pre-. ; t-.i kola-rska dela.
17653
Rrlvnlco
radi bolezni v Do-
'•• .i. ti Toplicah. Poizve F»'r<nl I.eiaik, istotaa.
1M27
Pozor. čevljarji!
iMdam v najem ali prodam -vpeljano čevljarsko - ■ c-'ie, trgovino in de-' ivnicč, in sicer v bližini letovišča. Pogodbeno vse i-kumi. z blagom in orod-vred, aU pa samo pro-Frav piikiadno za •■•■■•pike Dopise pod »Sre-i11. -., utrravo »Jutra«. — 19348
Pazite ita varčnost!
Kčcr hoče obdržati zdrave nore. nai naroči čevlje pri tvriki Ivaa Potočnik v K rac ju ali v njegovi ^p. '^linin v Laškem pri Le-! u. Izdeluje vsakovrstna roizerje ter llvane in zbite '■:>e;iffo čevlje. Kdor bo poskusil, se še vrne, in si-i>r s prijatelji.	19343
(dobel
Prodajalka
vceisj, se sprejme T tr-r-hii z mešanim blagom
v v.vem kraju na deželi, Mino z dobrimi spridi- Ponudbe na opravo >.lu;r3< pod »5003«. 1S346
Ijtče se tr«en in dober, ta-
mlinar
kmečki mlin, b 3 parom kamni in 5 stopami. Ponudba na v pravo »Jutra« pod ,.yw,.	19345
Vajenka
sprejme v trgovino « jralaoterijo v Ljubljani — Vstopi lahko takoj. Ponudb« je poslat! na upravo »Jiirra« pod značko »Poli cja :U	111311
Vajenca
frz-vino sprejme Adam K :-l. trgovina z mešanim Mac-.m in deželnimi privoli v Sv. Juriju ob Jui-
ri relezcin Pismene po-
rii- .i e s sliko in Šolskim -r- •"-■sloni dr. 15. julija , r-i :i Adam Kincl v Sv.
.Iur,uj	19215
Trg. učenca
■proime trgovina z m°5an. b c J. Fahn«. Selo 33, 19159
Kuharica
se -preime takoj ca velepo-pojasnila daje Josip .V-' ef3r.. veleposestnik, V.is — Brežic«. 1H»7
Zastopniki
1,'on Liti se ta-• sp--<jraej©. — Ponudbe, •--''.-tijc-e znamko za od. c* ' naj se pošljejo na rvroko Mainolfi. M^ate-■i--ine. Italija.	17*99
krepak vajenec
nv-.!;-(ar«ko in slaščičar-l..-» obrt. Na?lov v upravi ».Mr.-«.	194.14
Urarskega
pomočnika
! ;; "■ -ttre.itne Ivan Tilnik,
f^mžsli
1941R
Kuharica
/^tiro ir.vežbana. za bolj?o ,-> t-preim0 takoj F' . .---- ponudbe na upra-ve ..h, ••.-. p<*d »Kuharica«.
19412
Jutranji plačilni natakar
r1 i in kavanv;kl vaje DFC se spreirna*a tatoi. —
.les. .'a r|. Ljubljana.
Kriiscovodjo-
bilancista
74 ae.i"'ikaa:ko kit'TOVO'l c «.	industrijsko pe.l
ZmoSnost =rbohjva. •':rt". nemščine, steno^rafi-J. ^troj^isia in korespon-l.nrg predpogoj, llesto je nriai^rrn za unfik^iene urad-Ponudbe s stiko. pra-risi spričeval in referenca, al do 20. iulija na pojtnl P»edal St. 5 Ptuj. 19388
Učenka
Sprejme se deklica, ki je dovrSila poleg ljudske, najmanj ž razreda meščaske šole, stara 14 let in ima dobra spričevala ter veselje do trgovske obrti. Oziralo se bo samo na bčerko strogih staršev. Ponudbe ie vposlati do 15. julija 1926 na L. Gutenberger dediči, .rgovina z mešanim blagom, umetni mlin in elektrarna. Mežica. Soroško. 19367
Natakarico
Iz boljše hiše Iščem. N.v stop takoj. Martin Crilak, gostilna, mesarija. Jareni-na.	19374
Po«ču?e se
slovenščina
nemščina, italijanščina, francoščina, agnleščina za — zmeren honorar. Naslov pove uprava lifla. 1G-12S
(iščejo1' čevljarski pomočnik
išče stalnega mesta. Izvršuje gornje dele in tudi boljše zbito delo. Naslov pove uprava »Jutra«. 19299
Gospodična
gre k večjim* otrokom. Poučuje slovensko in nemško. Ponudbe na uoravo »Jutra« pod »Pedagogika«. 19387
Mehanik
obenem strojnik želi stalne službe. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Kurjač št. 16« 134S2
Mlada postrežnlca
išče službo. Cojzova cesta 1, L	19437
Službo šoferja
UBe la tovorni ali osebni avto. Ponudbe pod »Šofer 16« na upravo »Jutra«. — 19416
Otroški voziček
skoro popolnoma nov, se po ugodni ceni proda. Na-sicv v upravi »Jutra«. 19365
Stroj
za deljenje testa se proda. Poizve se pri Franc Pere, Radovljica.	19S21
1000 Din nagrade
kdor ml preskrbi službo trgovskega pomočnika v LjttbljsunL Eventualne informacije na razpolago. — Ponudbe pod »1000 Din« na upravo »Jutra«. 19424
Korespondentinja
s prakso v inozemstvu, — zmožna slovenskega, nemškega, italijanskega in francoskega Jezika kakor tudi ostalih pisarniških del, išče mesta. Naslov * upravi — »Jutra«.	19422
Absolvent
obrtne šole
z večletno politiko in pisarniško praiso, želi dobiti mesta kot polir, gre even-tuelno tudi v pisarno. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Zanesljiv X«. 19409
Dekle
21 ]et stara. išSe mesto
služkinje in kuharice. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Pridna 08«. 19408
Strojni
ključavničar
in mehanik, z večletno pralno, samski, vojagžine prost. ki se razume na vsa v fo stroko spadajoča dela, išče službe za takoj. Najraje izven Ljubljane. Ponudbe pod »Vesten ključavničar« na npr. »Jutra« pod »100O«. 19398
Absolventinja
trgovske šole
išče mesta praktikantisje ▼ kakem trgo^kem podjetju v mestu ali na deželi, tudi izven Slovenije. Na~ stop s 1. ali 15. avgustom. Cenjene dopise na upravo »Jutra« pod značko »Vestna« 85«.	19895
Trgovska moč
želi službe tudi kot poslovodja ali slično proti primerni kavciji. Ponudbe na 'ipravo »Jutra« pod »Zanesljiv 78«.	1937S
Mlada gospa
boljša, išče službo čez dan ali samo ra popoldne. Govori češke, slovensko in nemško. Pismene ponudbe po<l »Stev. 30» na upravo »Jutra«.	19392
Kmftiškl fant
išče službe kjerkoli. Na. slo« v upravi »Jutri«. _ 19394
Dekle
vajena vsakega dela-, zna tu »Ti kuhati, iiče primerne ?ti2?f>«. Najraje srre v Ma-fibnr aH <">1 je. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra« rod »Vestna 91«. 19391
Trgovec
ki i» opustil svoje podjetje. išče službe v kakšnem boliSem podietju. Dopisi pod: »Takoj 77« 8» upravo »Jutra«.	19977
BSA 3Vi .
s prikolico in električno razsvetljavo, model 19"25. prodam Naslov ln cena v upravi ».Jutra«.	19:s.00
Volna in bombaž
z* strojno pletenje in vsa kovrsrna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenab pri tarla Preiocu Ljubljana. Gosposka ulica 3 in Stari tr? St. 12	1769Š
Prodajalcem hiš!
za svoje kupce iščem več stanovanjskih hiž do 200 tisoč Din. Najugodnejši posredovalni pogoji. Edor proda svojemu kupcu, ne piača dičasar! Prijavljajte prodajo le pri »Posredovalcu« Sv. Petra cesta 18. — 19362
Divan
še dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upravi »Jutra«.	19234
Prodam blagajno
znamke «Ka.rtin Kasse». dobro ohranjeno, porabno za trgovino. Ponudbe na naslov: Slavko Hlastan. Trbovlje 1.	19202
Avstro Dalmler
1 Vi ton. zračna guma, v dobrem stanju, naprodaj v Mariboru, Meljska cesta 37.
19069
Stružnico
za železo )Leitspindeldreh-bank) proda Norton, Šiška, Jemejeva 5.	190t>3
Knjige
292 raznih Elovenskih in nemških, v skupni vrednosti 707 Din 50 p, naprodaj. Pojasnila daje in ponudbe sprejema okrajno sodišče v Ljubljani, soba 33.
Vreče
vsakovrstne, prodaja A Grebene, Opekaraka cesta 7 — Najnižje cene. 177SK
Stara slika
oljnata, vel. 172 X 230 cm, se proda! Naslov v upravt »Jutra«.	1942»
Starinsko omaro
SOOletno, s pisalno mizo, izdelana v najodličnejši fine-si, danes redkost, proda Frančiška Kl«meh£ič, Mokronog.	19426
Štedilnik
dobro ohranjen, še stoječ. U belih modelnic. se proda. Oogleda se lahko pri Zupančič. Roina ulica. S, I: 19393
Razprodaja
pohištva, mod^stovskih potrebščin, slamnikov in klobukov. Samo še 9. t. m. — Sv. Petra cesta 23, I. — 19372
Radi selitve
ceno prodam sledeče: gn-
talni stroj, steno s šipami, ve železni stojali za sušenje, zeiezen kurnik ter večjo množino škatelj. Naslov v upravi »Jutra«. 19371
Bencinov motor
12 HP, v dobrem stanju,
prodam po nizki ceni. — Konrad Vernik, Ormož. — 19386
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvellr
LJubljana. Wo!fova ul a.
64
Pozor!
Plačam najvišje cene za stare moške obleke in drugo. Dopisnica zadostuje, da pt-detn na dem. — Drame, Ljubljana — Gaullnsovo nabrežje 29	19343
Stare obleke
in pohištvo kupim. Dopisnica zadošča^ da pridem na dom. Golob-Gallusovo nabrežje 29,'Ljubljana. 194:30
Ročni voziček
na 4 kolesa, dobro ohranjen, «e kupi. Ponudbe na Dragofiu Hribar, Ljubljana.	19400
Zemljišče
pripravno za vrtnarijo, v bližini mesta ali trga, kupim. Ponudbe t navedbo velikosti in cene na upravo »Jutra« pod »Trgovski vrtnar«	1P295
Dražbeni oklic.
Josip Gerdej, posestnik. Onkraj Meže, občina Mežica, bom potom javne dražbe dne 25. iulija 1926 ob 12. uri prodal njivo, ležečo v Mežici. Takraj Meže. Izklicna cena za 1 m' je 10 Din. Njiva je primerna za stavbišče za večje komplekse in so radi teg3 vabljeni na dražbo trgovci, obrtniki (čevljarji, krojači, peki itd.), katerim t'i stavbišče, ki" se ateja še k vasi, najboljše konveuiralo. Mežica, dne S. julija 1926.
19388
Realitetna pisarna
družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24
proda:
H1SO pritlično, 5 sob, 2 kuhinji, Din 40.000.
HIŠO', predvojno, več stanovanj, eno prosto, 900 m'' vrta. Kožna dolina, Din 65.000.
HISO, pritlično, 4 stanovanja, dobro ohranjeno, 600 m' vrta, Vodmat, Din 55.000.
HIŠO, predvojno, 1200 m' vna, stanovanje prosto, Glince, Din 85.009.
HISO z gostilno, predmestje Ljubljane, 4 sobe, vrt, Din 75.000.
HJSO, enodružinsko, blizu iramvaja, 5 sob, vrt elektrika, vodovod, Din 11-5 tisoč.
HISO, dvonadstropno, sredina Ljubljane, 9 stanovanj Din 120.000.
HISO, enonadstropiio, prenovljeno, center Ljubljane, 5 stanovanj, Din 110 tisoč.
HIŠO, vili elično, enodružinsko, tik tramvaja, vtc, Dm 125.000.
HISO, visokopritlično, 4 stanovanja, trisobno prosto - trgovski lokal, za obrt, trgovino, prometna cesta, Din 150.000.
HISO, enonadstropno, 6 lepih stanovanj, elektrika, vodovod, 'vit. Dolenjsko predmestje. Din 170.000.
HISO. visokopritlično, s pe karijo, predmestia. Din 300.000.
HISO, enonadstropno, s prometno gostilno. 10 sob, hlevi, l>in S25.000.
GOSTILNISKO POSESTVO. 7 oralov zemljišča, 3 km od Ljubljane, Din 240.000.
Veliko število vil, hi" staro- in novozgradb, v mestu in predmestjih, trgovskih in obrtnih objektov, stavbišč, kmetskih in veleposestev, industrij it4. po na jugodnejših cenah.	19419
Hiša v Domžalah
št. 34, z gospodarskim poslopjem, vrtom, dvoriščem in eno njivo, se proda na dražbi dne 12. t. m. ob pol 1(1. pri okrajnem sodišču v Kamniku (soba 6). Najmanjši ponudek za hišo 78.525 Din, za njivo 21.390 Din.	19407
Hišo v Celju
Kralja Petra cesta štev. 19
prodam radi smrti sina. V hiši je že dolgo let pekarija in trgovina. Pripravna je za vsak veleobrat. Hiša je econadstropca, v najpromefc-nejši ulici na vogalu in ima fronto na tri ulice. Stanovanje in velika skladišča takoj na razpolago. Ivanka Vošnjak.	18985
lokali za pisarne
parterni, sredi mesta, na najprometcejši cesti v Ljubljani, se oddajajo s 1. avgustom t. 1. Naslov pove uprava »Jutra«. 19342
Dijaška stanovanja
ireskrbuje ga. Likar, Po-janska cesta. 87. Vila — Bergmaa.	19304
Stanovanje iščem
2 ali 3 sob s pritiklinaml. Ponudbe pod »Avgust 926« na upravo »Jutra«. 19302
Najnovejše sredstvo za čiščenje in lečenje vina je „HERMA"
edino lečilo zdravniško priporočljivo, pieizkušeno potom analize in zajamčen uspeh Vsako vino, ?e take kalno se očisti v 2 dn- h, nekatera v 6. urah. .HERMA* odvzame vinu slab okus, plesnobo, cikanie, rjavo ali rdečkasto barvo. V 6. urah ustavi vrenje vina. Najenostavnejša je tud! vporaba .Herme", ker se po vporabi v 6. urah, najkasneje v 2 dneh lahko toči vino dalje, ker ne napravi dosti gešče, ter je pretakanju pred 2 meseci nepotrebno. — Nihče od vinogradniKov, vinskih trgovcev in gostilničarjev
naj ne bo brez .HERMA* lečila Prodaja .HERM.A" lečila se je poverila za celo Slovenijo izključno sa.no A!. Planinšku v Ljubljani, Karlovska c. 18, kjer se dobe tudi nadaljna pojasnila. Na željo se vsakemu naročniku blago z navodili iakoj
odpošlje, ali pride na dom	5354 a
Sobo
meblirano ali nemebl'«aiao, išče zakonski par brez — otrok. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Udobno«.	19439
Gostilno
kavarno, restavracijo al5 slično podjetje vzamem v najem takoj. Ponudbe pod »Solidno in agilno« na npr. »Jutra«.	19286
Gostilno
vzamem na račun v Ljubljani ali na deželi. Event. grem tudi za natakarico v boljšo gostilno. Naslov pove uprava »Jutra«. 19414
Pisarna
večia in manjša soba, pritlično, najlepši centrum mesta, se- odda. Naslov v unravi »Jutra«.	19420
Soba
lepa. se odela blizu vlade. Naslov pove uprava »Jutra«.	19310.
Prazno
8 popolnoma vhodom, v bli poŠte ali Tivol kaki vila, i5če gospod za 1. nejne ponudbe lfn« Da npr3vo
sobo
aepariranim lini glavne najraje v tamoitojcu avgust. Ce-pod »Sta-»Jutra«. — 19253
Sobo
meblovano, i&6e abeolv. akademik, vračajoč se po 21etnein bivanju iz Pariza. Mesto najemnine bi poučeval francoski jezik. Ponudbe na uprava »Jutra«.
19232
Do 800 Din
plača mirna stranka za eta-novanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. Ponudbe pod — »Takoj v mestu ali predmestju« na upravo »Jutra«.
19431
Meblirana soba
no možnosti s posebnim vbodom, elektriko, event. po z uporabo kuhinje, blizu c?ntruma. ifče zakonski par brez otrok. Ponudbe upravi »Jutra« pod »Taioj 2S-7«.
Sobo
s posebnim vhodom išče v Ljubljani gospodična. Ponudbe dno sobote zjutraj na nnravo »Jutra« pod »Soba S0I1«.	19417
Na stanovanje
sprejmem takoj boljšega gospoda, več gospodov pa na hrano. Naslov pove npr. »Jutra«.	19415
Lepa soba
za 1 ali 2 gospoda se takoj odda Rožna dolina, Cesta n', št. 10, pritličje. 19421
Lepa meblovana soba
z električno razsvetljavo in popolnoma separiranim vhodom, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra«.
119399
Soba
z električno razsvetljavo, so odda gospodu. Naslov pove uprava »Jutra«. 19401
Kompletno
stanovanje
iščem, dam visoko nagrado, eventuelno formelno zamenjam z onim, ki gre iz Ljubljane. Ponudbe pod »Sredina mesta Din 1500« na upravo »Jutra«. 19406
Soba
opremljena, se odda do SO. avgusta mirni stranki. Naslov v upravi »Jutra« — 19397
Man^ardno
stanovanie
solnčno, leno (blizu sodišča), se odda s septembrom proti povrnitvi investicijskih stroškov. Naslov pove uprava »Jutra«.	19896
Prazno sobe
iščem v bližini mesta. Dopise na upravo »Jutra« pod »Šivilja 90«.	19380
Soba
se odda. Naslov pove up »Jutra«.	193!
Sobo
s posehpiim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Naslov v upravi »Jutra«.	19380
Dva Škrjančka
Bogdančka
želita dopisovanje • srčka-niml gospodičnami. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Skrjaačkac. 19383
Znanja želi
gospodična, trgovsko na-obražena, pridna ln pošte-na, s boljšim gospodom, solidnim in resnim, od 30. do 88 let. Ponudbe s sliko, ki se takoj vrne na upravo pod »Srečen boS«. 19384
Nasvete in pomoč
v vseh življenjskih odno-Sajih (strogo tajno). Potom uprave »Jutra«.	193S1
Draga ženka!
Sem v Ljubljani, pili takoj, kje sestanek, upravi »Jutra« Tvoj Ivan 2.	19435
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod naslednjimi šiframi: Alkohol, Asteroide, Crno-laski, Ceno, Cena postranska stvar, Dg. B., Dobro podjetje, Dober promet, Din 800, Delničarji 25, Eksistenca 32, fotografski vajenec, Gostilna na deželi, Hišo ali vilo, Inteligent, Izredna prilika, Inštruktor 906, Južni kolodvor, Kla. vir, K. J., Krompir, Ljubljana 45, Lep zaslužek 52, Lepa, Mirno 63, Mesar, Mirna ln zanesljiva 88, Mlekarna 14, Mirni dom 77, Ma-nufakturist 19. Mirno živ-ljenje 1002, Majhna trgovina, Mia, Nada, 2 osebi. Predplačilo, Predplačilo 12, Pridnost 20, Poštenje 880, Poštena 83, Prodajalka 20, Provizija 33, Poštena vrnitev, Posojilo, Profesor, Poštena 21, Razumna ln pridna, Redka prilika, R. 100, Rejenček, Skupno razvedrilo, Solidna 17, Stalen 30, Sami svoji 27, 8oblca 64, Sposoben 64. Samostojnost 18, Sodi, Sigurna plača. Srečna bodočnost 71, Srečen zakon, Svoboda, Skrben gospodar, Šivilja 8. Trgovina 1035, Takoj 80, Takoj 9, Takoj 20, Tabor-kolo-dvor, Takoj 28, Učitelj 24, Učenka 16, Vsled deložaci-je, Večerni izprehodi, Welcome, Vestna, Zdravo stanovanje. Zvesta ljube, zen, Zmožnost. Zanesljiva gospodinja, Zadovoljnost-, Zvonimir, Zdravnik 1926, Za vse življenje.
Denarnico
sem zgubila z manjšo vsoto denarja in dvema legitimacijama, glasečima se na ime Iv. In Antonija Ver-stovšek. Zgubljeno je bilo dne 2. julija t. 1. od Medvod do St. Vida. Kdor vrne, do-bi dobro nagrado.
194S6
Soba
lepo meblovana, s posebnim vhodom, v bližini realne gimnazije, e* odda boljšemu gospodu. Naslov pri upravi »Jutra«. 19389
Kapital ali jamstvo!
Zelo dobro vpeljano podjetje v Ljubljani a sijajno bodočnostjo sprejme enega ali dva družabnika s kapitalom 200.00 do 400.000 Din v gotovini ali v jamstvu. — Ugodnosti: popolno jamstvo, visoke obresti, delež na dobičku eventuelno služba blagajnika itd. Ponudbe pod »Kapital &U jamstvo« na upravo »Jutra«.	19440
Iščem posojilo
5000 Din. Vrnem v 10 mašeča , cbresti 10 odstotkov. Zastavim pohištvo. — Ponudbe pod »Nujno 5000 Din« na upravo »juta«. — 19376
Gospod
brez otrok. 6rednjih let, gostlničar z zelo dobro prvovrstno idočo gostilno v večjem mestu Slovenije, — išče vsled samotarjenja ln gospodinjstva sploh, gospodično, vdovo ali ločenko z nekaj kapitalom za poveča, nje imenovanega obrata. — Prosi se le resne in ne-anoninine dopise s polnim naslovom, drugače koš. — Tajnost strogo zajamčena. Cenjeen dopise pod »Gostilničar 12« na upravo »Jutra«, Ljubljana.	19403
Izgubilo
se je 100 Din od Gospo-svetske ceste 4 do »Novega sveta«. Ker je ubožica, prosi poštenega najditelja, naj jih ordda hišnici Gospo-svetska cesta št. 4. 19423
Pozor, invalidi in vojne vdove!
Ugodno prodam zidan paviljon, v katerem se nahaja trafika, pripraven tudi za vsako drugo obrt. Ev. dara tudi v najem. Ponudbe pod »Takoj £8« na upr. »Jutra«.	19318
Otrok
se sprejme v dobro oskrbo proti primernemu plačilu. Poizve se v upravi »Ju-
tra«.
19317
Grado
Cejk! penzijon «A a r o r a»
na obali 2 minuti od kopališča oddaljeno, izboraa kuhinja, na željo hrana za otroke, zmerne cene, radio. Posestnik: E. Filova. 17749
Humoristi!
Za perijodično humoristič-no publikacijo sprejmemo izvirne karikature, satire, kratke spise in smešnlce iz splošnega in političnega življenja nadstrankarsko. — Honorar po objavi. Poslati na Humor, podružnica »Jutra«, Maribor.	19283
Prosač
V soboto si nsi vzel uro, verižico in prstan, daj mi nazaj, ako hočeš meni Hranilna ul. 4. Maršner. 19402
V komisijo oddam
prvovrstno blago in položim tudi kavcijo, pod pogojem, da dobim službo v trgovskem podjetju. Naslov v upravi pod »Trgovina 79« 19379
taki izboini, elega trn i: najiinejsega usnia boks alii ševro stanejo samo Din 19G- —
To pa samo pri „D03€OS! Prešernova uiica 9 dvorišče. Jamčeno Udele : iastne tovarne.
LHOY Hi
Grandijozno filmsko delo v 12. dejanjih. — V vlogi mladega admirala Lorda Nelsona
briljira sijajni
60IRA
E 8 O T
V ostalih glavnih vlogah samo izbrane filmske zvezde kot:
L I
E H A 8 O
Werner Krauss, Georg A!exander, Friedrich Ktihne, Louis Ralph. Hans Hains Twardowski itd. — Kolosalna režija je delo slavnega Richard Oswalda. — Ljubavno. — Napeto. — Razkošno. — Sijajno. — Velezanimivo. — Vsled ogromne dolžine filma (oba dela ne-skrajšana v enem sporedu) se vrše predstave ob:
4», '/j 8. in V410.
Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester pod vodstvom prof. E Feršniga.
ELITNI KfWO MATICA, vodilni kino v Sloveniji. — Telefon 124.

Brez posebnega obvestila.
Vsemogočnemu se je zahotelo, da je iztrgal iz naše srede našo naj-ljubljfnejšo in najboljšo ženo, oziroma mater, staro mater, taščo in sestro, svakinjo n teto, gospo
Antonijo }(orvat roj. Kraigher
učiteljevo soprogo,
ki je preminula po predolgem trpljenju prejemši svetotajstvo za umirajoče, v sredo, dne 7. t. m. v Skofji Loki.
Pogreb se vrši v Ljubljani v peiek, dne 9. t. ra. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. julija 1926.
Rudolf Horvat, učitelj, soprog Rudolf, učitelj, Božidar, sinova. GIga in Lea, učiteljici, Stana por. Vrbtč, hčere. Vida Horvat,
učiteljica, sinaha, inž. Pavel Vrbič, zet Dušan in Vida vnuka ter ostali sorodniki.
Z neizmerno žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena žena, hčerka, sestra, svakinja in tetka, gospa
Mlina ScheSiova
soproga šolskega upravitelja v Konjicah,
v sredo, dne 7. julija 1926 nas nenadoma zapustila za vedno ter po težkem trpljenju zatisnila svoje mile oči v maiiborski bolnici.
Prepeljana bo v Sv. Lovrenc na Pohorju, kjer jo položimo v petek ob 4. popoldne k večnemu počitku.
Sv. maše 2adušn ce se bodo brale pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v Konjicah.
Maribor • Konjice, dne 7. julija 1926.
Žalujoče rodbine: Scheliova, Pernatova, Kiamčeva in Tušakova.



VSE LJUBITELJE JURČIČEVIH ROMANOM
opozarjamo, da je izšel
Jurčičevih spisov 4. zveze!
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Vsebina: Urednikov uvod - Golida. HS mestnega sodnika. Nemški valr^jDva brata — Božidar Tirtelj — Kozlovska sodoa — Črti iz življenja polit, agitatorja — bin kmetskega
cesarja — Sosedov sin — Urednikove opombe — Str. 475. BroSirana knjiga velja Din 72-—, v celo platno vezana 86*—, v polfrancosko usnje
vezana 92*—. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani
Prešernova ulica nasproti glavne pošte.
_ »JUTRO* St 153
8
Četrtek 8. VII. 1926
Gaston Lerous:	79
Prikazen v Operi
Toda Erik ni odgovoril... Nič drugega ni bilo slišati razen vode, ki je naraščala... Zdaj nama je bila že do kolen!...
»Kristina! Kristina! Voda se dviga! Zdaj nama je že do kolen!« ie kričal g. de Chagny.
Kristina ni odgovorila... Slišala se je samo naraščajoča voda.
Smrtna tišina v sosednji sobi... Nikogar ni bilo, nikogar, da bi zaprl pipo! Nikogar, da bi obrnil škorpijona!
Ostala sva sama v temi s črno, mrzlo vodo, ki naju je objemala, se vzpenjala više in više! Erik! Erik! Kristina! Kristina!
Zdaj nama je že izpodnašalo noge in zgrabil naju je nepremagljiv vrtinec. Voda se je sukala z nama in zadevala sva se ob črna zrcala in se odbijala od njih... Kričala sva nad vrtincem iz vsega grla...
Ali umreva tu? Ali se utopiva v mučilnici?... Tega nisem še nikoli videl. V času »rožnih ur v Mazenderanu« mi Erik tega nI nikoli pokazal skozi nevidno okence!... Erik! Erik! Rešil sem ti življenje! Spomni se!... Bil si obsojen na smrt!... Umreti bi bil moral!... Jaz pa sem ti odprl vrata v življenje!... Erik!.. .<
Vrtela sva se v vodi liki razbita barka!...
Naenkrat pa sem zagrabil za deblo železnega drevesa!... Poklical sem g. de Chagnyja... in oba sva se prijela za vejo železnega drevesa..
In voda narašča neprestano!
Joj, joj! Spomnite se! Koliko je prostora med vejo železnega drevesa in stropom zrcalne stene?... Skušajte se spomniti... Morda se voda le ustavi... Glej, zdi se mi, da je že obstala!... Ne! Ne! Groza!... Plavajva! Plavajva!... Najine plavajoče roke se zapletajo; dušiva se!... Zadevava se drug ob drugega v črni vodi! Z muko dihava črni zrak nad črno vodo... zrak, ki beži, ki ga sli-šiva, kako uhaja nad glavo skozi kdo ve kakšno prezračevalno napravo ... Oj, vrtiva se, vrtiva, vrtiva, dokler ne najdeva zračnega ustja... Vsesala bova svoja usta k zračnemu ustju.. Toda moči
so me zapuščale, skušal sem se oprijeti zidovja! Joj, kako gladke so zrcalne stene, kako polže pod mojimi iščočimi prsti... Še vedno se vrtiva!... Pogrezava se!... Poslednji napor!... Poslednji krik! Erik!... Kristina!... Lukluk, lukluk, lukluk!... Lukluk na dnu črne vode... Lukluk v ušesih! .. In zdelo se mi je, preden sem sem popolnoma zgubil zavest, da čujem sredi luklukanja: »Sodi!... Sodi!... Imate kaj sodov na prodaj?«
XXVII.
Konec iantomove ljubezni.
Tukaj se konča pisana izpoved, ki mi jo je izročil Perzijec.
Čeprav se je zdelo, da iz njunega strašnega položaja ni bilo drugega izhoda nego smrt, je vendar rešila g. de Chagnyja in tovariša brezmejna požrtvovalnost Kristine Daae. Vse nadaljne podrobnosti zgodbe sem izvedel iz ust samega daroge.
Ko sem ga posetil, je še vedno živel v svojem stanovanju v Rivolski ulici nasproti Tuilerij. Bil je jako bolan in Ie moji vnemi poročevalca-zgodovinarja, stoječega v službi resnice, se je končno posrečilo pregovoriti Perzijca, da je še enkrat preživel z menoj celo neverjetno dramo. Stregel mu je še vedno stari, zvesti sluga Darij, ki me je odvedel predenj. Daroga me je sprejel v kotu ob oknu, ki je držalo na vrt Sedel je na širokem naslanjaču, skušajoč vzravnati zdaj že sključeno telo, ki je še vedno izdajalo nekoč lepega moža. Naš Perzijec je imel še iste čudovite oči, njegov ubog obraz pa je bil zelo utrujen. Dal si je popolnoma obriti glavo, ki jo je navadno pokrival z astrahansko kučmo. Oblečen je bil v preprosto ohlapno suknjo z dolgimi rokavi Med pripovedovanjem je prav rad vrtel palce, njegov duh pa je ostal popolnoma čil in bister.
Nekdanjih strahot se ni mogel spomniti, ne da bi ga spreletela mrzlica. Zato sem Ie v drobtinah spravil iz njega konec te čudne zgodbe. Včasih je šele po dolgih prošnjah odgovarjal na moja vprašanja, semtertja pa so ga spomini tako prevzeli, da je kar sam od sebe s čudovito točnostjo orisal grozno Erikovo podobo hi strašne ure, ki sta jih z g. de Chagnyjem preživela v jezerskem bivališču.
Morali bi videti, kako je trepetal, ko mi je opisoval svoje prebujenje v vznemirjajoči polsenci sobe Ludovika - Filipa... po borbi z o... Poslušajte konec te strašne zgodbe, kakor mi jo je sam ripovedoval v dopolnitev svoje pismene izpovedi:
Ko je daroga odprl oči, je videl, da leži vznak v postelji... G. de Čhagny je ležal na divanu zraven omare z ogledalom. Nad njima sta bdela angelj in hudobni duh...
Po prevarah in iluzijah v mučilnici se je zdelo, da je bila natančnost meščanskih podrobnosti te tihe sobice samo novo slepilo za možgane predrznega smrtnika, ki je zablodil v to kraljestvo strahote. Ta postelja z obliko čolna, ti stoli iz povoščenega malia-gonovca, ta predalčnik, vse te kljuke in ključavnice iz medi. skrbnost, s katero so bil četverokotniki čipk razpeti po hrbtih naslanjačev, stenska ura in navidez tako nedolžni skrinjici z vsake strani kamina... končno ta polica, obložena s školjkami, z rdečimi blazinicami za šivanke in igle, s čolnički iz bisernice in z ogromnim nojevim jajcem... vse to diskretno razsvetljeno s sve-tiljko, postavljeno na enonožno, okroglo mizico... vse to na dno Opernih kleti nanešeno meščansko pohištvo, ki se je odlikovalo po ginljivi gospodinjski grdosti... vse to je bolj begalo domišljijo kakor vse prestane fantazmagorije.
Zato se je v tem starikavem, snažnem in skrbno urejenem okviru tem strašneje odražala senca človeka z masko. Sklonila se je Perzijcu na uho in mu rekla s tihim glasom:
»Je že bolje, daroga?... Ali gledaš moje pohištvo?... To je vse, kar mi je ostalo po ubogi, bedni materi...
Dejal mu je še to in ono, česar pa se daroga ni več spominjal. Natančno pa je ostalo Perzijcu v spominu — tako čudna se mu je zdela ta okolnost — da je med celo to vizijo v sobi Ludovika-Filipa govoril samo Erik. Kristina Daaž ni izpregovorila besedice; hodila je neslišno in liki usmiljena sestra, ki je zaobljubila molčečnost... je prinesla v skodelici zdaj krepilne pijače... zda i kadečega se čaja... Človek z masko ji je jemal skodelico iz rok in jo podajal Perzijcu.
G. de Chagny pa je spal...
Dr. Ivan Jenko
ne ordinirai
do zaselka avgusta.
lit.
I
Odlikovane Tovarne
E. Frette e C.
i::::::::::::::::::::::::! MOflZa
(lta.Ua)
mmt.
Tkanine Iii
Prtenine tiiiiiiiiijjiiiiiiili
Oprema
I
Perilo |j|
za dom
I
1
za neveste |j Dobave
lil za hotele, iestaviaci j e ln zdravilišča |
OBRNITI SE NA PODRUŽNICO
TRSTU
VIA MAZZiNI, 30
Za žejo
najboljši pravi INaršnerovi šumeči limonadni bonboni v pastiljah kakor pred vojno. — Pol litra dobte limonade za 1 Din se dobi povsod. 6344
Glavna zaloga:
JOS. VITEK, Lubliana.
Sv. Petra cesta 13.
Velstrgoviaa tekstilce stroke W išče -%m
za čim skorejšnji nastop zanesljivega
s a I d a k o n f i s t a
ki je nemškega dopisovan:a in stenograf je popolnoma vešč.	5342
Ponudbe pod broj „Za 8926" na Publlcitas d. d., Zagreb, Gunduliče\a ulica 11.
Družnimi)!
©@9©©©Q©9©©©@©
se sprejme k
dobro idočemu, dobičkanosnemu industrijskemu podjetju v svrho razširjenja obrata. Ponudbe pod ,Din 500.000" na upravo .Jutra".	5323 a
9©6©6©6666©©©©6'


tititž *

*
* * * * *
3S ¥
Knit ***

HHT0S FOOHZZHSO:
SVETNIK
——
Mftfa
Bro§. Din 40'—, platno Din 56"—
Naroča k pri
Tiskovni zadragi V Ljubljani,
Prešernova ulica 54


FOTO-ATELJE
i® ANT. URŠIČ
(V HIS1 TRGOVSKE BANKE) VHOD IZ FRANČIŠKANSKE UL. 10/11.
4926
L. Nikuš
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izdelovatelj dežnikov
Na drobno!	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih palio Stari dežniki sa nanovo oreobieteio.
TRSOM SOTf
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
kavcije zmožen, kot prva moč v veliko špecerijsko trgovino se sprejme.
Cenj. ponudbe z navedbo kavcije in dosedanjega službovanja je poslati pod „Agilen" na podružnico „Jutra" Maribor.	5352 a
Specifalna sneStaiiična delavnica
za popravo pisalnih, .ačunskih, kopirnih in razmnoževalnih sttojev kakot tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja
LUP. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. g
lelefoo it 980	lelefon St. 8SO
Vojaška uprava razpolaga z večjo količino konjskega gnoja in bi ga zamenjala za seno in slamo. — Interesenti naj se zglasijo v Intenda-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ali pa j v komandi 32. artilerijskega polka v Mariboru.
Sli
Hipotekama banka
jugoslovanskih hranilnic
Talatea
173
aijtttaJurn» v Ljubljani
■	(prej Kranjska deželna banka) i i
izvršuje vse bančne posle in transakcije
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju
ter daj« vsakovrstna kredita In predujme, ■aknp In prodaja valut In deviz.
SS a
t
za špecijalno trgovino za gospode v Ljubljani se išče. Predpogoj perfekten aranžer. Naslov pove uprava „JUTRA".
V bližini Ljubljane na razpolago do 50 KS po najnižji ceni, event. s pripadajočim tovarniškim poslopjem.
Ponudbe pod „Izredna prilika" na upravo »Jutra".
5289 a
RAZGLAS.
Krajni šolski svet v Geti i razpisuje natečaj
o oddaji gradbenih de!
(prizidkov) pri obstoječi osnovni šoli v Črni.
Zadevni načrti so razgrnjeni v občinski pisarni v Črni vsak dan od 8. do 12. ure in se dobijo istotam vsi pripomočki in vsa pojasnila za ponudbe proti plačilu 100 Din.
Ponudniki morajo vložiti odnosno vposiati svoje ponudbe krajnemu šolskemu svetu v Črni v zapečatenem kuvertu z napisom ,.Ponudnik N. N., ponudba za zgradbo prizidkov pri osnovni šoli v Črni" najpozneje do 17. julija 1.1. ob 10. uri dop.
Skupna stavbena svota znaša okroglo Din 970.000.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote.
O izidu natečaja se bodo ponudniki po komisijonelnem pregledu vseh ponudb obvestili pismeno.
Krajni šolski svei v Črni pri Prevaljah,
dne 5. juli a 1926	5jS1 1 al
Pohištvo I
elegantno v formi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča
A. AMANM, Tržič,
tovarna pohištva. 70*
iMHMMMaSHM
Trgovina perila
HED. ŠARC, Uubljana
Selenburgova ulica 5.
Prevzemanje oprem za neveste od priproste
do najfinejše izvršbe. Zaloga platna vseh širin, šifon, kre-ton, cefir, namizni prti in serviete, brisalke, žepni robci, nogavice kopalne obleke, plašče. 102 *
Ugodni nakup šilona od Din 17-— dalje.
Perje in poii Pralnica in iikalnica.
Nas'9ume se . aoraDi. iore najboljše
■ .■ steklenice -
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pri-tikline in ZupanČevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
Lovro Petovar, Ivanjkovci,
151-a Ceniki sc pošljejo na zahtevo
I
i

PRAGA VIII. 35 k-s^ s 6 sedeži, močno tapeciran, na novo lakiran, s Bosch elektr. lučjo, v najboljšem stanju, cena 45.000 Din.
PUCH VIII, 38 k. 5., s 6 sedeži, elektr. razsvetljava Bosch, v prav dobrem stanju cena 55.000 Din.
DAIMLER, 42 k. s., s 6 sedeži, pokrito karoserijo, v dobrem stanju, sposoben za prevažanje gostov v kopališče in potnikov iz postaje, s karbidno lučjo, 22.000 Din.
Avtomobili se lahko ogledajo v tovarni ce« merita v Zidanem mostu, ,, a

prvovrsten, za francosko in zunanjo kuhinjo se (prejme takoj v hotelu
BALKAN v BEOGRADU
| iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ]
in	ur
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sožalia, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nepozabne hčerke, sestre
Slavice Pavlin
dijakinje 7. raz. mariborske gimnazije j
| se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo.	5353 I
V Mariboru, 7. julija 1926. Globoko žalujoča rodbina Pavlin.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa
Avgusta Jerebova
roj. Venturini
danes dne 5. julija ob pol 11. uri zvečer po dolgem bolehanju, previdena s svetimi tolažili, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši dne 7. t. m. ob pol 4. uri popoldan,
Rajhenburg, dne 6. julija 1926. Fran Jereb
nadučitelj v pokoju
soprog.
Milan
učitelj
Urejtjje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoll Ribniku. Za Narodno tiskarn« dd. kot tiskarnari« Fran Jezeršek. Za inseratai del jc odgovoren Alojzi; Novak. Vsi ? Ljubljsai.