Metka Furlan Ljubljana PRASLOVANSKO -PLESTI »GOVORITI« ALI LUŠČENJE HOMONIMOV Zasledovanje zgodovine pomenske in oblikovne strukture besede kot delčka širše jezikovne strukture marsikdaj razkriva zapletena in zanimiva pota. Ne le jezikoslovca oz. etimologa, ampak vsakega človeka kot uporabnika in preoblikovalca besed venomer zanima, od kod beseda, ki jo vsak dan uporablja. Torej je vsak človek neke vrste etimolog. Toda pri tem se dogaja, da besede zaradi homonimije marsikdaj avtomatično poveže z besedno družino, ki s povezano nima istega porekla. Naj za primer takšnega ljudskega eti-mologiziranja navedem sloven. odvrniti, zavrniti »odgovoriti«, ki bi ga vsak Slovenec povezal z vrniti iz ide. +yer- »obrniti, vrteti«. Danes so zaradi homonimnosti semantične razlike marsikdaj tako zabrisane, da bi še tako pretanjeni etimolog pristal na ljudski etimologiji, če ne bi v narečju našel oblik opovreti, opoviem »oporekati«, ki kažejo na zvezo z ide. +yer- »govoriti«.' Takšnih primerov je v jeziku ogromno. Največkrat je prav homo-nimnost razlog, da neka besedna družina skorajda popolnoma izgine iz jezika. Relikti, ki ostanejo razpršeni na širokem jezikovnem področju, pa so oblikoslovno, predvsem pa semantično tako preoblikovani, da zahtevajo pri razbiranju besedne družine dokaj nekonvencionalno misel, ki dopušča še tako »čudne« pomenske pretvorbe, vendar čudne le za tistega, ki se ne more odtrgati od sinhronega pogleda na jezik. Tako bi marsikdo ob frazi okiog nas so pletli laži glagol plesti »govoriti« takoj povezal s plesti, pletem »motati«. Tudi večina slovanskih etimoloških slovarjev, ki so se dokopali do črke p, razlaga splošnoslov. plesti »govoriti, navadno kaj izmišljenega« kot preneseni pomen splošnoslov. plesti »motati« iz ide. +plek - »ovijati, plesti«. Edini, ki je podvomil o takšni ljudski etimologiji, je bil Machek.^ Vendar zaradi opozicije v zvenečnosti ni verjeti njegovi razlagi, ki izvor češkega plesti prek stčeš. +bladu, bledeš pripisuje praslov. *blqsti, +bl^Q. Slovanski jeziki, ki izpričujejo +b/^-, kažejo na »fantazirati«, pomenu »čvekati« se upira tudi ht s sorodnim blendžiiios »zmračim se«, blista »večeri se«. Ide. koren+plek - »ovijati, plesti« gotovo ni imel takšne pomenske sfere, kot jo navidezno kaže slov. plesti, sicer bi to izpričevali tudi drugi ide. jeziki, ki so *plek - podedovali. Torej sta v slov. plesti pomešani dve različni osnovi. Pozabljeni glagol dicendi (rekanja) izpričuje stčeš. plesti s samostojnim pomenom »karkoli govoriti«,^ drugi slov. jeziki pa kažejo na precejšnjo specializiranost pomena, in sicer »klevetati, blebetati« (npr. češ. plesti, polj. plešč, rus. plesti,'' belorus. plesč^ in tudi »lagati« {npr. slovaš. pliest', pomor, plese, belo-rus. plese, rus. plesti). Takšni močno ekspresivni pomeni so lahko nastali le zaradi obilice drugih glagolov dicendi in zaradi vpliva homonima plesti < +plek-te/o- »motati«, ki je gotovo pripomogel, da se je iz praslov. *pletT>ka »+govor(ica)«, izpričanega v csl. pletbX^ poleg plethka »commentum«,' rus. pletki (f. pl.) »čenče, obrekovanje«, spletka, ukr. plitka, polj. plotki (m. pl.) »laži«, kaš. plotki »isto«, slovaš. pletka »kleveta« razvil pomen, ki ga izpričuje sbh. pletke (f. pl.) »intrige« in sloven. pletka »isto«. Litovci so morali ta samostabiik ' Bezlaj, Vil. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (1971) 9. ^ Machek, Etymologicky slovnik jazyka českeho. Druhe, opravene a doplnžnć vydani 56. > Simek, Slovniček stare češtiny 121. " Dal', Tolkovyj slovar' živogo velikorusskogo jazyka' II 113. > Nosovič, Slovar bžlorusskago narečija 418. ' Miklošič, Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum 572. 120 prevzeti, ko pomen še ni bil popolnoma specializiran, saj je lit pletkä, pleikas'' »spodobna beseda«, a tudi »zla beseda, čenča«, pa-pletka »sklepna beseda«. Sloven. glagol pleteničiti, -ičim »govoričiti« (prim. sloven. govoričiti, besedičiti itd.) je bil najbrž tvorjen iz neizpričanega samostalnika *pletbnh, ko je ta pomenil »govor, beseda« in ne »kleveta, laž«, kot to kažejo rus. spletnja. pletni {i. pl.), belorus. pletnjä. V drugačni prevojni stopnji najdemo samostalnik -<-pletnia v sloven. pridevniku platnjav »premeten, zahrbten«. Ob upoštevanju pomenske pretvorbe »nalagati« > »ogoljufati« bi kazalo k tej besedni družini priključiti tudi sloven. oplesti, opletem »ogoljufati«, vendar to trditev precej ovira pomen njegovega nedovršnega para, tj. opletati, opletam »maščevati«, ki se formalno v veliki meri sklada z belorus. pletač, -täju »lagati«.* O-jevsko prevojno stopnjo kaže le rus. plotitb »lagati«.' Pričakovanih pomenskih razUk tu ni več zaznati, vendar so tedaj, ko je bila ta besedna družina še tvorna, gotovo obstajale, a so se potem porazgubile. Številne pomenske vzporednice tipa reči: urok dovoljujejo, da sem priključimo sloven. platiti se, -im se »uročen, začaran biti«, plätek (m.) »urok«, uplatiti, -im »začarati, ureči«, oplateti, -im »uročen postati« in oplätki (m. pl.) »uroki«. Na to navidezno osamljeno besedno družino je opozoril Bezlaj '° in jo povezal z ide. korenom+fsjpei- »vzneseno govoriti«. Na prvi pogled se zdi, da le slovenščina ohranja podaljšano o-jevsko stopnjo ugotovljene praslov. osnove *plet-, toda semantična motivacija r> biti uročen reči -* (do-, iz-)govarjati ^ biti dorečen biti veljaven, veljati dovoljuje priključitev tudi slov. *plateti »veljati«, ki ga samostojnega ohranjata le dolnja lužiščina, prim. ptašeš, -im »veljati«," in gornjelužiški dialekt v okohci Hoyerswerda, prim. ptačeč, -im »isto«.'^ V drugih zahodnoslov. jezikih se je *plateti zlil s splošnoslov, +platiti »plačati«, a ga le-ta v svoji pomenski sferi še izpričuje. Tako je češ. platiti, platiš »plačati«, toda Tedy plati, prijemate sazku? kaže na plati (3. sg.) »velja«. Poleg tega češčina izpričuje tudi uplatiti »podkupiti«, tj. pregovoriti koga z besedami, dejanji ipd. (prim. sloven. uplatiti) in uplatniti se »uveljaviti se«. Poljsko ptacič »plačati«, toda piaci »velja« v a piaci kryć, tudi ptatka »postavka«. Ravno tako tudi kašubsko ptacec »plačati« poleg »veljati« in polabsko plote »velja«. Splošnoslov. trgovski termin+pyafi(i »plačati« na osnovi virov, iz katerih zvemo, da je bila v 9.-10. stoletju pri Slovanih vrsta tkanine uporabljena kot plačilno sredstvo, z večjimi ali manjšimi težavami razlagajo kot denominativni glagol iz *plath »kos blaga, krpa«. Torej naj bi bil njegov prvotni pomen »dati plafh za nekaj -* nadomestiti, poravnati«. V vseh slovanskih jezikih pa kaže ta ozki trgovski termin sorazmerno široko pomensko sfero, ki jo je treba pripisovati zhtemu+p/a(e/i. Na slovanski+pya/e(j kaže tudi belorus. particip, pas. plöcenyj »veljaven, vreden«.'^ ' Fraenkel, Litauisches etymologisches Wörterbuch 620. ' Nosovič, Slovar belorusskago narečija 418. »Dal', Tolkovyj slovar'' II 116. '»Bezlaj, Radovi ANUBiH XXXV 95. " Muka, Slownik dolnoserbskeje recy a jeje nafecow II 63. '2 Mucke, Historische und vergleichende Laut- und Formenlehre der niedersorbischen Sprache' 500. " Nosovič, Slovar belorusskago narečija 419. 121 Tudi v litovščino prevzeti platyti (iz p.?) »veljati«'" dokazuje obstoj *plateti, hkrati pa kaže na ozko uporabnost+pya »veljati« ni možna, dokazujejo tudi drugi ide. jeziki, ki za ta pomen vedno uporabljajo različne lekseme (prim. ital. pagare: costare; nvn. zahlen : gelten itd.). Poleg tega južnoslov. jeziki s paralelno tvorbo, tj. verbum dicendi > »veljati« dokazujejo genetično povezavo med *^plesti in *plateti. Slovensko knjižno veleti ima pomen »ukazati«, toda narečno (Bela krajina, jugovzhodna Štajerska) ohranja starejši pomen »reči« (npr. velijo »pravijo«). V srbohrvaščini je ta glagol le še arhaizem, ohranjen le v nekaterih obUkah, toda povsod s pomenom »reči«. Tudi makedonsko se veli je »govori se«, prav tako bolgarsko velja, -iš »govoriti«. Sloven. veljati, -am »imeti domenjeno vrednost« poleg veljati, -am »isto«, ki ga najdemo že pri protestantih," v začetku 17. stoletja zapisanega pri Alasiu vagliat »valere« in sbh. valjati, -3m poleg veljat, -äm (Kosmet) in veljati (Žumberak) je treba razlagati kot tvorbo iz *\iel- »reči, ukazati«, kot je to storil Skok,'' ki a-jevske oblike razlaga iz +yö/-. Eden najstarejših socialnih dogovorov plati (3. sg.) »velja« se je torej le naključno pomešal s -uplatiti »plačati«. Ne da pa se ugotoviti, na kateri semantični stopnji je vstopil vanj, kar bi seveda osvetlilo tudi slovenske izraze besedne magije. Dokazovanje besedne družine praslov. +pies(j »govoriti« osvetljujejo tudi litovski glagoli pletavoti, -dju »zgovoren biti«," platavoti, -oju »kričati, zmerjati« in plotavoti, -6ju »biti objesten, bahati se«. Vsi trije primeri očitno kažejo na slovansko izpeljavo; lit -avö(i = slo-van. -ovati. Litovščina izpričuje takšno izpeljavo tako pri lastnih osnovah kakor tudi pri prevzetih. Ker niti Kurschatov niti Fraenklov slovar ne beležita pristnih litovskih besed, iz katerih bi bili ti glagoli izpeljani, prav tako pa jim ni najti ustreznih slovanskih oblik, ne morem o izvoru teh glagolov reči nič dokončnega. Kljub vsemu pa glagolske osnove dobro osvetljujejo vse tri prevojne stopnje in ugotavljane pomene: praslov. +p/e(- »govoriti«, *plot- »izgovarjati«, *plöt- intensivum k *plot-. Praslov. +p/e(- zahteva, da poleg ide. korena *(s)pel- »vzneseno govoriti« nastavimo tudi ide. *(s)pele-t- *(s)plet-. Oblike, ki jih Pokomy'* navaja pod korenom *(s)pel-, izpričujejo poleg neekspresivnega pomena (prim. armensko ara-spel »pripovedka, uganka«, gotsko spillön »pripovedovati«) tudi zelo ekspresivnega (prim. grško ansiki] »grožnja, bahava obljuba«, letonsko nuopelt, appeZ; »obrekovati, zmerjati, zasmehovati«, pal'as (pl.) »graja, zasramotitev«, iz-pal'uöt »grajati«, toharsko päl-, päl- »slaviti, poveličevati«), kar lepo kažejo tudi slovanski refleksi (prim. tudi angl. speli »čarobna beseda ali formula«). Sem je treba prišteti tudi osamljeni srbohrvaški glagol peliti, pelim (impf.) »ostro govoriti, ukazovati, priporočati« (Dalmacija), ki ga Skok," misleč na prevoj ei (prim. sbh. teči: proticati), s pridržki povezuje s sbh. piljiti, -Im »buljiti, zijati«, piliti, -'im »isto« (Dubrovnik, Lika), kar že semantično ni zadovoljivo. Idealne vzporednice praslov. *plesti ni najti, izpričujejo pa na primer baltski jeziki in deloma tudi slovanski številne glagole, ki kažejo na izpeljavo iz ide. *(s)pele- in so opremljeni z drugačnimi korenskimi determinativi. V svoji pomenski sferi kažejo ti refleksi poleg pomena »lagati, klevetati« tudi »pokljati, prasketati ipd.«, kar daje slutiti, da je ekspresivni s "Kurschat, Litauisch-deutsches Wörterbuch 1918. " Rigler, Začetki slovenskega knjižnega jezika 202, 220. " Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ih srpskoga jezika III 563. "Kurschat, LDW 1910, 1902, 1918 " Pokomy, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch 985. " Skok, ERHSJ II 634. 122 *(sjpele- v svoji drugi polni prevojni stopnji že zelo zgodaj začel učinkovati kot onoma-topeja, lahko pa gre tudi v teh primerih za homonimijo. FraenkePo razlaga litovsko plepeti »kramljati, lagati, blebetati«, tudi plepti »zgovoren postati« in letonsko plepet »lagati« kot onomatopoetične izraze, ki jih je najti tudi v drugih ide. jezikih, so pa v resnici lahko le varianta ide. *(s)pele-, tj. +p/e-p-. Tudi litovsko plešketi s pomenom »pokljati, prasketati« poleg »lagati«, letonsko plekšet »kramljati, lagati«, kar FraenkeP' veže z rus. p/es/ca( b »ploskati«, češ. pleskati »blebetati«, dodati je treba slovaš. pleskotat' »isto« in pomorj. pleskUotac »neumno lagati«, bi lahko razlagali iz +ple-sk- k ide. ^(s)pele-. Takšnih primerov je veliko. Primer praslov. +plesti »govoriti« dovolj zgovorno kaže na problem resnične pomenske elastičnosti korena oziroma njegove besedne družine in znova opozarja na homonimijo kot enega izmed bistvenih dejavnikov pri širjenju pomenskih sfer in oblikovanju novih miselnih,jprocesov.