ISSN 0350-5561

tm kfiMC t«4tu
Sončno in vroče bo.
stevifka 25
cetrtefc, 5. iutija 2001
220 Sir
Mnogi so mu želeli stisniti roko
T(id/ na tetosnjem vseslovenskem srečanju upokcýencev v Velenju je bit najdražji gost predsednik države Milan Kučan. V svojem govoru je med drugim dejât^ da "statistika prav gotovo zakriva posamezne človeške zgodbe, tudi žalostne in prav te morajo biti predmet naše skrbi in solidarnosti. " Kot kaže posnetek so mu ob koncu uradnega dela mnogi želeti stisniti roko.	■ tp, foto: vos
Celjska statistična regija
Opredeliti
prednostne
naloge
L<k;aJ<SKA dolina - Po ï^Mu poslancev dr^avne^a yÍH»ní /. drugih »lov^nskih območij so lutii puNhmcí s savinjske stjitistiCne reuije onianí/imlí svoj kJuh. Otipljiv konik pri uresničevanju le Uohrmloiite pobude je bilo ludi pone<IelJko-vo srečjinje poslancev i ^pani te ki je v Lo^nrski <k>lini s pomogo Savinjsko - ^Ui^kt; ol)m<»ène roz^ojn« a^en• CU« sklical ^.upan ofK^lne Luće in poslanec Mirko Zoinemik.
Pi\slanci so se poirudili 7 vcćiasko udolcí^bo. s Cx^mcr pa se Župani ne morejo pohvalili. SexJasil ne/aradi vsebine pogovora, saj so se uUelc^cnci pogovarjali o pripravah na dvolel-no nairt(wonjc dr/avnega proraCuna in o prednostnih razvojnih nalogah v regiji. Navzlic posehnoslim vsake i/med 32 občin, ki scstavljaji» slalisliOno rcgij(\ so udcle^enci oprcdc* lili skupne prednostno nalt^ge: komunalna nadgradnja, pri Čemer so v c«predju ccsie s Trojanami na Celu. ravnanje z odpadki, čisiilnc naprave, poplavna varnost, vi^je in visoko šolstvo 1er turizem.
'Ib so torej prednostne naloge pri katerih bi regija nujno morala eni>ino nastopati do drtave in jih v največji možni meri sku^ia vključili v državni proraCun za 20112 in 20U3. Za takSen skupen nasUip pa je gotovo nujno tudi sprejetje regij-skega razvojnega naCrla, ki je v osnuiku ?e pripravljen in Caka na obravnavo, nekateri Župani in poslanci pasti i/raz ili dvom in biv ja/en o uCinkoviiosti obravnave zajetnega gradiva In pra-voCasnosI i sprejema tega nujno potrebnega dokumenta, "(^e ga ne bomo .sprejeli pravočasno, nam bodo v ostalih regijah priv<ï^ljivo ploskali, Ix^ njim <'íSialo vcCsredstev." je bila upca-viCenapripc^mbaenega izmed udelc/enccv, Naiupanihjeio-rej, da se potrudijo in zagotovijo obravnavo in sprejem na občinskih uvelih.
mjp
d.d.l i ZAVAROVALNICA MARIBOR^
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96
VELEKJE
Vfes mesec junij so potekale prireditve, posvečene 3. juliju, dnevu rudarjev. Za-ključna in osrednja seje zgod//a v sobotnem vročem poznem popoldnevu na mest' nem stadionu. Med rudarje so na 41. sko-
ku čez kožo sprejeli 44 fantov in eno dekle, Majo Videmšek, ki je bila deležna največ pozornosti medijev in javnosti.
■ bs, foto: vos
Na 6. mednarodnem atlet' skem mitingu, se je izkazal tudi domači adut Boštjan Buč, ki je v spominskem teku na 3000 m z ovirami znova premagal kenijskega tekmeca. ■
9770350556014
Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Velenje
Nov zakon osnova konkurenčnosti
Savinjskr>-ša[c^kii ohmi^čnsi j^ospudarska xliurníca jc pri* pravil» okroglo mi/o o prt^dlngu how^^h /i)koiiii o delovnih raxiDiTjih. Udck^Jli ao so je direktorji in kadroviki vseh vetjih podjetij in podprli stalisće {»ospodarske /.bornicc Slovenije (predstavil jim jih je podpredsednik Samo Hribar Milic), da predlo}^ ni evropsko naravnan, .saj ohranja številna določila nekdanjega socialističnega pravnega rcd^. Delavcem pri/nava preveč pravic, ki ole/ujcjo izpeljavo nekaterih postopkov in dra/i odpoved delovnega ra/merja. Zato priî^akuje (îosptKJarska /.hornica Slovenije od poslancev in od vlacle, da bodo upoi^tcvali pripoml>e stroke in primeriji* ve ureditve držav Evropske unije in tako /ii^olovili podjel« jem konkurenčne poboje gospodarjenja. Brez tťga vsekakor ne bo Slo, saj je Slovenija izvozno naravnava država, nckonkurcninosl pa bi pamcnila izgubo dwUv vnili mcsl. To pa jc zagotovo tisto, kar si v&j najmanj želimo. Udclcřcnci razprave so pascbcj poudarili, da je ireha nov zakon z vsemi pripadajotMui) podzakonskimi akti sprejeti v lem letu. Pri nadaljnjih pogajanjih s sindikati in vlatlo pa je ifcba poiskati kompromise, vendar pa pričakujejo razumnejši zahteve sindikaiov. Vzirajaii je ircba na bistveno fleksibilno ji i h procesih zaposlovanja, ki bodo gospodarstvu pomagali pri smelejkm zapt^slovanju bre/ tolikšnih rizikw pre lira lic zašćite .slabih dclavccv, ob tem pa jc treba zagotoviti u.slreznejže nagrajevanje dobrega dela. Le lakc bo mogoče ohranjali delovna mesta in odpirali nova. Ob t'^ni pa je ircha zajeziti neracionalno neproizvodno zaposlovanje javnega sektorja.
'*S(K'ialna država je tista država, ki ima toliko delovnih mest, da jih državljani lahko izbirajo/^ je med drugim dejal Samo Hribar Milic, '' ne pa lista, ki delodajalcem oneniogoia, da bi odpustili slabe delavce."
Za flciisjbihicj.šo opredelitev zaposlovanja v nov; zakonodaji. se je med drugim zavzel Janko Lukncr iz Premogovnika Velenje, ki bi bil pripravljen popustili pri oprcdcUtvi ali sodi Oas malice v delovni cas sli ne. Usmeritve GZS jc odločno podprla Milka Šinkovec iz Gorenja, razpravo pa podkrepila z nekaterimi konkrelniini primeri, ki jih srečuje kot porotnica na sodišiu. največkrat pa so ti otlraz neuslrczne zakonodaje, Sonja .lamnikar iz obrtne zbornice je opozorila na nujnost sočasnega sprejema podzakonskih akiov, mi^. Franc Avberšek iz Erica pase je med drugim zavzel za določilo triletnega deia /a doloCen Cas.
■ Mira Zakoèek
Poslanec Bojan Kontič sprašuje
Koncesije v zdravstvu naj ne bi oiiromiie osnovnega varstva
Velenjski poslanec ZLSI) bojan Kontih je piwt a vi I ministru dr. Dušanu Kcbru vprašanje v zve/i i ureditvijo p<»deljevanja koncesij in zagotavljanjem ohranitve funkcije Zdravstvenih domov v skladu ?, nacionalnim program om /.dravja vse do Uta 2(MM. ťa je pojasnil, da je bilo v prejšnjih devetih letih podeljenih 800 koncesij,včasu njegovega vodenja ministrstva, le 6, od lega 5 siomaioU>goni. To pa zato. da bi najprej uredili prav to področje. Poudaril jc tudi, da je bila najprej p<^trííbna spa*-meniba zakonodaje, ker podeljujejo konccsijc v občinah, katerih rai'drobiiev jc povzročila dodal ne zaplete. Zaradi vsega lega.so pojavljajo ne.^oglasja in zahteve z dveh sirani, na eni strani zdravnikov, ki zahtevajo konce.sije, na drugi strani vodstev zdravsivcnih domov, ki skakajo zagotavljati naloge opredeljene v nacionalnem zdravsivencm programu. Da bi ta pritisk v.saj malo
razbremenili, bo izdalo ministrstvo (do sprememb zakonodaje) usmeritve na osnovi katerih naj bi ohranili sedanjo funkcijo zdravstvenih domov, koncesijo pa delili tako, da bodo ostali tudi ti zdravniki sestavni
del javne zdravstvene mreže.
Neustrezen izvoz z avtoceste
Bojan Konličje op^rzoril tudi na neusirezno rešen izvoz z avtoceste za Velenje v .Vji vasi in slabo označbo smeri proti Velenju. Odgworil mu je državni sekrelar Anion Šajh, ki je pojasnil, da strokovno gledano ta izvoz uslreza količini prometa. ki ga beležijo na tem priključku. da pa na ministrstvu za promet temeljilo proučujejo celovito rešitev prometa na tem področju. Obljubil je, da bo preveril ustreznost cestne označbe Velenja.
ŠoštanJskI svetniki dali zeleno luč županovi pobudi
K Šoštanju tudi Preloge in del Družmirja?
SOSIANj. 2.julija - Soštanjslu s>cfniki so na ponedeljkovi Titdnji pred poletnimi pi»Citm-cami. sprejeli rebalans proračun» /ii lelo^je leto, ki upoi>te-va najem kredita stanovanjskega sklada m nakup dvanajstih stanovanj v tako imenovanem kareju oh Paki. Vključuje pa tudi sanacijo /x]ravst>'cneua doma in Aačctek urejanja osrcdnje^^i .šostanjskcjia trga, lotr v osnovnem proračunu ni bilo predvide» no.
.ioSianj zdaj dejansko dobiva zavod za kulturo. Svetniki so sprejeli odlok ouslan^Tvitvi.v nadaljevanju pa spremenili in dopolnili tudi odlok o plakatiranju in ob-veáíanju na obmoCju obćinc. Na pcxllagi lako dopolnjenega ixJlo-ka bodo z^laj lahko pripravili javni razpis za koncesionarja ?zi to dejaviu^t.
Draine ravnanje s komunalnimi odpadki
sprejeli so odloke spremembah in dtjpolnilvah cnJloka o «organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter, lo najbrž zanima Številne Šošlanjcane, po-
dražili odvoz smeli ali kakor se le mu uradno reče. ravntanje s ko-tiTunaliiimi ^xJpadki. lb bo dražje od 1. avgusta zá slabili ]4odsiol-kov, kar se bere veliko, pre-raêunanopa znaiaza individual-nohiío mesečno 210 lolaijcvveč, /a iričlajisko družino v več stanovanjskem objektu, pa 157 tolarjev več na mesec.
Svetniki v skrbeh za ceste
Matjaž Cesar (LDS).ki j<; na eni zadnji seji swla otóirno govoril o ne vi>ečn oslih, kijih prebivakvm ob zapornicah Železniške prcigii, p{Wzročajo prižgani avtomí)biLski motorji, je zdaj dobil tîdgovor Dirckcijc Republike Skwnijc za ceste. Z njim pa nizadwoljen.saj lam menijo, da za p(*>lavi1cvpo-sebnili tabcLki bi voznike opozarjale na lo, da pred zaprtimi zapornicami ugasnejo moiorje. nepotrebna, saj je to opredeljeno v zakonu. Alaj svetnik predlaga, da take lable postavi olîCina-Danilo Čebul (Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine ŠoiWanj) je opozoril na seznam Zavcxla za ohranjanje kulturne
dedi^ine. ki govori o statusu kulturnih spomenikov. Meni, da bi ga morali v svclu obravnavati čimprej, saj sc zaradi nekaierili objektw precej mudi. Med drugim je omenil Druřniirski kk'^ter. ki je v prihodnosti obsojen na potopitev.
Anion Skomsek (SLS SKDj je spreg(woril o izvajanju odk^ka o ccstah. Kaj pi^magii. će je la sprejet. če pa ni nikogar, ki bi uresničevanje spremljal. Pri tem je
omenil nekaj čislo konkreinih problemov, predvsem pa opozorilna neupoštevanje omejitev za tovomjakarjc, ki zlasti po obrob-nili krajevnih skupnostih vozijo precej težje ttwore, ko: je dovoljeno in kot jim ceste dopa^čajo. Je kdo. ki bi to prepiv?či.. saj se na lak način na lokalnih cestah dela precejšnja Skoda, je spraševal svetnik.
■ Milena HrstiČ • Planine
Velenja mani, Šoštanja več?
^ pred leti so Šostanjčani razmišljali, da bi naselje Prelog in dela Druzjnirja, ki sodi v Meslno občino Velenje, morali priključili SoŠlanju. No, zdaj boto pobudo v državni zbor vložil Milan Kopušar, Ša^tanjski župan Iji poslanec, lega iateresa prebivalci sami ne morejo izkazati, ker jih tam nI več, občina .Šoštanj pa ima interes za lo pripojitev. '^Gre za velik del za-pu^encga dela SaleSke doline.
Občina Soltanj je zainteresirana, da se rekreacijsko - turistična razvojna vizija Šaleške doline kot alternativa prihodnosti za ča.s, ko se bo izkop premoga prenehal» ne bi končala na zah(KÍni obali Velenjskega jezera, kot je zasnovanov prostorskih dokumentih Mestne občine Velenje. Razvoj je treba omogočili cciolnemu odkopnemu polju Premogovnika Velenje in ne le delu lega polja." med drugim v obrazJožilvi pobude, ki so josveiniki v celoti podprli, pik Milan Kopu.šar.
S seje sveta občine Šmartno ob Pakl
O pobudi na korespondenční seji
ŠMARTNO OB PAKl, 2a junya - Prvič se jc v mandatu in pol /.{godilo, daje bila seja sveta občine Šmartno oh Paki ne-.sklepčna. V mali dvorani tam* kajfvnjcga kiiUurnoca domaje pet svetnikom xaman čakalo nu se enega, ki bi rv&il nastal neljubi zapicl.
Neljubi prcdvsenî zaradi osrednje ločke dnevnega reda seje - obravnava pobude iniciativnegu ixllx")-raza iidočitev dela naselja Lelu^ IZ občine Brasl^^vče in priključitev k občini Šmartno ob Paki. Pobudo je bilo namreč poirebnozvso piîtrebno dokumentacijo, h kateri sodi tudi sklep občinskega svela o sogla-sju. vložiti v Dr/avni /hordo 30, junija. Položaj jc reSil
svetnik Jože Robida. Predlagal je, da bi o njej glasovali na kore-spondcnčniseji. Tose je tudi zgodilo. Seveda so ['Hibudo iniciativ-negii odbora sprejeli, saj so o lej icnii kar zavzelo nizpravljali na prejšnjih dveh sejali svela, Kot smo že poročali, je na obeh i>mar^i župan Ivan Rakun menil, da morajo p^'»biido za izJočitev iz občine Braslovče in za pri-ključilcv količini Sina rln<^<ib Pakt dati tamkajšnji krajani. Na čigavo pobudo so li ustanovili iniciál ivîii odbor, katerega pred-scdnik Jero^av Cukrovje pobudo s VO pixlpisi izročil županoma obeh občin, nismo slišali. Vule-meljiivi pil smo lahko prebrali, da so s potrebami vsakdanjika
bolj vezar.i na ŠmarUco koi na brosjov.Ški^ občino. Kljub nesklepčni seji so o lenii svetniki razpravljali. Po mnenju J<'>Žela Robide pt^ebnili ležav pri obravnavi v Državnem zboru ne bi smelo bili. saj v primem izločitve levega dela naselja Lcluš ne bo nastala n<îva občina. Piav lako pa zaiadi lega ne bo ogrožen obsloj obéinc Braslovče. ťx bo Državni zbor s<^glasal s predUv gom, se bodo. po besedah Šmarikvi^t županu Ivana Rakuna, o lem izrekali krajani na referendumu že janauija oziroma februarja prihodnje leto. Na vpraSanje Jožeta Robide, kaj bo pomenila morebitna sprememba glede upravne enote, pa je
Ivan Rakun povedal, da bo po vsej veijetncîsîi zanje oslala v Žalcu.
Pt'ibudoo izJoČilviso minuli petek na izredni seji sveta obravnavali tudi svetniki občicn Bras-hwčc. Pobude nisii podprli.'» ker za lonizakonskili osnov«. Izvedeli smo, daje pobuda o izločitvi kljub temu v Državnem zboru. Vložil jo jc pswlanec in šo^tar^skj župan Milan Kopušar, ki jc sodeloval tudi žc pri pred-hodnilî aktivnosidi vzvezis tem. Ki">i smo slizli, je izk>čilvcno območje veliko prit>ližno ?5 hek-lorjev, meja pa naj bi potekala po parcelnih mejah.
■ tp
Poslanski večer Bojana Kontiča
Slovenija je dobro organizirana država
Na toknHncm tradicionalnem poskinskcm večeru, bil je v Vili Sintlui v Sohior^u, jc Bojur) K<in-(ič s<)stii 5l(»vcn.skťga mini.Mra za notrat\le zadeve dr. Rada Bohinca,
Osrednja lema pogovora je bila pcílilična kariera dr. Bohinca in njegi^vii odločitev, da aiova sprejme ministrsko mesto. Dr. Rado Bohinc je nalogo minislra že opravljal (za znanost in tehnologijo), vendar je ob izstopu Združene liste Sir^elalnih demokratov iz vlade, odstopil. 7.a nekaj časa seje umaknil iz političnega ivljcnja, se posvetil znanstvenemu deiu, potem pa sprejel ponudbo, da opravlja njdogc minislra '/n notranje zadeve. Med prednostne naloge je opredelil reformo javne uprave, vzpostavitev scbcngenske lucje in tispi>s<iblja-nje uradnlktw v javni upravi za čas. ko bo Slovenija poslala član i-ca evropske un ije.
U deležen ce pt>slan&kega večera jc najbolj /a ni ma In organizacija srečanju Bur.h Puliii, Pt^zdravili sovamwuic ukrepe ,ki so bili iz-vcdcjii ob organizaciji lega srečanja, S eeloino i>rgani/!acijo pa je Slovenija dokazala, d<i jc dobro organizirana država, ki sc lahko primerja z najrazvitejšimi.
Razpravljali so tudi o vpraianju beguncev v Sltiveniji. Minister jc p«wedaLdase je no lem p(xlri>čju slanje nekoliko umirilo in migracija ni več lako velik prc^blem kol je bila ob njegovem priJiodu na to delovno dolžnrtsl, Z nekalcrinti lokalnimi skupnosinn so dosegli ludi soglasje za namesillev be-gimccv.
Z/slo kritični so bili udele/cnci poslanskega večera áo objavljanj nepreverjenih intomiacij. žaljivk in kJcvel vjavnili glasili, opravičila oziroma pojasnila pa so najpogosteje Lîbjavijena na naslednjih Številkah nancopazniii mcsl il], žel e-
Minisier za notranja zadava dr. Rado Bohinc ja bil zanimiv gost Bojana Kontiča. Gostje so mu postaviti ve/Zko vprašanj.
li pa so lu<.ji več inlomiaeij o problematiki »Trohe«. a jim je minister pojasnil, da preiskavo vodijo ,sirokovnja<i. ki bi^do skiu^ali ugiv
lovili, kaj seje dogajalo v preteki ili mesecih.
■ mz
éáULLj dnjžba.d.o.o.Vtieflie Idiajs ob CMrtUh. C«na vmmmagi 220 SIT, mesena naročnina 630 SIT, vimes^čna naroCnlna 2.470 SIT, polleina rtsroCnlria 4.70C SIT, letns naroenin» 8 800 Siï
l^lnitlvo: Boris Zakošdk (ditidor in Qtavni urddnk). âane VovK (odEDvomk ureOnIk). Mlleu Krstič^Planinc (pomočnica urednika), Janu Piesnk. Tatjana PoegorSek, Bolana âpe^ (novinar])) Mira23Ki:^ (urednba radia). Jan)a Ko^-âpegei (i^ničn) urednik), Đaniir èmid (oblAxwaIsc) Ptopsgamia; hrtna Jug {vodta lïopa^inde). Sa§o
Konečník. JureBsričnlklprop^ndtsia),
S«de2 utedniiFva in uprava: 3320 V«l«n|e, Kidričeva Ta. p. p. 203.
leieion (09) 898 17 90. Mefax (03) 897 46 41
Žinaraf un pn app Velsr«?. StevlKa 52800-603-38482
E-msQ! na$.cas@$tol net
Oblikovanje In graL prprava: r^ai Cas d o o Tisk: Tskaru SÍT d4
Nensfočenih íotograOj in rokopisov ne vtdCamoi
Po zakonu o DCV je ias' uvitćsn m«d proi7Vf>c^ InformaHvngga ntačaja ?ateterese plaCufe <Uvek po znižani stopnji
5. julija 2Q01
«««ČAS
DOGODKI
Ministrica Čokova med velenjskimi šolniki
Nujno je gospodarno razmišljanje in delovanje
VELENJE, 26. junija - Na povabilo poslanca v Držav* nem zboru RS Jožeta Kav-tičnika se je v Velenju na delovnem obisku mudita republiška ministrica za šolstvof znanost in šport dr. Lucija Čok s sodelavcema. Najprej se je v prostorih mestne občine Velenje sešla z občinskim vod* stvom ter ravnatelji osnovnih šol, nato pa je svoj obisk nadaljevala na Šolskem centru Veienje. V uvodu jc Župan mestn« občine Velenje Srečk» Meh i/-pcfSîavi) tri vprašanja s podroCja v/^ojc in in izobraževanja v (cm okolju, in sicer icžavc s predšolskimi otroki, zagoiav-Ijunje pogojev /a iz\'ajanje deve Uclnc osnovne Solo ter pros-lorsko slLsko na Šolskem centru Velenje. Osnovno težavo pri prvih dveh predstavlja zmanjšanje šlevila novorcjjenih olrok. Lani jih je bilo rojenili le 264. kar jc ma nj kol leto prej ali polovico manj kol pred nekaj leti. Zaradi loiikšnegn upada Števila oirok.se bo lo okolje ie-la 2005 srečevala s prcse*^ki dc-laveev in prosiorov (že sedaj naj bi hilo praznih 30 učilnic), prc\'c]ikimisiroski in najbrž ^^ s čim. ('c se s podobnimi vprašanji ukvarjajo v drugih okoljih, pa delajo icga nekoliko drugačnega v primerjavi / dugimi v Sloveniji muliunaci-onalna sestava prebivalstva, predvsem pa preceji>nje Slevilo šolskih okolišev. Ima ga vsaka šola, vseh šesl pa jc na polmeru i^yu metrov. Glede deveilet-ke pa je Meh ministrico seznanil, da je osnovna u.smeritcv (a. da bodose.stlotnl otroci obiskovali pouk v osnovni soli in ne v vrtcih, kjer imajo sicer dovolj dobre delovne pogoje. Prav zagotavljanje pogojev za
Repubtišks ministrica za šolstvo, znanost in šport dr, Lucija Čok med pogovor? na sedežu
uvedbo devellelnega programa in visoki stroški za nakup polrebne opreme pa sta bili osrednji temi, ki so jih izpostavili ravnatelji velenjskih osnovnih i>ol. Že danes občina kot ustanoviteljica slednjih namenja premalo denarja za njihovo normalnem delwanje, kajíkíle da bi jim zagotovila približno 3 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala ureditev učilnice za .'(e.s-llcine učence. AJi lahko dti^ava pri tem občutneje pomaga, je zanimalo ravnatelje. Poleg lega so opozorili Še na nekaj drugih te?av. kot je realno vrednotenje materialnih stroškov, visoke zakonske obveznosti, status mobilnih specialnih pedagogov, podružnične osnovne Šole. šolske kuhinje in podobno.
Ministricil tir. Lt<.lija Čok je ravnateljem verjela, da je .stiska prccejšnja. Prav zaradi lega. ker ne bodo mogli zagotoviti pogojev za izvajanje programa devetlelke na vseh ik^lah. so prestavili to obvezo Še za leto dni. Cilede drage opreme se
bodo, po njenih besedah, še pogovarjali, čeprav je pri tem opozorila na nujnt) gospodarnih razmišljanje in delovanje, na usklajevalne dogovore. Prav tako je poudarila na izdelavo podrobnejše strategije do leta 2ni)5, ko je v celotni Sloveniji pričakovati precejšen demografski upad ter na ponovno prevetritev prostorskih pogojev in aslalih meril.
Stari jaiek
nadomestna
lokacija
Po mnenju vodstva Šolskega centra Velenje, kjer seje ministrica zadr/ala v pogovorih do poznih večernih ur, je njen obisk dosegel zastavljen cilj. Direktor cenirii Ivsm Kůlník je povedal, da so obisk .s p(i&lan-eem Jo^.etom Kavtičnikom načrtovali kar nekaj časa, ministrici pa so predstavili dve v tem trenutku iwrednji vprašanji: prostorska stiska in zaokrožitev njihovih programov. Soglašala je. da ta zavod zara-
/nesfne občine Veíenje.
di tolikšnega števila dijakov poka po šivih, hkrati pa potrebuje program, s katerim bo lahko uravnotežil ponudbo na področju srednjega in višjega Šol-siva. Vrzel, predvsem /a izobraževanje deklet, naj bi zapolnili s programov turistični tehnik. ki bi ga nadgradili z višjo strokovno Šolo. Odgovor ministrice so razumeli kot možnost umestitve tega programa v šolskem letu 20i)2/2003. /a reševanje prostorske stiske pa jc ministrica podprla enega od dveh projektov. P(] ogledu oltstojeCih učnih delavnic na območju Gorenja in lokacije za nove je soglašala je z nadome.stno lokacijo zanje na območju starega ja.^ka. Druga re.šitevza pridobitev dt>-datnih prostorov v neposredni bližini centra pa je. po njenem mnenju, zaradi nejasnosti oziroma nedorečenosti glede pre-razpore d i t ve o sn ov nošo Is kega prostora za potrebe devctletke preveč odmaknjena-
■ tp
ffecrca ob Savinji
Ze 22. od lipe do prangerja
Kultura, šport, glasba za mlade, narodopisno izročilo in razvedrilo so zaznamovali teden dni ob letošnji 22. turistični in narodopisni prireditvi "od lipe doprangeija" na Rečici ob Savinji. Narodopisni del so letos piwe-tili razstavi z naslovtim "od zibelke do šole." Na njej so predstavili zibelke iz vse Zgornje Svinj.ske doline, drugi del pa je bil namenjen mM šoli in to na zelo izviren način. Marljivi delavci tamkaj.^jega iuri.stičnega društva in krajani .so namreč pridno Iskali in zbirali vse predmete, ki jih nosijo ši^laiji v svojih torbah vse od obdobja Avstro - Ogrske do danes.
Mladi in stari so nekaj dni uživali v najrazličnej.šth športnilt igrah, odmeven je bil velik rock koncert, vi.^k pa seveda "večer pod trško lipo." 'I("»krai so se z domiselnim sporedom predstavili učenci tamkajšnje (xsnovne.šole. na prireditvi síí tudi letos pode-


Množico obiskovalcev so mova navdusiH ćlani zgomjesavinjske^a konjerejskega društva.
lili priznanja najboljšim iztlelwal- začinili z velikim ognjemetom, skega društva znova navdušili s eemzgomjcsavinjskihželodccv, /.akonecsovncdeljopopoldne šaljivimi in spretnostnimi igra-ponudbo dobrot in zabave pa .so člani/gomjcsavinjskega konjerej- mi.
■ ;p
©
Poslovna
.♦^TirriR
LB Eurocard
Zdkaj poslovna kartica LB Eurocard?
Ker omogoča preprostejši način plačevanja z denarjem podjetja.
Ker lahko Z njo plačujete in dvigujete gotovino doma In v tujini, na
ustrezno označenih mestih - z nalepko EC/MC.
Ker pod|et|e poravnava svoje obveznosti le enkrat na mesec.
Ker se z njo lahko včlanite v E.C.I. klub, ki vam ponuja različne ugodnosti in popuste.
Za vse informacije smo vam na vol|0 v Sektorju plačilnega prometa, telefon 899-52-28 (Ivica Dolenc).
banka Velenje
Banka	d.d., Vêl^njê,
banènai skupina Nove Ljvbiianske banke
Minister Federacije BiH obiskal Premogovnili Velenje


Praznoval z rudarii
VELUNJK, 29. Junij» - V puUk je velenjski pr«mono\Tiik obiskuj minister TederiKiJe liitsne in Hercegov ine za energije», rudarstvo in inclustri jo HasHn Rećirović. Ovinia] si je delo na odkopih in pripnivah 1er se z vodstvom p rem (»go vnikli po^ovnrj:)! o or^a-niz.acijl, tehnologiji In varnosti deln v rudniku. Se/n^nlli so tu» di s iMJStnpki v /vezi z I as tni nje jem in prest ru ki u ririi njeni« s dnier se v ( ederiicyi Hosne In Heaeg«\ine swLî j intenzivnu ukvarjajo.
Minister Beéinwié je ob tej priložnosti ptwedal. da stanje na področju rudarstva v Federaciji Bosne in 1 lercegovine ni rožnato, da je zadolženimi rudnikov velika, tehniina opremljenost in varnost dela pa sta slabi, Procc.s privatbacije je krut in ne upošteva socialnih vidikov. Trenutno se nahajajo sredi tranzicijskih aktivno.'îti, procCsS teCe zelo hilro, supervi/or projektov za energetski sektorje Svetovna banka. Veliko leýav v gospodarstvu federacije predstavlja poliliCna ureditev,
Ministra ,%o posebej zanimali ekonomski, ekološki in socialni vi-diki prestrukturiranja rudarstva. Ta področja so tudi temeljni strateški cilji Premogovnika Velenje, zalo je l>il ministers tem. karmu je povedal direktor dr. Frane/erdin. zelo zadovoljen.
Upravna enota Mozirje
Za poslovno odličnost
N» mo/irskl upravni enoti si íaí »d vse^a /ačelk«) delovanja v letu 1995 pri/iidevajo dosegi po.sidvno odličnost, ki zajema profesionalno in s tro ko vn<» delo ferdol)er in polten odnos flo držiivljHnov. Skrb za uveljavljene standarde kakiwosti jim zato ni tuja. sem pa sodijo najnos-ejSi napori za pridobitev standarda ISO 9(K)0 - 200i. Začetnih aktivnosti so se lotili pred dobrima dvema mcsccema in jih bc^do po poletnem zatilju pospešili v septembru. Ta standard namreč želijo pridobhi vsaj do naslednjega poletja.	■ jp

Trlje ministri^ da o predsedniku ne govorimo
Za nami je nojpomt/nhnejšt veUnjskî praz/iîk: dan r«</or-je\'. Eni so tudi ob letošnjem prazniku dejali, da bi za Velenje b<)ij vetja h, če hi slavili dan premogarjev, ampak je, kar je. Ostaja, da je velenjski lignii pumenihen zo slovensko energe/i' ko in tako naj hi vetja h naprej. Tudi čez čas» ko bomo pov* sem odprli energeiski irg. Minister Kopač pravi, da Slovenija (Ljubljana) velenjskih premof*arjey ne bo pozabila. l)a se le ne hi kasneje izfiovarjali, da pomoč ni m<»soča zaradi vsemo' gočnega Hrusljo. To bi lahko hilo zelo elegáni no opravičilo. Velenjvani seveda upajo, da se ho uresničilo še vse drugo, kar sta med svojima obiskoma napmx-dovala tudi ministra Ho» hinjc in Cokova, ki sta se tudi zfi krajši čas mudila na tem koncti. Med Vetenjčani, ne le med Velenjvani, bolj med vsemi slovenskimi upokojcnci, pa je bil tudi predsednik drřAve Mi-lan Kučan.
Med temi je Še vedno nekaj slrahii, du je ogroieno tisto, kar so si s svojim delom prishizili. Bojijo se različnih pokoj' ninskih reform^ In ko zagovarjajo svoje pridobljene pmvice. poudarjajo, do ničesar ne izsiljujejo, ampak branijo zasluženo. Drugače, da gre že kar za nekakšno izsiljevanje, ra-znniejo ne kot ari ljudje grožnje s stavko med nekaterimi »»linmiami«, Eni pač imajo moč, da izsiljujejo, Z najrazličnejšimi grožnjami, Predi sem je lahko seveda tistim, ki imajo za "dtlodajalca^ državo. Ta pač hitreje popusti. V veliko težjem položaja so delavci z zna?umi lastniki, čemdi so med njimi sami. Pa čeprav ti v večini živijo veliko slabše kot mnoge kategorije ^»državnih" in podobnih na državnem proračunu sloneČfh ushižbencev. Se po.iehno, ker pn in nikakor
ne grozi nikakršen stečaj, pa tudi racionalizacij am z od' puščanjem in ^^prezaposlitvijo« na zavode za zaposlovanje se redno izognejo. Neke vrste izsiljevanje imenujejo nekateri tudi referendumsko zavzemanje za pivstocarinskeprodajalne, sSaj ne, da ljudem ne hi hilo marža njihovo usodo in usodo zaposlenih lakih prr)dajalnah, A nekateri ob tem le pomislijo tudi na to, kako visoke prejemke so ti doslej imeli in ka-ke dobičke so si delili. Ljudje pač pomislijo tudi nu to. Na našem območju je prejšnji teden stečaj udaril po delavcih šentjurskega Tola. Izkazalo se je, da je breme, ki jih je bremenilo, pretežko. In zanimivo, nekateri so se oh tem kar oddahnili. Teže, kot jifn je bilo, jim skorajda ne more hiti.
Svoje pa so do konca prejšnjega tedna povedah tudi krajani po različnih krajih; o tem namreč, aH želijo živeti r svoji občini in se odcepiti od dosedanje. Ali pa o tem, da želijo iz ene u drugo Že oljsioječo občino. Svoje povedali, zdaj je no vrsti državni zbor. AH bo upošteval želje ljudi, se ho šele izkazalo. Vsem preveliko drobljenje že tako majhne državice ni preveč pogodu. Menda tudi onim v centru Evrope menda ne.
Prej.^nji teden nas je doletela Še ena telovadba s cenami. Spet se je p(Kenil bencin; in spet se je podražilo kurilno olje. Kot da bi nekateri pogntntali, da se mnogi uporabniki tega kuriva že v vročeni poletnem času začnejo pripravljati na zimo, Kurivo, tako ali dmgačno, pozimi pač rabimo. Pa čeprav vlada običajno poskrbi, da nam je vroče ludi zaradi mnogih drugih stvari.
■ (k)
fPERSPEKTIVA
Zaključna slovesnost Šolskega centra Velenje
Svetlo podobo centra ustvarjalo premalo dijakov
VEr>:N.IK. 28. JunU^ - iHko kol vsako kio so tudi ob koncu Iť-liK^njc^â	leta na Šolskem
ccntru Velenje pripravili sloves* nosi, n» kateri so poscH)«J uspci^nim dedkom in ^ludentom pod eJ il i priznanj». VvdikI dvorani velenjske glasbene Me jezbranc nagovoril úlrvK-lor centra Ivan Kotnik. Mud drugim je povedal, da na njihovih «ilali i»ibražujej<>v 14 pRigramih zn 25 poklicev, v gimnaziji pa pripravljajo dijake za nadaljnji jstudij. Možne oblike izobraževanja na œnlru je v šolskem Iclu 200iV2U0i izkoristilo 3445 dijakov, študentov 1er dnigih ude!ei?encev izobraževanja, prihajali paso iz 95 slovenskih obiin. Od 89]. ki zaključujejo šolanje Jih 225 opravlja maturi.v 626 dijakov pa zaključni Í7pi!. "Poleg pouka smo izvajali še kopiœ dopolnilnih dejavnosli, ki nas bogatijo, potrjujejo pravIInos! usmeritev in nas v oki^lju dclajt> prepoznavne. Se ptisobej ponosni smo na mlade raziskovalce, na odličen pcvi>ki zbiir, na športnike, kulturnike, na dijaice.kist>seizp(v slavili v znanju o podjetništvu, lo-
giki. malematflvi lujih jezikih, gratiji in šc bi lahko našteval. Šolsko glasilo Spric jo na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju znwa dobilo najvišje državno priznanje." Po njegovem mnenju je svetlo podobo njihove Ustanove ustvarjalo le del dijakov, vse preveč pa jih je bilo pri tem premalo zav-zetili. "Zalo moramo naredii vse vsi. tudi zap^wlcni. da bo-do ti dobili željo po znanju in iskanju pravih poii v i^ivlje-nje."
Na slovesnosti so razglasiil tudi i/Jem ne dijake posameznih i^oi za šolsko leto 2a)(V2í)í)l: naR>klicni in tehnični Šoli za storitvene dejavnosti je ta naziv prejela Lejla Kump. Aleš Mljatovič je postal izjcmun dijak Piv klicne in tehniške elekfro in račun<dniške šole, Peter Ap-at fV)klicne in tehniške stitij-ne. Elvis Kunovic Pi>klk:ne in tehniške rudarske šole. izjemen dijak Sj^oSne in strokovne gimnazije je pi^slal Klemen Steh lov nik. Med
več kot 34tX) dijaki Šolskega centra Velenje pa so naziv izjemne dijakinje dodelili Mateji Kurež.in sicerzaštirilctni odličen uspeh in
za njeno vsestransko kuliurnt» udcjstvovanje na SploSni in strokovni gimnaziji.
■ tp
Med podetitvijo priznanj
Podjetje Veplas Velenje
Upniki potrdiii program finančne zazdravitve
PrejinJI mesec je velenjsko podjetje Veplas uspešno končalo ukrep prisilne poravnave, ki ga Je zanj uvedlo pristojno siKliŠče avgusta lani. K temu je precej prispeval poslovni partner Geti nge Iz ^ved.skc, kije podjetje dokapitallziral vvišini 500 tisoč nemških mark, S tem si je ph-dohil 20-odsioinl la.stniški delež. preostalih 80-odstotkov pa Je v lasli delavcev podjetja. Obveznosti, kijih mora Veplas plačati upnikom v naslednjih ireh letih znašajo 1.5 milijona nemških mark.
Kol je povedal direMor Veplasa 1'ranc Vedenik, so se vsi upniki,
razen dveh {drŽave Slovenije in Ki^munainega podjetja Velenje), odločili za potrditev finančnega preslnikturiranje družbe .»'Jb je la podjetje velik uspeh, saj smo stem končal i še zadnjo fazo zazdravitve, Temu sledi sedaj ln\'e-sticijskl program, ki smo ga predvideli po ukrepu. Se nas čaka trdo delo, saj moramo v zakonskih rokih plačali upnike iz rezulialov tekočega poslovanja. Ti S(i ugodni in na osnovi dosedanjih gibanj bomo dosegli načrtovanih 12 milijonov nemških mcirk prihodka.« Pi> Vedenikovih besedah so zadovoljni nad razvojem dogod-
kov tudi zaradi lega. ker si od slraieškega sodelovanja s pari-ncrjem iz Švedske veliko obetajo, Je namreč največji, kar 70-odslolni dobavitelj mcdieinske opreme na svetu. Za Veplas se ni odločil povsem po naključju. Poslovno namreč z njim sodeluje že 12 let. Ko je njegov dosedanji dobavitelj na Danskem ubral drugo razvojno pol, je možnosl straleškega parterja ponudil Vephisu. »Svojo odločitev za omenjeno višino do-kapkalizacije je pogojeval s 50-odstotnim deležem v proizvodnji. izdelki mcdieinske opreme bodo poslej nosilni Veplasov
program.«
Ob ?e zapisanem pa Veplasu nalaga dodatne obveznosti in odgovornosti tudi uvrstitev družbe na spisek slovenskih podjetij, ki jih lîo nadzorovala Evropska unija glede jzpcilnjevanja ekoloških zahtev. Ker zaradi precejšnjega povečanje proizvodnje vseh zahtevanih ekoloških vprašanj ne bodo mogli rešiti v doglednem roku. bodo nekatera dela organizirali pri kooperantih. Sami naj bi obdržali le jambore za jadralno desko, proizvodnjo toboganov in medicinskih kadi.
tp
Sonca je lahko premalo, žal pa tudi preveč
čim začno malo močneje pripekati sončni žarki, padem v trans. Moje naravno slane v takih fizikalnih pogojih jcvvo-doravnem pt^ložaju s primerno premaknjeno knjigo, da sc svetloba ne odbija premočno od teksta in je Se berljiv. Ni me ireha hranili, le občasno mi prija polivanje z vodo in nekaj te ickočine v kozarcu. Vpijam sončne žarke in grelo pogledujem po ncv/gojcncm mrčesu, ki moti moje blaženstvo. Najraje bi sc izpostavila z vsakim vlakenccm kože za več ur. Takšno hipnotično predajanje rezultira na mojem telesu s primerno cigansko poltjo, iz katere se bleščijo samo oči. občasno zobje. V prvi fazi lake norosti pa bi me, kot so me izučile izkušnje. Čakale opekline, ki bi si drznile s svojo pekočo bolečino vmešavali v mirnost mojega nočnega sna.
Pred nekaj leti so ženske revije neuspešno sku.šale kot modno uvesti zdravo naravno bledico. Ncporjavelo kožo kot v bolj puritanskih letih. A mil in posnemanje Josc|>-hine Baker se ne da. Kull porjavele polti je premočan, da bi ga izrinili z neko zdravo akcijo, kjer bi se ljudje odrekali razkazovanju kožnih dokazov, da so si lahko privoščili dopust. Razen tega daje porjavelost koži enakomerno barvo, v kateri drobne nepravilnosti izginejo.
Rahiti.sa, ki bi ga povzročilo pomanjkanje sončnih žarkov, danes ne bi našli niti z najbolj rahločulno pozornostjo. Sonca imamo torej dovolj. Vse px^gostejše pojíjvljanje kožnega raka pa priča, da ga imamo več kot preveč. In jaz. denimo, sodim med tiste, ki si zgoraj omenjenih koma-loznih neprcmičnosti na .soncu nc bi smeli privoščiti. Odkar se zavedam Iveganja, je vse, kar je bilo na mojem telesu opečeno, morda konica nosu ob trenutku nepazlji-vaMi v gorah. Odkrila pa sem čarobnosti branja v prijetni poletni senci,
Napačno je namreč prepričanje, da so kožnemu raku izpostavljeni izključno svetlolasi, mlcčnopolti ljudje, ki nikoli ne porjavijo. [zka/aloseje, daje pomembnejša lastnost določevanja Iveganja za kožnega raka naša dojemljivost za opekline. Silno redki pa so ljudje, ki jih nikoli ne opeče. Za piko na i poškc^dbe, ki jih por/roči UV sevanje, v naši koži ostanejo. Koža tako niii ne »pozabi«, niti ne »odpusti« na.ših preteklih, lanskih ali predlanskih orgij na soncu. Čeprav je nekaj razhajanj, ali predstavljajo že sama prirojena znamenja tveganje za kožnega raka (se pravi, ali se neposredno la znamenja .spremenijo v maligno ivorbo), jc poslalo jasno tudi. da so bolj ogroženi ljudje z veliko znamenji. No, sama sem izdalno pikčasta, s pozornostjo, ki kljub poklicni u-smcrilvi ni pretirana, pa ml je uspelo ugotoviti, da je nekaj mojih znamenj nekoliko spremenjenih. To se pravi - atipičnih. Teh je za 2daj pri meni silno malo, z večanjem številu atipičnih znamenj (ki pa so že oblika predstopnje raka) pa se spet poveča tveganje za kožnega raka.
Kožni rak v obliki malignega melanoma jc neprijetna zadeva. Na pogled komajda opazna sprememba, čc nismo pozorni, jo zlahka spregledamo. Ne da bi se na mc.stu samem sprememba izrazilo povečala, kmalu zaseva (meia-stazira) in bolezen zahrbno napreduje.
MoSkI v vročini radi slečejo majico in pri njih jc največ malignega melanoma na zgornjem delu irupa. pri ženskah pa na nogah. Spremembe se pojavijo ludi na nosu. ubljih in vekah. Če ste siari 60 let in imate na uhlju »nekaj nenavadnega« zakaj. prosim lepo, lega ne bi pogledal zdravnik?
Res je, da je slišali kakšna medla priporočila, da naj se izogibamo soncu ob najbolj kritičnih urah, sc vedno pa so v (xspredju razne fino dišeče kremice in spreji, ki bi naj naši koži omogočili nesluieno »moč« in vzdržljivost pod sončnimi žarki. A take krcmice In spreji so bolj bergla in večur-nemu poležavanju na bleščeči svetlobi se rajSi odpovejte. Prav nič pa vam ne bo iikodilo, če boste vrgli ik? oko na katero izmed svojih znamenj. Sc spreminja? Je zraslo? Poslalo drugačne barve? So robovi postali nejasni? ECr-vavi? Srbi? Skrbi? Potem je čas, da zadevo predate zdravniku.
Sončnim obsedencem pa nam §e vedno preostane opazovanje žareče, kipeče in živahne svetlobe iz scnce. Na srečo tudi vanjo prejmemo kar dovolj odbitih žarkov.
■ Irena Jakopanec
5. julija 2Q01

POGOVOR Z RAZLOGOM
13. srečanje upokojencev Slovenije v Velenju
»Upokojenci delimo usodo gospodarskega stanja države!«
VELENJE, 28. junija - Pred tednom dni je bilo Vetenje, mesto priložnosti^ najstarejše mesto v državi Sloveniji. Že drugič so se na turistično zanimivem prostoru med restavracijo Jezero in Veienjslúm jezerom namreč srečali predstavniki 449 društev oziroma 2B5 tisoč slovenski!} upokojencev, ki predstavljajo kar 29 odstotkov volilne' ga telesa.
Osrednji govornik na sreianju, kaiercga glavni organi-/alar jc bila McdííWinska zveza druStcv upokojcncťv Velenje, jc hil predsednik Zveze drui^tev upokdjeiicev Slovenije Vinko Gobec. Približno 20 liso^ udc-Icžcnccv pa jc loplo pozdravilo (udi vedno dragega gosta, pred-sednikit dribtv« Mitsmn Kuč^nH. Vinko Cřnbcc jc na zaCclku slavnostnega govora osvrknil naSo vlado oziroma njene predstavnike, ki so jih - kot jc dejal • povabili na srečanje, a se niso odzvali. Izrazil jc prepričanje. da morajo upokojenci sodelovati pri reševanju težav druřbc in ne samo zahtevati zase ncmogoCc. Poudaril jc, da jc vesel, kcrjc nedavno izdelana analiza vlade o izvajanju zakona o pokojninski reformi po-
trdila njihove ugotovitve, da so prispevali pomemben dele? k stahilnosti gospodarstva. Samo lani so prihranili pokojnin.ski blagajni 22 milijonov tolarjev, »Zadovoljni smo lahko, ker je ostalo temeljno merilo pri usklajevanju pokojnin gibanje povprečnih plač vseh zaposlenih v republiki. Od le ivrstc osnove upokojenci tudi v prihodnje ne bomo odstopali.« Povedal je Žc, da so se odzvali na neresnične navedbe ter z argumenli dokazali, da za pokojninsko luknjo v višini 40 milijard tolarjev niso krivi upokojenci. ampak upravljalci države. Zadovoljen pa je z odločitvijo vlade, ker bo nastali primanjkljaj nadomestila iz proračuna v naslednjih štirih letih. Dotaknil se je tudi po-
Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje nI bila po naključju organizatorica vseslO' venskega srečanja upokojencev. Izkazala se je že kot dobra organizatorica in odlična gosti-teljica. Na idiličnem prostoru med restavracijo Jezero in Velenjskim jezerom seje zbralo bfi»
zu 20 tisoč tjuđi.
kojnin in zavrnil očitke, da te rastejo hitreje kot plaCe. '»Upokojenci in zaposleni delimo

Pripeka Je bila huda. vendar ni pokvarila vedrega razpoloženja udeležencev srečanja, (fo*
to:vos)
usodo }>ospod»rske}*a slanja <lni:ave!« Po i>esedah (lObeca so upokojenci jasno povedaii, daje potrebno bili previden pri povećanju prispevne slop* nje za zdravstvo in i/.korislili notranje reserve, pred povijanjem prispevne stopnje pa bidje pol>rati prispevke. Na-jiprolovalje mo^.nosti pre-na^arya pravíc îz ol>veznega v prostovoljno zdravstveno /a-varovanje. Po njefiovent je treba potrel>e po dodatnem de» narju zaj^olovoli s povećanjem i^rtJto dru^.bene^^a pnilz>'oda. Med drugim Je po/val ol)čine in državo naj posel>no pozornost namenjajo mladim« da si lK>do s pridobljenim znanjem omof>očill zaposlitev in da Ihm do lako lahko pospei>evali gospodarski raz\TpJ, k2)r je osnova za vse dru^o. »Mladi so iia^a prihodnost in ne zamudimo je. Posel)no pozornost je p4»irebno namenili sfareji^im, kot /ahvato za vse> kar so sto-
rili za materialno in družbeno osnovo slovenske države. Te^a ni malo in na to smo lahko ponosni.« jc sc dejal slavnostni govornik predsednik Zveze druStev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Po pričakovanju je nadvse lepo in prijazno zbrane nagovoril tudi predsednik drŽave Milan Kučan.
»Brez vaSf upokojenci.« Je me<l drugim poudaril« » brez vai>e$sa dela« odpovedovarya v Časih« ko s te s svojim delom in uslvaijalnosljo postavljali materialne temelje slovenski na* rodni zavesti in postavljami razmeroma hiter gospodarski razvoj ter trdno nacionalno po* vezanost slovenskih tjudi, slo-venske drŽave za)>otovo ne hi hilo.« Upokojenski organizaciji je priznal. da s svojim delovanjem dokazuje, da za svoje člane ne terja le pravic, ampak sc zaveda tudi svoje odgovornosti za prihodnost naroda. V
letih tranzicije so upokojenci večkrat ravnali razumno. V pripravah na pokojninsko reformo in v javno fin an <^nih težavah so razumeli, da imamo v državi toliko, kot imamo in da nihče ne more uveljaviti v.seh svojih potreb, ker bi to nujno 5lo v i^kodo drugih. Zdaj razumevanje upravičeno pričakujejo zase. Kučan je izrazil upanje, da bo vlada odprta za dialog in da ho z upokojenci mogoč razumen dogovor.
Statistični podatki, po njegovem mnenju, sicer kanejo, da se življenjske razmere upokojencev pri nas izboljšujejo, da rev.^čina med njimi ne naraSča. kar je znak dobro zastavljenega pokojninskega sistema, ki pa ga bo potrebno stalno dograjevati in prilagajati razmeram. Opozoril je iU;» da statistika prav gotovo zakriva posamezne človeSke zgodbe, tudi žalostne in prav tc morajo biti predmet naAc skrbi in solidar-nasii, Zatosc medgeneracijski solidarnosti tudi v prihodnje v državi nc bomo izognili, ia bo predstavljala temelj pokojninskemu sistemu tudi v prihodnje, kajti solidarnost v najSir^m smislu pomeni tudi, da odhajajoče gcncracijc puščajo za seboj bogastvo, ki je ojintîva za varno in kakovo.si-no življenje prihajajočih rodov, za njihovo prihodnost in prihodnost naroda. Zato mora, po besedah Kučana. Slovenija ohraniti socialno naravnanost. To pa bo mogoče zagotovili le z gospodarskim napredkom. Slovenske upokojence .sta pozdravila tudi velenj.ski Župan Srečko Meh in Hubert Mrav-Ijak. predsednik Medobčinske zveze dru.^tev upok<^jenccv Velenje. Srečanje je popestril obSircn kulturni program.
■ Tp
Občind Gornji Grad
I	I
Teden raznolikih prireditev
v soboto 50 v sredii^cu 'ùs-dn>čke doline sklenili slav-nosinť, kuhurne in j<pi»rtnD prireditve oh kl(»^njem praz* niku občine (řornji <irad. Zaceli so Jih s slovesnostjo ob dnťvu državnosti in {med drugim) nadaljevali s prcd-.stavltv^o dveh ki^ij«. Prva Je knJi^H o /.nameniiem i/umi-(elju In vsestranskem uniei-niku Antonu .lamniku, ^^gor* njegnijskvm I^nmardu,** kot gH upravičeni» Imvnujvjo domačini. ki Jo jc založila olK'ina Gornji <?rad, /^jodo-vinskf lbi(%rat\je jc prispevat
neumorni /liiraulj Janez Mavric, besedilo pa Je napisat li^ I Mavric. Druga knji-{Sajv zbirka pesmi Petra Po-toCnlka ^Kito pi»stavil j« križ .sredi vasi,** ki so jo po njegovi .smrti i/.dati in prcdstnvltl r^egovl svojci.
V prazničnili dneh so v Novi Štifti otvorili in hIagtxslovili prenovljen gasilski dom. sredi tedna pa so sc veselili vsi
ljubitelji spona in rckreacije v Gornjem Gradu in .^irSi okolici. dvajsetletnih na-l'îorih so namreč kojicno pre-dali namenu novo sodobno športno igrišćc pri osnovni ^ili, katerega so namenili 34 milijonov tolarjev. Nemara Se hiilj pomembna prido-
bitev je řKX) metrov povsem prernwljenc a-sttí v .spodnjem delu kraja, ki jo je odprl minister za promel Jakob Pre-sečnik. Direkcija za državne ceste je zanjo prispevala 77 milijonov tolarjev. oWîna Gornji Grad pa 34.5. Pomembno je. da TiUîSirili ce-
Ob slavju so čebelarji pripravili zanimivo razstavo ne-kdanje in nove čebelarske opreme.
sti.ííe. ob njem zgradili pločnik, avtobusni pi'jstaja-iiSći, hkrati pa primemo uredili vodovod, telefonski in električni kabel, kanalizacijo in javno razjwetljavo, vse pa so priprčivjli iiiUi za nadaije-viinje izgradnje topl<wodnega omrežja.
KuUurnih in Spi^rtnih prireditev jo bilo obilo, med dni-gim so pripravili tudi likovno kolonijo z odra.slc in njihove stvaritve preditavili v parku pred katedralo, skupno slavje pa so v soboto sklenili člani tamkajšnje čebelarske družine s proslavo ob 70 -letnici bogatega in uspešnega delovanja. V gornjegrajskem kulturnem domu st^ poskrbeli za predsiavitev čebelarskega orodja nekoč in danes, ob tem nisi» pozabili na po-ku.4ino dobrot iz medu. seveda pa je bila na primerni ravni tudi jubilejna slove.snost,
mjp
Zgornja Savinjska dolina
Delo je, delavcev ni...
V n«luil«rih večjih z^on\jesavjiijskih podjetjih že dalj Časa tarnajo, <h bi radi zaposlovali, pa kljtii> siotnijani brezposelnih na zavodu /a zji po slova delavcev preprosto ne dobijo. Kako je torej s tem?
Na mozirskcm uradu za delo velenjske območne enote Zavoda za ziiposlo-vanjc Republike Slovenije je bdo 20. junija 8i)8 brezposelnih. Oó lega jih jc 4()0staicjpihod 4(1 let, 121 je invalida. 33 jib je vključenih v izobraževanje in 36 v javna dela. zelo zanimiv pa je podatek, da je med njimi 20 konfekeio-nark. ki pa ne želijo delati v svojem poklicu.
Ob v.seni tem bi v Modni konfekciji Elkroj radi zapt^skwali, pa ne dt>bijo delavk. Direktorica Marija Vrtačnik: " Znova moram izraziti razočaranje, da Šivilje, torej delavke v proizvodnji, izredno težko dobimo. V tem trenutku bi jib zaposlili 10 do 15, pa jih ne moremo. M?m. da jc delo v naši tovarni zelo zabtevn<^ vseeno pa menim, da ni bi-
stveno težje kot v ostalih delovnih okoljih. Zato si resnično Želim, da sestrah pred delom v Elkroju ne lîi povečeval in bi se delavci in delavke v večjem številu odločale za delo pri nas.*'
Sicerv Elkroju zelo podpirajo izobraževanje lastnih kadnw. Pred nedavnim je njihova sodelavka opravila magisterij in se pri tem ne bo ustavila, prednost pri zaposlovanju pa dajejo sirokovnjakom z vmko izobrazbo.
Težave imajo tudi v nazarski limii BSH HiSni aparati. Pri zaposlovanju večjega števila novih sodelavcev vedno sodelujejo! zavodom za zaposlovanje. Pri tem ugotavljajo, d/i velikega števila napotenih Iskalcev zaposlitve zaposlitev dejansko ne zanima in.si tudi sami ne i^jo dela. V drugi polovici lanskega leta so zapitóliii okoli 100 novih sodclavccv, ki pa jim jih zavod za zaposlovanje zaradi sestave iskalcev zaposlitve in zaradi njihove nezainteresiranosti za delo ni mouel zagotoviti.
■ JP
PRAZNIK RUDARJEV

5. julija 2001
Po knapovski šegi uspešen že 41. skok čez kožo
^^Sreio ie^ da rudo najdeš in da prideš zdrav iz jame
Ar
/Wise/, ki jo Je med predstavljanjem starega knapovske-ga običaja, skoka cez kožo, izrekei dr. Mitan Medved^ ki je tudi letos več kot uspešno, predvsem pa hudomušno, vodil letošnji že 41. skok čez kožo, še vedno drži kot pribito. To vedo vsi, ki Jim je "šafit" pomeni/ ne le kruh, am* pak tudi drugi dom. Ali pa jim ga ie. Biti rudar ni iah-ko, zato je povezanost med knapi skozi stoietja ostaia pregovorno trdna, in tudi zato je prav, da velenjski rudarji svoj stanovski praznik vsako ieto več kot bogato zaznamujejo. Tudi ietos so prireditve potekaie ves mesec, sobotna, ki ji je siedilo veiiko, družabno srečanje rudarjev in njihovih družin, pa je bii a osrednja. Častni skakač je bil "oče Veienja", 92-ietni Nesti Žgank, v rudarski stan pa Je za njim skočiio 54 fantov in eno dekie.
"Duncs so c^nwni njimcni skoka Cc/ M.o ohranili iradicijo, mla>^im kolegom mUiii kali sij-novskcga lovjrisiva, siarejsim pa orrn>g<iiili veselo srcčunjc. V Velenju smo v prclckJiii 4U Idili v rudarski slan sprejeli 27fí5 novincev. leias Sc 55." jo pred slavnostnim dtî^i^dkom, n;i kalcrejia st"» dijaki SCV ležko êakali. Se povedal vodja ceremoniala. Se prod icm je slavnostna nidaRka parada zvokih pihalne godhc Pre-m<i^ovn!ka Velenje krenila iz Ti-lovega trga po mestnih ulicali. z njihovim priliodnm n<t stadion pa sc je prircdilev ludi uradno priCelii. Med iiisinimi gt">sli na tribuni sa hili Številni župani, polili-kf. mlnlsKT nia{2. J^m Kopač in ludi minister Federidje BlU Ha» sHH B^ćirović. kije la dan obiskal velenjski prcmogtivnik.
i skakalec NcstI Žu^nk. ki jc na stadion priiel oh gromkem ploskanju, v spremslNXi direktorja IVi*nioi;i»niúi dr. hVama Ži^rdi-na. je/a generalije i/bral preprostih, a caslilljfvih "92 iel". Cieslo }e bilo: "Sreino rudarji. Naj ^ivl rudarsko N'clenjcî". Vse tosti, knt veleva tradicija. vvnjCemveceru yjilili s pivom, ki je v dulku sleklo po i/su.šenih grlih.
"Mať smo pili, mal kadili, i^olo pa vseeno naredili"
Piucm so sledili novinci, zelenci. kol jili imenujejo izkušeni kna-pi, .^e pred njimi skok opravili starešine, vsak s svojim geslt^m, /a leiojsnje novince pa zagotovo dr/j. da î>o inwii yc\o duhovita ges-ki in da jecefoien cvremonia) / Jt-baval tradicionalno veliko mncyAicf) obi«;kovalccv leic^nje pri-rcd itvc.
Edino dekle med skakalci, bodočimi rudarji, je bila Maja Vl-dcniSck. kije za geslo izbrala: "^Za knajHtvsko ^lúo sem si* i»dloclla, da hi sc s fanti spoprljati'^ila, cťz kožo s koći In In m nurai^ćij n<ivih rudarjev kaj narcíHla.^Nam pa je lakoj po skoku povedala: "OiKutki so sedaj, ko je skok /a nuin<i, <fohrl. 8ker |)a sem sv tudi vsa ^tirl loia med fiinti dotm) piKUtila.Na zacctku je hilo sicer malo težko, da so mc sprejeli. Razhajamo .se kol prijalťljk K^ naprej? Ci' t)om dobila službo, l>i fi]a kar delati, skx:r pa liora iiiiidi-rala menagcmeni. Tremo sem pa imela danes kar veliko, .saj je bil to moj pr>1 javni nastop,"
ROMAN ROSER je bil po skoku in vrčku piva prav tako zgovoren: "Končal sem srednjo š^olo.
Rekli so:
"Elektroenergetska podjetja bodo združena v holding"
Siavno.sini tiovomik ina^. Jane/. KopacJ« uv<i<ionia |x»vedHl:
"Ko nic je direktor Premogovnika dr. Î'.cnJin pred Oasom zaprosil. čc In tmcl slavnostni govor na oh vašem prazniku, sem tozvcscijcm sprejel. Nci^iimo /ato. ker sta slovenska energe-lika in rudarstvo končno dobili .svojega ministra, ne samo zalo. ker jc leto 2^01 prelomno za dogajanja v.slovenskem elektroenergetske m SLsiemu /a naslednjih od 5 do 1(1 let, temveč luJi 7alo. ker hi bilo nesprejemljivo, da minister s priimkom, kakršnega imam. ne hi spregovoril na rudarskem pr<i/niku!''
Po hudomušnem uvodu je bil konkreten: ''Rudarjenje v Sloveniji je na prag:u irctjega tisočletja živo. Čeprav smo v dt^bi elekironske jv^i^ie. gensko spremenjenih organizmov. rob<ui-zirane proizvodn je, lire*/ rudarjenja ne gre. Brez vas, wlenjskih in Zitsavskiki rudarjev, bi imel slovenski energelski sitem hude. čc ne kar ncprennwtljivc težave. In lako bi^ ludi v prihi^d-nje... Ker p;i bomo drugo leto odprli trgzeleklriko tudi za tujo konkurenca, vjjm kljub temu ne ho lahko. Bolj kol do sedaj baste morali nižati siroske pt^ovanja. večati produktivnost in uvajati inovacije. Obcenejiii tuji konkurenci iudiva.itrud verjetno ne bo povsem zadosti, zalo ho morala drsava skoraj zagotovo pomagati se v obliki programa lako imenovanih "nasedlih invcslicij"... Ih pomoč pa ne ho več taka. kot je bila včasih, ko je kdo prili.snil na pravo ministrsko kljuko, temveč bo strogo nadzorovana. Iako iz Ljubljane kot iz Bruslja. Pred-v.sem pa JO hodo "nasedle invesiicijc" prejele samo enkrai. /a premogovnik Velenje to velja obseg nujno potrebnih zapiralnih del v prihodnjih leiih na listih delih rudnika, ki ga ne hodo več izkoriščali...
Da hi vsi proizvajalci elektrike v Slovenije v naslednjih letih imeli bol) stabilno prihodnost v hoju s tujo konkurenco, vlada namerava sedaj tesneje pove/ali večino elekirtwnergetskih podjetij, ki so večinoma v državni lasti, (ire za zdru'^evanje v holdijîg in v njem vidim tudi meslo za Premiigovnik Velenje, lo ho velika organi/^ci|ska sprememba, kakrSne v slovenski energetiki morda doslej Ae ni bilo ... ťirc 7a resen sisiem. ne pa bojni plen, ki bi si ga podajali sem in ija po Sloveniji."
čez kožo ni več. malo |)a JoJe l)i-lo. Priprave so Itile teme^lte. a meni je bilo vse skupaj zelo sim-pHllCno, Mislim, da sem l/bral
Č3stni skakalec NestI Žgank je pred skokom zakiicat: 'Srečno Rudarji! Naj živi rudarsko Velenje."
verjel m> pa se ne Ixmi odloêtt /.a i>tudij. saj vidim svi^o prihodnost k<ii rudarski tehnik na prem<i-l>ovnikii.$oiaJe vceioti izpolnila moja prKakovanja, danes |ia sc prav odlično počullm. Prireditev Je velika, /ato Je normalno, da sem Imel tremo, Moram pa pi»ve-dali. da sem /Mo vesel, da .sem si i/hnil la pokilc.*"
DE.IAN Z\BUKOVNIK. ki je za geslo izbral "a-snicxi". zapisanii v mednasltivu le ankeie, je zbrani mni>iici pt>vedal vic o tem. kako sta se Putin in Bush dogovori« la za srečanje v Sloveniji, nam je zaupal: ''Treme takoj po skoku
pravi ]}(»kllc, tudi dobro sem se vsa iitirl leta t>očiitil na srednji rudarski iioll.'l\idl /aio hom nadaljeval ^ludij na fakulietl /a ru-daisivo. Svojt» prihodnost vidim v Vclo!\ju in v nak^m Premoj^ovni-ku. Poklic sem di»hro spi»znal tudi med prakso, med drugim sem p<imaual f>radiil Mu/iJ Premo-govniSlva. " Zelenec SLAMCO ROZNUN se

Slavnostni govornik je bil minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač. V svojem nagovoru rudarjem ob prazniku je spregovori/ tudi o prihodnosti Premogovnika in predvideni pomoči države po odprtju trga z električno energijo.
je obiskovalcem viisnil v spomin pokralkem geslu, ki ga je prebral v stilu JonasiTVcga "Uvala". Nam pa je povedal; *'Malo smo se pi»-Igrali s tem Jonášovi m d lJ a nJem In mislim, da je kar uspelo. Moram reći, da ni.sem imel treme,



s^l je lo do};4Klek.na kater^^asem čakal vsn tri leia ^ilanja. Sedaj lM)m i>olanJc nadaljeval na sredr\ji strojni f^tiW. SIcer sem rudnikdo-hro spíiznal, med praks<i. Monim reči, da v,lami ni tako	kot
}>ov(iriJ<i. I^olanjo je izjKilnllo moja prićikovanja. />iuotovojlh bo (udi delo na Premi>t;osulku. Si-ecr ]>a Izhajam i/ knapovske družine, saj je rudar tudi oče.**
Po uradni prireditvi se je množica preselila v zavelje mo-gibčnih dreves ob Škalskem jezeru. kjer si> pripravili imeniten prireditveni prostorziï iradicionalno zabavo rudarjev. Šiajen>kih sedem je skrbelo za dobro razpoloženje, pivo je teklo, prekajene krače pa tudi več kol leknilc,
■ Bojana Špegel, foto: stane Vovk
Rekli so:
''Rudorsk! poklu \e bil in bo težok, o lep"
Častni .skakač Ne.slî Ž^uank je v zgodovino Velenja zapisan kot človek, ki mu niso bile mar le nakopane ione premogii. temveč je hotel svojim rudarjem 7agottwili dobre delovne razmere. zgraditi sodoben premogovnik in novo mesto z lepimi, prijetnimi stanovanji in vsem. kar sp<icla zraveji. Je tudi nosilec partizanske spomenice Jy41 in prvičasint občan občine Velenje. Nam je po končani uradni prlrcdiivi povedal:
^'Morani reći, <la j« bilo /eU» lepo, Ni.sem pričakoval, da Ih» prireilitev tako lepa, Dil s«ni /.vh p<»čai^en, da so m« let(»s Izbrali 7Jà Častnega skakača. Kar noksg let običaja nisem spremljal, lahko pa rečem, da ^a setlaj pripravi|<»	kot nek(»č. Tudi lo napreduje, kot vse osualo. Rudarski poklic je bil in bo ostal l«;^ak, a zelo lep poklic!"
Slavnostni sprevod je tudi tokrat na pot krenil na Titovem trgu, končal pa se je na Mestnem stadionu. Pih aine mu orkestru premogovnika so v njem sledili prekaljeni rudarji, za njimi so
korakali zelenci...
s £
HM
Tribune so bile tudi tokrat nabito polne. Ljudje so se ob ceremonialu, ki ga večina že pozna, zelo zabavali. Letos so se zelenci resnično potrudili z g^sli. svoje pa je dodal odličen vodja
ceremoniala dr. Milan Medved.
julija 2001

NASI KRAJI IN LJUDJE
Domsko varstvo starejših občanov v Šaleški dolini
Postelje za
nepokretne: da ali ne?
Ze kar n&kaj let so stara prizadevanja za rešitev prostorske stiske v Domu za varstvo odraslih Velenje. Tudi nekaj pogovorov z pristojnimi republiškimi organi na to temo je že bilo. Na nedavnem srečanju pevskih zborov socialnih zavodov v velenjski Be-// dvoran/ je župan mestne občine Veienje Srećko Meh med drugim dejal, da so dokaj daleč glede ureditve več kot 50 poste// za nepokretne občane, potrebne domskega varstva. Uredili naj bi jih v nadzidavi velenjskega zdravstvenega doma. Kako daleC smo pra.^aii predstojnika urada za negospcnlar-skc javiic službe pri mestni občini Velenje mag. Pťlra Knvača.
»Izdelali smo dokument »Indcniilikacije investicijskega projekla«, v kalerem sma.sc tnl ireh predlogov odločili za najcenejšo nioŽnosi - za nadgradnja velenjskega zdravstvenega (Jonia. lU bi pridobili 54 novih postelj za nepokretne oskrbovanee, kar jc v (eni trenutku eno (h1 največjili težav dotn-skega varstva v ŠaleSki dolini. Smo v dogovorih z republiškim ministrstvom za delo. Jom in družino, čakamo na njegov razpis. Obljub liso, da bo izSel i^e pred letošnjimi dopusti, sprejeli projekti pa bodo aktualni za leli 2002, 2003.» Naložba naj bi stala .'^22 ^îilijo^ov tolarjev. Mestna obèina Velenje b(î sklepu sveia i/leta 1998} zanjo prispevala polovico predračunske vrednosti. preostalo poiwico onienjono min Ia-trstvo. Kot jc se poudaril Kovač ima občina po zagotovilih državne sekretarke na niinis-irslvu Lidije Apohal precejšnje njo?n<wli za izbor. Cq bo projekt sprejet, bo mestna občina Velenje pristopila k nadzidavi velenjskega zdravstvenega doma prihodnje
Julijana Grošelj, direktorica Doma za varstvo odraslih Vel&nf^:«Predlagam, đa še ofíkrat pretehtamo vse možnosti.»
leto.«5>eveda pa ne bomo urejali ničesar prej, dokler tie bomo imeli v rokah .sklepa ministrstva o sofinanciranju«, je Se dejal predstojnik urada za negospodarske javne slui?be pri mestni občini Veleje mag. Peter Kovač,
Res ni druge rešitve?
PrcJi^njH dircktnricH Doma /a varstvo odraslih Velenje Helena Impcrl je bila omenjeni reíilvi prostorske sliske v domu naklonjena. Sedanja dircktorica Julijina (»roàelj. nasledila je Impcrlnovo sredi lanskega dccembra, pa naJ njo ni navJu-šena. »Občuick imam, da v okolju íc nismo izkoristili vseh danih možnosti, da bi lahko
starostniki asiali čim dlje doma. V sixial-no naprednih državah imata pri skrbi za siarej^ veliko vlogo zdravstvena slui^ba in pomoč na domu. Gradijo manjíe domove, oblikujejo stanovanja, ki so le.sno povezana z ustanovami, ki lahko pripomorejo k liskrbi starejših. Meniiti, da bi bilo dobro Še bolje vključili v to patronažno službo, nego na domu. različne servise, ki čistijo stanovanja, pri naj^aj o hrano in podobno. Seveda. Če res ni kak.<ne druge rešitve in po-Ireh od omenjenih, jih bomo pač morali sprejeti. Ce nai dom ostane edini v tem okolju, predlagam, da v občinah, iz kalerih so naii varovanci, pretehtajo vse možnosti, Pri tem pa naj sodelujejo tudi poznavalci starostnikov in uporabniki sami, kaj si oni želijo.« Oh lem je (irošljeva še naglasila, daje delobsloječega di>ma star 2.^ let, da je za potrebno raven varovûijccv in delavcev doma nujno potreben temeljitih obnovitvenih del zunaj in znotraj. Čeprav so v lasti države, ta že od Icla 1998 dalje vztrajno zavraiavse vloge za sofinaiiciranjc obnovitvenih del. h la.stnih sredstev doma so lel^w delno uredili okolico, preuredili del zaklonišča v garderobe z.apos lenih, opravili manjša vzdrževalna dela, v tem času pa zaključujejo deta pri obnovi strehe In menjavi žlebov, saj ludi 7 20vedrami niso mogli preprečili zamakanja v sobah, [n kakšne so trenutne potrebe po domskem varstvu? Doni je povsem poln, vlog za sprejem imajo 89, Med njimi jih na nujen sprejem čaka 31, ostale so vložili svojci kot rezervacijo, če bi se zdravstveno stanja svojcev poslabšalo. 10 čakajočih na sprejem je izrazilo željo po namestitvi v enoposlcljni sobi. Čakalna doba pa je, po besedah Ju lij an e Cirošelj. odvisna od spre-membvhiši.	■ Tp
Podjetje VEL'VM Izpolnilo obljubo Vrtcu Velenje
Podarjena ograja, vredna štiri miljone, stoji!
Malo kdaj smo nad reakcijo naših bralcev in bralk tako presenečeni, kot smo biti, ko nas je pok//ca/ direktor zasebnega podjela VEL-VAR Iz 'i^enja l\/lehmed Bečič. Po članku, objavljenem v Našem času, v katerem so starši varovancev vrtca na Gorici opozarjali na vandailzem In druge težave, ki jih opažajo, ker vrtec in njegova okolica nista zaščitena, so se namreč v tem podjetju od-
ločili, da izdelajo In brez-plačno postavijo ograjo okoli vrtca! Obljubo, vredno vse pohvale, ki je do sedaj še niso bili deležni, so iz-polnili. Prejšnji torek so pričeli postavljati že /zde/dno ograjo, v teh dneh pa bo končana.
"Ot>jjuba dela dolg in uii smo ga izptílníli. Pričakoval sem i^iecr. da bo občina bi>lje poskrbela za gradbena dela in da bodo i/iJelu-(i nizko betonsko ograjo, v katero bi lahko lep.še in vancje vgradili cclotno konstrukcijo. Nisem
pričak(ívaÍ ne vein kak.sne pozornosti, a doslej na.s nihče ni prišel niti pozdravili, niti pogledali, kakšno ograjo smo i/xielali in postavili/* nam obnaženi obisku ptv vcdal Mehined Bečič.
Vriec na Gorici ima kar veliko okolie<.>. Kosov podjetju Vel-var izmerili dolžino, so morali izdelali za 18^ metrtn' i>graje. V proiz-V5xlnjisozii izdelavo lične zelene ogvaje porabili več kol 8()0 del(ï-vjiihur. Nkorajdva ledna pa jim je vzelo ic varjenje na stebričke. Oeen il i so. da je njíl^w brezplačni prispevek za varnost oirokvvrtcu vreden okoli 4 milijone .SIT
Ograjo 50 izdelali Že v podjetju, postavljanje pa jim je vzelo skoraj dva tedna. Ogradili sc kar
186 metrov okolice vrtca,
Dfrei(tor poc(/et;a Vehvar Mehmed Bečič
De lovišče smo obiskali v petek, koje bflo veliko dela že opravljenega. Mehmed Bečič pa namjena králko Še enkrat predstavil pi^djel-je. ki je nesebično priskočilo na pomoč lako občini kot vrtcu: "Specializirani smo za varilstvo in montažo, zato se ukvarjamo s celotnim pt^drt^čjem varilskih del in moniaže. Imamo nove proizvodne pr^^sii^vc na površini 1508 m2 v Ntwih Prelognh, sodobno opremljene in prijazne vsem .^7 zap<^slenim. K^djetjeje mixlemo zastavljeno in i>premljeno z najsodobnejšo varilsko opremo. Do-selj je bil naš največji projekt i/delava konstrukcije za viseće Irans-porletje v novi (íorenjevi uwami hladilno zainrzovalníli ap;tralov. Opremili pa smo tudi mariborski Europark. Trenuino i/delujemo te/ke A'arjence za 2 tisoč ton težki stiskalnici. Nartvhiikje Gorenje Indop."	B íbá
Mesto Velenje - mesto prijazno kolesarjem
Kolesa so v skladišču, dogovora še ni
Pred dvema letoma so pfec/$tdvn/k/ podjetja Csenca iz Ljubljane, velenjskega Vepiasa, mestne občine V^/enje in tukajšnjega Tur/st/čno-Zn^omrac/jske^a in promocijskega centra na novinarski konferenci na veliko govorili o tem, kako bodo z novim mestnim kolesom (mimogrede - požegnala sta ga prejšnje republiško ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem ter Slovenska fur/5t/ćnd organizacija) poskrbeli, da bo Vélenje - mesto priložnosti prijazno kolesarje, kako bodo z njim popestrili turistično ponudbo, nenazadnje pa tudi sledili vzoru nekaterih razvitih ev-ropskih držav, kjer je kolo v prometni gneči za mnoge skorajda nepogrešljivo prevozno sredstvo. Do danes se od povedanega ni zgodilo nič ali bore malo. Kaj je torej s projektom?
^SlJlvk<^Hu<lnrin.v^xJja velenjskega'['IC-a nam jc povedal, da so pro eki Velenje -mesto prijazno kolesarjem pred letom in pol pr.javili na razpis Republiškega ministrstva za malo go-.spodarstvo in turizem, vendar ni bil med izbranimi. "Sedaj Iščemo druge rešitve. Pripravljamo prodam, s katerim se bomo vključili v tako imenovano kolesarsko mrežo. Ib s podporo pn^gramov Phare AnCcU razvijati v Crni na KoioSkem. Če se bomo odločili zanjo, bomo seveda morali izpeljali potrebne postopke za kandidaturo. Ne glede na poskus vključitve Šalc-^ke doline vomenjejn vseslovenski kole.sarski ;iri>jekt, na 'nC-u pripravljamo karto o možiíoslib kolesarjenja v Velenju in njegovi okolici. Pri tem sodelujejo člani kolesarskega kluna. ki p<îdpirajo predvsem gorsko kolesarjenje in tudi posamezniki, ki imajo izkuAnje v zvezi s tem za mesto in okolica.» Po mnenju Hudarina pa je ZiinimivejSi projekt od omenjenega dogovor med mesti Celje, Laicko. Velenje, vključila naj bi se §e Dobrna, o kolesarski poli z mi žnosljo izmen ave koles. Ikko naj bi - na primer - turist v Velenju najel kolo. se po kolesarski poti zapeljal proti Celju, Laškemu. lam oddal kolo ali obratno, Omenjena mesta naj bi pripravila katalog, propagadni material, karto in podobno. >»Letos smo žc malo dlje od ideje. V teh dneh načrtujemo, da bomo konkretizirane nekatero zamisli in ocenili, koliko denarja pravzaprav zahteva lakJen projekt. Prav lako naj bi se d<îgovorili o skojpni kandidaturi zanj na razpis republiškega ministrstva za gospo da rs Ivo.« Ker lujei, ki pridejo v Šaleško dolino, povprašujejo za možnost izpc^oje koles, se v ptwezani s projeklom Štirih omejenih mesi sedaj pogovarjajo z nekaterimi prodajiiimi zastopniki kolos v Velenju.
Pričakujejo, da jim bodo dali /m izposojo na voljo v.saj 5 koles.
Zakaj ni uspel prejšnji projekt? Po informacijah, kijih ima Hudarin na voljo, zadeva ni priSla na cesto zato, ker se nosilec projekta - direktor podjetja Esenca Goran TonúČ, kije mimogre nosilec novega dizajna turističnega kolesa - in proizvajalec kolesa - velenjski Vcplas- nistau.spela dogovoriti o Tnančnih obveznostih. V Vcplasu naj bi imeli vse urejeno za proizvodnjo, ludi nekaj koles že imajo v skladišču. Kdaj bo mesto Velenje polemtakejii postalo prijazjio kolesarjem? pa je - po besedah Slavka I ludarina-odvisno (xJ drugega dela projekta, ki ga v mestni občini Velenje poslopoma uresničuje predvsem Urad za gosp^jdar.skejavue službe (oz-jiačevanje, urejanje pločnikov in podobno).
■ tp
Selanî spet skupaj
V.Selu |)rí Zirch so se minulu solxito ^e petič srečali kriy ani vn* si z iinvnoni Selo, .Sehi, Sele. Med udelv^encl S(» bili tudi krajani Jan-Škovejyí schi při Vinski Cřori in Sela pri Vclciyu. Dvíi avtohu-m sta pupcijaln nu |K)t príbtižn» o^enidcseC kr^iani^'.
Lepo vreme, glas hamionike in pelje jc dalo .slutili, da bo razpoloženje odlično. Domačini so nas pričakali 2 medico in že na prvi pogled MTio ocenili, da bo tudi organizacija {xllična. Uradni del srečanja smo začeli s slovesnim sprevodom, v katerem jc sodelo-v<ilo ludi M predstavnikovvAsi. največ dasicj. P<i uradrcni programu 50 se ti bcSli na :ila vnosi no sejo, na kateri so mec drugim imenovali organizatorja 6, srečanja. TI) bo Selo pri Robu v občini Velike Laáče. V zaba\'nem delu srečanja so organizatorji pripravili veliko šaijMh tekmovanj in obilo plesne glasbe. Večina od 12i)t) udelei^inccv je obljubila, da se naslednje leto spel snidejo in lov U vetjem ^evilu,
■ J. Špegel
8
KULTURA

julija 2001
Poslikava fasade velenjske Gimnazije
Ko šolo popestrijo barve
Dijaki prve generacije tikovne gimnazije so prve počitniške dni že ustvarjali. Poslikati so fa»
sado svoje nove šole,
Jvseni Ixr ^o[»nJť m SoLskvm ventru \i'k*njL' priú^lu )>r>u }>i'ia'raclju d^ukov t J. likovne ^imna^Ue. Sku-juj / dijďki srednje ^Iďshťnv MAv Kxido /aokroi^all umeinoMtno ^jmnalíjo. s Icm je mesto Velenje dalo mliKlIni eni> nio2ni>si ízohr^ii^vHi^H rai:. I5(>-diR'i dljHki ïi> se prejšnji teden h: spo/nali. saj su se od/viili viihllu ^olv In prli^ll poslikan /uidnjo steno gimnazijske siiivho.
KljubpoOiiniciim jc bil oU/iv volik. K:Hr 13 dijakov
jť prvi d:in mcSalo b:irvc in svoje stvarlivc pre-na^aio na rumeno sieno iasadc. Pri icm jili jc vodila akademska slikarka Nataša Uijnik. Ne Ic, da je bila zadovoljna z njihovim delom, bodoči sošolci, ki priliajajti iz.Saicškc doiinc. K<^roskc, /aica, ( c-Ija. Mozirja,... pa so so hitro spijaleljiîi. Gimnazijska stavba je dobila živopisano. fantazijsko '^obrn-bo", ki simpatično popestri sicer pusto fasado.
■ hš
Otvoritev del 12. slikarske kolonije ALU
"V Velenju nastaja dragocena zbirka slovenskih slikarjev"
v pulťk zvťOťr so v vťlťtij.ski Calťriji Kullurne$;2i ceiilm Iva« na Napolnikn odprli razstiivo (Jel nilaUlh iMxIoCih nkailvm-skíh slikarjev, kí /akljucujcjo /minjl lelnik fítudij» nu Ijutv Uanskl Akuclemlji /m likovno umetnosi v Ljubljani. Že úvA' najsliť zapovrstjo so se od/va* li vabilu pilerije KC IN in v /»četku junij» s]hI> leden ustviirjali v mlacJem meslu. ludi tuknil SO ra/.stinlli naJI)o|ji^n nastjthi (Jela« med aviorje pa ]K> tnnenju iričlatiske Žirije va/.-delili tudi tri lepe nagrade. Ko* lonijo so letos omogočili: gene* ndni spon/.or<>orenjed.d., KC IN, ALU ter MO Velenje. VeCer. ki so sc ga uddc/rili Številni ljubitelji unicln(^li,sla prijel no yaêcU glasl^n Ici Alja Koren, Ilavta in Irena Trelih, klavir. Delo mladih umetnikov in ra/deljcnc nagrade pa je predstavila predsednic;] žirije dr, Nadja /gonik. Polcy nje sla ?:irijo prcd.stavljali direktorica slovenj graske galerije Milena Zlaiarin vodja velenjske galerije Milena Koren Boj^icck.
Med drugim je /godnikova poudarila. du v velenjski galeriji vsako le I o ostanejo dela, ki jih v.svojem najzgodnejšem c»hOo-bju ustvarijo bodoči slikarji- Ta dela so izjemno pomembna za umetnostne zgodovinarje, ko pripravljajo pregledne razstave /e uveljavljenih avtorjem. Poleg lega pa ALU ne ustvarja svoje zbirke del .študentov, zato ta dejansko nastaja v Velenju. Poudarila je da upa. da bo zbirka na.^la stalni razstavni prostor, saj je zbirka v depoju
mrtva zbirka... Potem je strokovno utemeljila dela nagrajencev: L nagrado v vrednosti 70 tisoč SIT je prejel Andrej Kamnik, drugo, samostojno ra/stavo v maju 2(KJ2 v Galeriji Velenje je prejela Mirjam Marussigza simpatičen triplth. tretjo, hladilnik podjetja (io-renje. pa Uroi^ Čoki. Ra^iitavo, ki jo je uradno odprl ?uzpan M<> Velenje Srečko Meh. si lahko ogledate do konca aviiusta.
■ bs
Dela mtadih siikarjev In nagrajence je predstavita profesorica na ALU, umetnostna ugodovinarka dr. Nadja Zgonik,
iHtoiM:i IZ	am
Nagrobni kamen iz Šaleka
V letošnjem teta Je prišlo do težko pričakovane obnove cerkve sv. Andreja v Šate-ku. Čeprav ni tako dolgo, kar je bita obnova cerkve na zadnje izvedena, je bito iz razticnih razlogov stanje cerkvene zunanjosti v tako stabem stanju, da je bito nujno potrebno ukrepati. To še toliko boij, ker Je cerkev sv. Andreja eden najlepšil}, če ne najlepši biser sakraine umetnosti, kar jih premore Šaieška doit na. Težko bi se bito odiočiti kateri element bi lahko izbrati kot tisti, ki daje cerkvi nadpovpre-no vrednost, ali Je to izvrstno poznog^otsko obokanje, kamnoseški detajH, ari}itek-turni členi (poznogotska okna^ porta/, sakrany, opećn' tlakfreska Marije z otrokom, skupaj z ostó//m fresko okrasom na zunanjosti stavbe, oba poznogotska kipa, »zlath oltar sv. Vida v prezbiteri ju ati pa Je to kar celota, ki deluje istočasno mogočno in nežno. V današnjem prispevku pa bi želel zapisati nekaj stavkov o le na prvi pogled manj pomembnem elementu, ki je tudi postat del »ponudbe» cerkve v Šaleku. To je nagrobni kamen, epitafy gospe Rostne Uršule Rambschusset (ali Raumbsct^ussei, kot so se sicer člani družine ponavadi podpisovali) iz leta 1626.
/ii začetek nekajosamidrui^tni RauntbschiissKw. "la družina je izlmjíila iz. vrst vojaškega spremstva žovnc.^iih svolM)dnjkov. kasnejsili grofov C eljskih. V njihovem spremstvu srečujemoomenjencpred-stavnikete dni^tne vse od koiKa l.'^, stoletja d^iljc, /a celjske so kol uradniki upnivljali razJične delepiv sesti: Zovnek. Senek. Libenstajn ipd, V navezavi z dogodki v S;ileski dolini jih laftko sreihijemo skcwi cel srednji vek navedene le posredno, kot priče v kakšni list ini, sicer pil sc v dog^idkc v naSi dolini niso vpletali.Ne nazadnje njihov relativne» nizek po-íoíaj lega tudi ni omogočal. Situacija pa seje spremenila posmrtizadnjega tx'lj-skega kneza. Ulnka ÎI.. leta 145rtv Beogradu. V vojni za celjsko dediščino sose Raumbschus.sli takoj postavili nastran deželnega kncza,karscjim je tudi kmalu izplačalo. V15. stoletju, w v úďu C eljskih knezov, st^ upravljali pi>-sesi gradu Siilek ( in ludi takrat z njii zdruzeno po-sest gradu Socka pri Vitanju!) Člani družine Soiiri-ach. Iz njihovih vrst izhaja tudi ena p<^membne^th t^seb iz preteklost i Saleíke dekline. ir).a.<ki skof Aha-cij St^bfijLski. dipícwani univerze na Dunaju inv Pa-d<wi. v začetku iň. stoletja pa so ii gii razdelili kar štirje St^brijeki dediči, io nenavadno stanje je končal dt^eini knez. ki je malo pred letom 1575 podelil gradova Salek in Socko Crazmu RaumKvha«Alu kot zahvalo za wipiimo^. kimu jo je ta in ludi drugi člani te družine nudili, Raumbschiissli so nato ob-dr/iiligradSalekdoleta 1664, grad StKko pa vse do lela 1756. So pa vse do konca obdržali tudi del po-sestivšaleku,leta 1754jctakt^piv^ediwal Ernest Ja-b(»rneg. sin Ane Raumhschiisslove. še l.'^ pod-Ioi>niških kmetij v Siilcku.
Vrnimo se sedaj k Rosini Uršuli in njenem nagrobniku. ki naj bi bil nekoč vzidan v kapeli gradu SaJek. Pi'frtavljascvpriiianje kje je bila rajniea pokopana? Alije bilo to v družinski gn^bnici v grajski kapeli ali vendarle nakaterem odpt5kop;iliSč?R(v>inaUrsula je bila žena Erazma ti.) Raumbschussla. kije leta 1575 prLiei do posesti gradu Siilek. Ikko kot večina picmiêcv tistega časa bili tudi Rćiumbi>chUssIi pristali luieranskcga nauka. Med le pa je spadala tudi Rosina Un^ula. ]b dokazuje tako zasmwa na-gfc^bne plixíčc kot L/l>or citata iz Jobové knjige, ki izraza trdno zaupanje v vstajenje po smrt i. Plošča je Tii/deljena na tri dele. Na zgc^mji tretjini je tekst s podatki o injnici. v sredin i je njen grb. naspodnji tretjini pa je vklesan omenjeni citat. Napis na z.gor-
njeni delu nam pwc. da je bila pi^kopana Rosina Ursula rojena Vernek. In a-s. tudi grb. ki je upodobljen na srednjem polju plašče, ni grb R a u m b -sclîUîîilov. tvTn-
veéjťgrb Ver-nekov. Raumbschússli so uporabljali dvcvTsiigrtxw.
Prvi gTÍ> je predstavi jal t ri sklede razpostavljene v trikotnik (die Schus.sel = skleda), drugi pa je predstavljal čelado s perjanico. (îrb. ki je upodobljen na plo^ii. pa Je grb krdn>ske plemiške družine, ki izhaja iz gradu Vemek blizu Lilije in predstavlja obzidje ojačano s tremi siolpi in si relnimi linami. Rajničin grb obdajata pjir îtngelos'in dve k>banji s prekrižimi-ma kostema, simM smrti (lobanji) in posmrtnega vsiajenja (angela j.
V Šalesiki dolini imamo le mak» takšnih epitafov, zalo je potrebno vsitkega ohranjenega še posebej skrbn(^ vartivati. Obravnavana nagrobna plošča je bila lela W4že i^rlev vandalskega napada, zaradi cesarje bila umaknjenavmHranj<.)st cerkve. Danes je ploSča na razstavi v Muzeju V\^lenje. Ob rcslav-riranju cerkve v Saleku pa se normalno pc^javi vpra^'inje vraùmja pio.W na pwotni> (?) mesto vcer-kvenoslemv Mnog4>boljSo rešitev, kot je vračanje originala, pa predstavlja slrcîkovna izdelava kvíJitel-ne kopije, ki bi .se vzidala v steno, medtem ko bi se original hranil na varnem in se tíčuval pred pc^do-bnimi barbiiTJivimi napadi kot je bil ?e omenjeni, /a topa je seveda potrebno vci kot samo želja in pripravljenost strokovnjakov in ziiinteresirane javnosti, (emvei bi nujno iTKJraia k temu pn'^fek t u pristopiti ali občina al) nek drug zainteresiran in kulturno iKveščen posameznik (podjeiej) in finančno p)dpreti ta. za ohranitev na^ga. žal preskromnega. hlstoncT^ega spctmina, nujni poseg.
■ Tof7e Ravnikar
Mesto Šoštanj - 90 let
S tem kratkim pregledom '»predzgodovinc pridobivanja mestnih pravic Soi^tanja« sem želel (^ozoriti predvsem na to. dajeSa^tanj izvajal v veliki meri žc konce srednjega veka pravice. ki so bile sicer prihranjene za mcvslnc naselbine. Gdina razlika, ki je ločevala Šoštanj od mesi v njegovi oktilici. je bila pravica do mestnega iibzid-ja. Trdimo lahko celo. da je bil ŠoSianj žtf v začetku stoletja na poli k pridobitvi mestnih pravic, da pa jc ta proce.s presekalo iziimrlje doiakralnib trikih gospiulov. Geljskih gr(v ÏOV oz. knezov. Njihovi nasledniki. deželni knezi pa lega interesa niso več imeli lako. da je Šoštanj zaradi nesrečne igre slučaja zamudi) priložnost postali srcdnjevosko mesto in mu je bilo dano ta preskok napraviti šclc v začetku 20. stoletja. Pa tudi za to. da je Šoštanj
leta 1911 vendarle u,spel pridobiti mestne pravice se je moralo p<^klíípiti nekaj srečnili na-klučij. predvsem pa so morali biti na pravem mestu v pravem trenutku sposobni in prodorni ljudje. Ena glavnih p<jstavk pri pridobivanju mestjnh pravic v novej.šem času seveda ni več pravica do mestnega obzidja ali podobni relikti iz srednjega veka. temveč je glavna zahteva usmerjena predvsem k izpolnjevanju pog(ïjcv. kol,so: upravno, pravno, gt^spodarsko, kulturno. Šolsko srccli,sče nekega področja ipd. lrgSoStan|je kol najpcimembnejši kraj v Šaleški dolini že dolgo pred letom 1911 izpolnjeval veČino teh pogojev. Tu je nastala prva sodobna osnovna iola že leta 179y, od reform dalje je bil sede), občine, v Šoštanju je bil sedež sodišča in davkarije, npr. prvi notar je Šoštanju začel deUwati v letu
(2)
Piše : Tone Ravnikar IH51, .stalno pt^što pa je kraj dobil lela 18.^0. Poudarilipa je [Xitrebno. daje bilSi>štaTij eden prvih krajev na Slovenskem, kamor so napeljali elektriko. Prvo električne svetilke so zasvetile že leta iy()l .Se pravi, da so bili vsi pogoji, da trg pridobi pravice mesta dani že dalj časa.
Edini kriterij, ki \xi jc bil izpolnjen le delno, je bil kriterij ekonomskega sredi.^a. Šoštanj je seveda bil ekonomsko sred ištx' Šaie.ške doline, saj je bilo pred sto in več leti Velenje ekonomsko še dosti manj razvito kot Šoštanj. Toda ludi za Šoštanj bi za čas do druge polovice 19. stoletja le .stežka govorili, da je bil ekoutfmskt» pt)mcmbno središče. ali da je v njemu kakršna koli omembe vredna industrija. Stanje se je začelo drasii(ina spreminjali konec 19. stoletja, ko je predvsem tcwarna usnja»
TS^nSmrCe^MM»
(^rm trHfÊ •«B bt kr* pu tilift M« (a H »idB < A«««.^ - b UÉM (■!!■ R«H »WU « hmi	i • in •
< M» fM» m << UA Mp Wi f—-f dl v •	» lOlmi-
H «M M arp^ifM Tik M ^ «M IIIIHM« «A M
T«Kt SMR KM«* « k» ka*« f	t^ma
iMm* » Fm«n M pm'. M « »I «««i U«(«l p»
•• IIUJ ■ tt Bl^p» ll^M
4 MvMft ■•«ti	IM v
lĚ^nn itw	W
ft * ikiimu	wmpb »
«v T* ir »««««J« nMHÉ • ktaUalb mđ pukjaK <4
»J»
«i m
UttJ
«M * ^.MH kMT« WB
iMMo m	ir«*
R VBi pim ki irM» CaMi^ a k «ham «m. m <1 m-> MMfv«« «Mv» ii|»ii lili
Soltaoiski diktator.
Han
(MMi «atc n «fr I	atefCib • Ifr« •
Mifil «M * «m um« n (B, ■» k> K k t« mtđ*\ « t^irtoa Mild. «).*. u
a
Mr««
Cfl« » tr	m
ler, «tf ||0><±H|	■otjenc
fM. ^ tt	M^.ftMflr.
■ to ■« (T) H lif«^ ran« rtfj tontv	JB •• «iw
ma IS	wpM «*
«« Ww H ija ( ua< «C m* qr, Ivn k ««M teM W It
làit^'fUom^'itia »mwt <oMt nt
• »I «M»
c*t%m Milila
I» U Ur »Ma la «4» »M »M if % MM fiU M« imêm «à ■> 9<>«m cM" (t^ tm m Him MtM<K, st K MtfU la^HkM. ^ruai ivWW «•w.u MM»^ t» t 0tl p»-
iSZříJSi
MrHCM 'npf<>» SUM radaAoM	wwtfHt
4n	d	«n
f»Bna w irnmm M •• Man**»
■	«r p 1 I É«i ««hI«** K S*-
9M*M ttt Ml « & ni T«au< ««MlM M •• M«. pmm «•WM< • - »on m T 9 >WfH ftttÊL t* *>«« M H« « mjmJ tt	«r
I«»« h t S^M Me sai0l
te *»tM. H M 4mfn «ij tfrnm. M •MM H IUM U M )• t** UaiW, M UMj ^ odtn^a
■	KW KiwTfc niiiBtl. H M* ij««iii» un« lju IIOD K M MN eoft^	m	■ M I?« Hmer*. imkM aH \W ft-Mvila >• I« 1*'""' * kJ i^ma T« ■ ■ C«U4«U ■!(«»<« «UM» • turthc» mà Ci mi w # MA - «r^ (Ml UtiAM W
*	MI «Mm ifM ^ pmiUtC r n« ra	«44aMB « M
«Mk	m t twww
UniMna	«J IV M M
«t4liB «r^MME^t (W^ Jt 4 W	piMMi w
•	T.Ml ÍMIM^W M^ki h MIj

iIMTCM*	m
OrMfH M rMfi mrito «g» ■A iffck (««•■ aMjBriM latiii* ^•m MR •«	toH, to
H N m^ «Itfui* «Ml Mit, ^ Milite »iitnflti Uwew H^ M »tk te M Il , lih meut «• |mM Wi BM tmmm m
lIlK IM ■v Mm' |t k aMft. i M^
b-in» « «rktmtt trn k •Bf»t «« ttb iMMW h Mr^

I* "

•Mnutom
^ (1	t|«<**ar
M«)! SI Man MMMML^
vmK Un ■ mtfú. kte mrfV». «^yW fWi raimc SM^m ■* M-uL M • tunjiiri »mA • »M« bM iUM iM. it McM » b «é M llMIĆlj Ma*! w s» fOMM M«4 Osmimi M ^MTI
* a* 84» w piÊt. M) M 4rMra» S*	^mw» p ■
MMl blAaUjfM M Mra W m m ||«H enC« nwliiili ne M> 1« wii t Ma aMBd^ p» Va «fléiMf *lA« JC MM» etMV «bnhfi Kttmt. iáStew Mj lUb	«NU ^ tll^Hi
» • «m. Mil (É MMfO. I M-MO	awii 1«
et vi« <Mt4>M «MU0 P^ «A «^a	««w
KMf tejMA \laiU Md l.tdixa f^iMV*. M "
'^MM M| M M «M kl k» 0M1 «Mba iiiiwni rni
• MM I	Ml» K
M	ntop Mkb -n m
BtTM VM, «um B m
OM*. ki m k ■!»>•[ MBl»»], u Ibr K «Ml PMIM4' P-*f
Preslikava Čtanka v Jutru, kjer poročajo o smrti Hansa Vi/oschnagga. »šoštanjskega ditftatorja".
ki so jo imeli v lasti elani družine Vo,ínjak. zaCela preraščati lokalni okvir in začela postajati vse bolj pomemben dejavnik v širšem prostoru ta-kralne monarhije. Pravo ek.s-
plozijo v ra/voju pa je lovama do^ivclavCasu 1 lansa Vodnjaka, oz. Wosehnagga. kol se jc njegova veja urado<i iment^va-la. ko je priî^lo tudi do dokončnega razcepa na sloven-
ski) in nem.^kovcjo VoSnjakcw. Kako je bil I lans izredno sposoben naj v tem nadaljevanju priča le kratek odkimek iz prispevka v častniku Jutro, ki je bilo sieer sloveaski častnik in zalo nikako ni imelo nobenega razkfga pretirano hvalili človeka, ki je ptn-zrtičil slovenstvu v Šoštanju verjetno največji udarec, ki ga je kdaj doživelo: »! lans Woschnagg je bil namreč. to se mu mora priznati, v svoji stroki, tj. v industrijskih in kupčijskib zadevali, izreden talent neumorne delavnosti in energije. S svojim bratom vred je povekAal in razširil usnjarsko tovarno do take veličine, da je zdaj ena največjih tovarn v Avstriji.« O llansu Woseh-naggu. letu 1911 v Šoštanju in predvsem o hudem udarcu, ki ga jc slovenstvo v Šoštanju doživelo v ča.su med IVíK) in 1911, pa bom več zapisal v dni-gcm delu na.šcga kratkega prispevka,
5. julija 2Q01
«»áÉAíí
107,8 Mhz
mm IK asonsMi mozaik * tmm in osonsmi mozaik

Julij in av^tist sUí n^ifwlj zanimiva pocil-ni^ksi mesecď. 'Iliiii v na^h »l)«h r<Hlakcui)N hit večina večino letnega dopusta koristila v Ivh civeh mesecih. ()i>likovjilkit Janja Ku^uta • Sp«^e] Je otvorila seiono v na^l "krajeMil skupnosti" v kampu Cikat na Malem Lošinju. Ko se jejai^a hladila vmoiju,^eje/a njenim računalnikom polil Damir ^mid. Tajniva Nadja Blatnik i^eu^Jva v Istri, v l^reái>ajo prihodnji te» den že pričakujemo na Kidričevi 2.
Nekaj jih Iclni dopust naCcnja jutri in paju-in.snjufn. med njimi propagandistka Nina Jug» ki tudi prisega na Istro, novinarka Tatjana Podgoršek Čoz teden dni poluje v Siln^nik, Scf teh-
nike na Radiu Velenje Milja (.rclnik na I Ivar, časopisni urednik Stane Vovk pa jn bo, ie bo imel med dt^piisiom splah kaj časa. mahnil v Po-rlort>Ž.
Ampak Časopis izhajal, radio bo oddajal, tako da boste tudi čez poletje seznanjeni z vsem kar se bo dogajalo zlasii v Šaleški 1er /.gornji in Spodnji Savinjski dolini. Izbirali bomo lahko-UiejSc teme. za ncwe pristope pa bodo poskrix:-li mladi nadebudni, mnrda nekoč v prihodnje, profesionalni novinarji.
Vi pa, če bosie pri volji, kakšno razglednico nam poSljitel Da vidimo, kam bo zaneslo vas. ČevasbokHm.	■ mkp
Rekordni zaslužek U2
Ce Inhko pocneS listo, kar si v krivljenju najbolj želiš in pri tem ludi dobro zaslužiš, si brJ^kone dosegel največ. Nekaj podobnega verjetno uspeva članom sku-

NAKRATKO
TABU
Pevka Nina je po debelih šestih urah Irpljanja postala bogatejša za novi tatoo. Če ga boste teleli videti, se boste morali zelo približali odru in usmeriti pogled na desno lopatico, kjer boste uzrli petnajsi centimetrov velikega -konja.
BOTRI
Posneli so nov videospot za naslovno skladbo z zadnjega albuma »Ja in ne«, fíeajo so zaupali Branku Djuiicu in Teatru 55. Glede na eldpo, smeha verjetno ne bo manjkalo. Botri se namreč pojavljajo v narodnih noiah.
PERO LOVŠIN
Na Jamajki je posnel enajst skladb, Id bodo Izšle na novem albumu »Izlet«. Na album bo treba počakati do septembra, prvi single »»Dobri profesor« pa bomo lahko okusili ze prihodnji mesec.
LOSVENTILOS
ISO 4586 je nenavaden naslov prvenca mlade ljubljanske skupine Los Veiitilos, Id jo sestavljajo sicer mladi fantje, a z bogatimi izkušnjami z gostovanj pri bolj znanih slovenskih bend i h. Kitarski rock s spevnimi refreni.
ROCK OTOĆEC
Vikend pred vrati je tudi Čas letošnjega tridnevnega vese-Ijačenja na festivalu Rock Otočec. Poleg vrhunskih do* mačih bendov In gostov iz soseščine, organizatorji letos uvatajo Fun Lovin' Criminals, Living Colour in Asian Dub Foun-datkinlM
ZLATA PLATA
Založba Nika letos izdaja nadaljevanje lani nadvse uspešne kompilacije »Zlata plata«. Na njej bo zbranih osemnajst uspešnic slovenskih in hrvaških izvajalcev.
pine U2. Irski velerani ročka so namreC glasbena skupina z najvišjim letošnjim zaslui^kom. Po poročilu londonskega Expressu lahko Bono (41) in kolegi pričakujejo, da bodo lutos od prodaje plošč in konccriov zaslužili okroglih 60(1 milijonov nemških mark. S tem so krepko presegli Rolling Slonesc. ki so lani zaslužili "borih" 120 milijo-n<w nemškili mark. Od zaictka delovanja pred 23-limi Icli. so fanlje skupine U2 zaslužili že več kol milijarde nemških mark. Lepo. kaj? (sta)
Irska pevka O'Connor se Je zaročila
Irskii pevka Sinead O'Connor (obrilogiava upomiea z uspešnico »Nothing Compares 2U« z
O


oïiiGj^, ââ. M
Skupinu Jinx« enej*a vodilnih hrvitiikih predsfi^vnikov popa (tisCe^a pravega, ki presega m^je .slalxjumnih plesnih pcipevčic) sem videl irikraL lînkral, predlani na I^n<Uf .sem /uičetek koncerta nthlo zamudil in oni seveda niso čakali. D>aknit pa so mujali oni in ja/, sem, normalno, na njihov nastop • eakal. In lo k^r precej dolj^o. in\ tudi v četrtek^ ko 50 se Jinxi povzpeli na oder kluba Max .s príl)liŽno dveurno zamudo glede na napovedani /itčetelL Kar pa je Še vedno več kol del>elo uro manj., kot je bilo potrebno lani čakali na njihov nastop na Hvaru.
Će pí^zabim na zamudo in razprave o zvezdnL^lvu in pro-fesionalizmu prihranim za kdaj drugič, si icîrlkov kon-eerl vendarle za.služi visoke
ocene. Ko so Jinxi enkrai zaCeli igrali, so igrali dve uri in zaigrali prakiiCno v.se, kar kaj velja na njihovih štirih, doslej izdanih, albumih. NajveC je bilo seveda hiiov s prejšnje ploŠCe »Pompei«, ki so seveda najbolj navduáili premalo (tega sem se Že naveli<^al pisali) ŠtevilCno občinstvo. Čeprav seslavljeno večinoma iz navijačev in poznavalcev, je to le počasi, ploščico za ploščico, osvajalo brisani prostor med šankom in odrom kluba Max in se sramežljivo približevalo ční. ki loči kockasti vzorec tal v klubu od kritičnega, v eno barvo odetega. prosi<îra dva nicira od odra. CXprav so prepevali in plesali, si preblizu niso upali.Morda so se ustrašili strogega pogleda pevke Jadranke Batajič-Yaye, ki kaj več kot »hvala lepa« po vsaki
skladbi in njej sledečemu aplavzu, žvižganju in navdušenemu vpitju, publiki ni namenila.
A v lolažho tislim.kiso Jin-xe gledali prvič - dosli bolj gostobesedna Yaya ni bila na nobenem od nastopov, ki sem jih videl sam. Mogoče imam pač .smolo, a Yaya je malo vendarle malo muhasta in njihov najnovejši hit »Tamt^ gdje je sve po mom«, ji je kar lepo pLsan na kožo. ?o glas!*:ni plati pa je bil to zelo d<îber koncert, na katerem so Jinxi dokazali, da so še vedno kralji hrvaškega popa. čeprav hočejo zlobne iu'itike ta njihov primat relativizirati spomanjka-njem prave konkurence. Colonie. Viinne in ptîdobnih v to kategorijo popa pač seveda ne uvrščajo.
■ Mič
začetka develdesetih)se je pred kratkim zaročila. Njen izbranec je poročevalec britanske agencije Press Association, Nick Sommerland (27), ki je povedal, da se nameravata ponKili naslednje poleljc. Zarcïèenca sta se začela videvati februarja, polem ko ju je seznanil skupni prijatelj, 34-leina Sinead ima že dva otroka iz prejSnjih razmerij, in sicer Jakea (13) iz zakona z bobnarjem Johnom Reynold-S(îm, petletno Roisin pa iz zveze z irskim p<íročcvalcem Time-sa Jolinom Watersom. (sla)
Eminem spet obsojen
Tokral je bilo sodiSče z njim milostno. Zaradi incidenta v neki trgovini pred dobrim letom
pogojne kazni ler obvezno družl5cno koristno delo. Pi§iola sicer ni bila nabita, a Eminem zanjo ni imel dovoljenja. Za dejanje bi sicer lahko dobil kar pel let 7.apora. toda sodi.^e je bilo
mnenja, da bo ludi milejša kazen za kontroverznega rapeija, ki je sicer v navzkrižju zzakonomze dobr.^en del svojega življenja, delovala dovolj vzgojno.
■ Mič
: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
0 Izbor pfitels vsako soDoto ot) 9.35 uri. Zmagovalno skladbo oa lahko slišite v progra-^ mu Radia Velenje dvakrat dnevno: po p<?očilih c^ 9.30 ir po poročilih ob 18.30.
1.U2-Elevation
2.	DESTENrs CHILD * Bootylicious
3.	SUGABABSS - Run for cover
V 2aón]^ izbofu Pesmi ledna se največ simpalíj pokaali a novo skladbo »Elevation« z zadnjeça albums legendarne irske skupins U2 -'M Thai You Cant Leave Behind-. Simpatičra \r\ lepd dekleid iz skupine Destenys Cliild so bila Ilk a njimi. medtem ko so semoraieSugabaDesiokrai2adovolii-tistreijim mestom.
míĚ ÉMmiĚ
dni. ko je /nervirani Eminem izvlekel piSiolo in jo uperil na Douglasa Daila (Insane Clown Posse), ga je sodnica	v
Oaklandu obsodila na leio dni
LESTVICA
Vsako nedeljo Ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas, Takole ste glasovali v nedeljo, 24. junija:
1 MLADI DOLENJCI: Nocoj je druga rekla ml	10 glasov
2.BRATJE	IZ OPLOTNICE: Stari panj	9 glasov
3.R0GLA:	Sinoči sem na vasi bil	4 glasovi 3.SL0V. MU2IKANTJE: Irharce In črn klobuk	4 glasovi 5,IGOR + ZZ; Ůlndarasa bumsa	3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 1. julija: 1.6LUMAUER:Veselo v Kamnik
2.Dov2an:	Ujemi me
3.FRANK:	Dekle s planin
4.PETRIČ:Ko$e	ptički ženijo
5.PLANŠARJI:	Moj fantič je prijezdil
■ mûrabner
. J
10
VRTILJAK
'«■«Cas
5. julija 2001
(Bojana Prašníkarja (tretji z leve), kije trenutno zadolžen v novem šmarškem nogometnem prvoligašu za kadre, je v zadnjem času vse pogosteje videti v družbi uglednih hrvaških nogometnih strokovi\jakov. V Slovenskih Konjicah v družbi z liijem Lončarevićem (drugi z leve), vodjem strokovnega štaba zagrebškega Dinama. Bo odšel čez mejo?
I Kristjan Hrastel je bil nekdaj direktor Zdravstvenega centra Velenje ali kot seje tistikrat reklo predsednik poslovodnega odbora, Marjan Rabič, pa član tega odbora, zadolžen za ekonomsko področje. Zd^ včasih na tiste čase, ki so bili zdravstvu bolj prijazni, skupi^ obujata spomine ob kavici.
FRKANJE
STARI VICI
Savínjčan s čekom podari določeno vsoto neki dobrodelni organizaciji.
"ii/lanjka vaš podpis!" ga opozo-ri uslužbenka.
Savinjčan sproščeno: "Če že nekaj podarim, hočem ostati
anonimen.
Savinjčan vpraša: "Koliko stane vstopnica za nogometno tekmo Rudar - Era Šmartno?"
■	"1500 tolarjev."
■	"Dobro, dajte mi eno. Tu imate 750 tolarjev."
- "Gospod, ampak to je samo polovica.'
- "Kaj pa bi radi? Mene vendar zanima samo. kako igrajo Ve-ienjčani."
"Natakar," zakliče gost "prinesite mi postrv!" "Meni tudi," se oglasi drugi','to-da svežo!"
Natakar gre proti kuhinji in naroči: "Dvakrat postn/. Eno sve-
žo/"
Dopustnik v hotelu ob obali ves nestrpen pokliče natakarja: "Poslušajte, že celo uro Čakam na kosilo!"
■ "Ja. kam pa se vam mudi? Ali ste na počitnicah ali na begu-
gorenje
Do 31. Julija dodatni 5% popust za
nakup kopalnic Gorenje.
Znižanje cen posameznih izvoznih modelov keramičnih ploščic do 50% ! Znižanje velja do prodaje zalog.

goren\eKopaJnice
Prodajni studio Primorska 6b 3325 Šoštanj Tel.: 03/898 53 40
gorenjeKeramika
Prodajalna Iceramičniii ploSčic Gorenje l b 3327 Šmartno ob paki Tel.; 03/896 61 27
Končno knap
Sobotni slavnostni skok čez kožo jc opravil Nest! Žgank. Nekateri pravijo, da jc gospod Žgank po dolgoletnem direklorovanju rudrjika končno poslal pravi knap.
Kopač med kopači
Med velenjskimi kopači premoga jc bil v soboto tudi zelo visok kopač. Minister Janez Kopač.
Umetnost
Pravijo, da je slaščičarstvo tudi umetnost. Tiste, ki .se preveč predajajo slaSčicam. to najbolje vedo. Lepo jim oblikuje njihova telesa.
Pokvarjene počitnice
Nekateri so že takoj po začetku šolarjem in staršem pokviirili počitnice. Predvsem trgovci, ki so že začeli reklamirati nakup poceni šolskih potrebščin.
Obletnica brez
avtomobilov
v Šoštanju sti na swj način proslavili 9()-letnico mesta. S 120 avtomobili; nisi) jih dobi-
li, toliko .starih avtomobik)v so odpeljali iz mesta. Avto ni majhna stvar, pa jih toliko ljudi tu ali tam [■x)/abi.
Obljuba (?)
Ce je verjeti nekaterim napovedim. .se bo država glede položaja Vinske Gore le malo streznila.
Kresovanja
Imeli smo kresne večere, kresne n(íči. Med njimi pa ni bilt) velike razlike. Z tibojih je precej ljudi odhajalo nakresa-nih.
Odločajo in odločijo
Tudi /i\ ustanavljanje novih občin velja: občani svobodno odločajo, država (državni zbor) odloči!
NI res!
Res ni res, da bi pripojitev Velenjske banke k Novi Ljub-Ijaaski banki pomenilo, da bo še več velenjskega denarja odteklo v Ljubljano! Da kdo ob kritičnih pripombah na račun tega. da se vse več denarja steka v LJubljano, tako pomisli, je pa res.
Gasilci
Gasilci so v teh poletnih dneh še posebno dejavni. Ko bi le bilo res, kot Jim očitajo nekateri, da le na veselicah!
5. julija 2Q01
««^Cas
NASI KRAJI IN LJUDJE
U
Ob BO'letnlci mesta Šoštanj
Prostor Tuša - priložnost za nekaj novega
S<)SlAN.r,29.junija-Kra. jevna skupnost Šoštanj je v puCiislitev 9<Metnice svojega m^ísiíi pripmvib več prireditev. <)sre<lnjH Je liil» na sam praznični dan, 2K. junija v Ao.^lMiVjskcni (l<imu kuliure. lo Je bila predstava i naslovom Pra/niCnosl v izvedbi domaćih kulturnih ustvaqalcev.
Njena posebnosl jc bila kan-lala 90 lei mcsia v godbi in pclju. avtorja Janija ^uli^oja, dirigenta pihalnega arkcslra Zarja Šoštanj. Dan kasneje so so lahko i^cjštanjčani poleg izziva članov namizno teniškega kluba Spin udcle:^ili še odprtja zanimive razslave v lam-kajilni galeriji: Tu§ na vrhu in na dnu. Oh lej priložnosli je Uri^ksi V€rl)ić predsía%'ila vsebino razisk<fvalne naloge svojega brala Maija:^a Usnjar.sivo v izašla njiL Nekaj besed pa je o ra/slavi povedal Ione Ravnikar, ki jo je zasnoval in postavil.
Med drugim je povedal, da
jc ra^siavii uirinck i/ Icia 1938. ko je tovarna praznovala 150-leinico obsioja. Pozval je vse. ki imajo mo?nosl. da najdejo kanček razumevanja za idejo» da bi del tovarne spremenili v dovolj privlačen muzej za obiskovalec, »kajti v njej so še predmeli, slari ludi 100 leL S tem bi rešili slavbo. njeno vsebino in nenazadnje mestu vrnili duào.«
Zbrane jc nagovorila še prcd-scdniea KS Šoštanj mag. Cvel» Tinauer. Menila je, da so lahko ponosni na lo. da ima njihovo mesto i>c status mesta, ki pa je pred dobrim letom dt)živelo enega najhujših udarcev. Ostalo je brez pomembne gospodarske dejavnosti - brez Tovarne usnja, »Tu je pognala korenine, z njo je ra.sllo in se razvijalo naáe mesto. Ko je prešla pod Industrijo usnja Vrhnika, smo bili priča njenemu umiranju. Ostali so nam njeni delavci, podrtija, za katero hočejo 100 milijonov tolar-
jev. Na Vrhniki pa lepo delajo naprej, usivarjajo. izvažajo. V čaííu lastninjenja nas sploh ni več zraven. Pravno je vse lepo in prav. moralno pa zagolovo ne.« Naslov raTStave Tus na vrhu in na dnu je označila tudi kot izziv. Območje tovarne je namreč občina Šo.^tanj vključila v razvojni program. Po besedah Tinauerjcve ŠoStanjčani upajo in pričakujejo, da bo prostor dal nekaj novega. kruh ljudem, ki naj bi v naslednjih 10 letih pripomogli k histvenejiU;mu gospodarskemu premiku navzgor, »lako bo lahko mesto .Šoštanj tudi v prihodnje praznovalo obletnice in rojstne dneve.« Radi pa bi. kot je se dejala, odpravili status demografsko ogroženega mesta, ki se ga dr/i od samostojnosti občine SoStanj dalje.
Praznovanje 90-lelniee mesta Šoštanj so sklenili v soboto z rock koncertom in S(xŠianjsko nočjo.
MTp
utrinek z otvoritve razstave Tuš na vrhu in na dnu.
Ob 70'letnici PGĐ Topolšica
»
Vrednote, ki jih ne smemo pozabiti!
«
TOPOLŠICA,.^«.junija in I. July»-Minuli kA»nec ledna je hil /a 162 Članov proslovoljnť^a gasilskima druîstva Topolšica pomemben in slovesen. Praznovali so namreč 70-letnico usp«.^n«ga d«lovaiga druidi va. Hkrati / jubilejem so zaznamovali ludi dan ^»asilca (lasilske zveze Velenje.
Na sobotni slavnostni seji v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma jc pred.sednik l<ipa^kih ga.silccv Herman Per^ovnikori-sal začetke delovanja druživa do današnjih dni. Med drugim jc povedal, da so v teh letih priski^Čili napomočv Ul^p<iŽar-ih. pomagali pri reševanju v 27 poplavah ter Številnih drugih akcijah na področju za.^čite in reScvanja. «Pomembno je. da nas krajani ne poznajo samo te-
daj. ko je potrebno ukrepali, ampak tudi po družabnih aktivnostih in preventivnem Med nalogami, ki jih čakajo v prihodnje jc Pergovnik omenil skrb za preventivo, izobrai^eva-nje članov, šc pi'>scbcj pa jc na-glasil potrebo po izgradnji novega gasilskega doma, ki bo služil potrebam K.S in ostalih društev v kraju. »70 letnica jc jubilej, na katerega smo lahko ponosni. Trudilise bomo, da bodo takšni. se\'eda ob vasi pom<iči, tudi nasi naslednji jubileji.« Zahvalil se je vsem, ki so jih v njiliovih prizadevanjih podpirali in jim pomagali.
Dan kasneje, v nedeljo, so po slovesnem mimohodu uniformiranih gasilcev in gasilske opreme (iasilske zveze Velenje, nadaljevali slavje na osrednjem
prireditvenem prostoru. Slavnostni govornik, župan občine Si"iŠtanj in poslancev državnem zboru IMilaii Kopu:^ar je med drugim podčrtal:« («prav naj bi bile danes požarno-va mostne dejavnosti predvsem strokovne in poklicne, ste gasilci tisti. ki dokazujete, da je prasto-voljna. humana pomoČw^kraja-nom in tudi drugim ljudem v stiski ena od največjih vrednot, ki jih ne smemo pozabiti.« Gasilcem jc obljubil, da bo občiaski proračun 5e najprej primemo oplemenitil trudv.sch prosti>voj-nih gasilccv. Dotaknil sc jc tudi nedavne obravnavev Državnem zboru glede znižanja davčne stc^pnje za nakupgasilskc opreme. Menil je, da je potrebno \ o vprašanje rej^iti sistemsko in celovito. V nadaljevanju govora pa se je dotaknil aktualnih pobud za spremembo območja občine Šo.štanj, med njimi tudi pi>bude krajanov KS lopolSica
Na svečani seji društva so posebno pozornost nameniti še edinemu živečemu ustanovnemu članu društva Martinu /We-
nihu.
Stropniku odlikovanje za hrabrost
Oh koncu slavnasine seje so podelili drui^lvena .spominska priznanja in priznanja (casilske zveze Slovenije.
In sicer y plameníc III. stopnje, l.lodlikovanj 111. slopnje, ^ plamenice 11. stopnje, prav toliko gasilcev iz Šaleške doline je prejelo odlikovanja 11. stopnje, dobitnikii plamenice 1. stopnje sta bila 2, ň pa jih je prejelo odlikovanja I. stopnje.
Leon Stropnik, član PCîD So.^tanj, pa je za nesebično pomoč, s katero je v požaru reSil življenje lastnici stanovanja Štefaniji Cx:gncr, prejel odlikovanje za hrabrost.
glede samostojne občine. »Kol pi^slanec bom podprl voljo tega kraja in vparlamentu dal glas za ol>čino	čc se K^ste la-
ko odKíčili. Upam samo, da kasneje ne boste jezni name, ko bom kol župan občine Šoštanj zavzel za pravično delitev koristi in dolg(W, ki jih v naái občini Se vedno imamo.« Občina SoStanj pa je v Državni zbor vložila pobudo za vrnitev območja Prelog. ki je sedaj pod mestno občino Velenje.
Zbrane sta pozdravila tudi predstavnik (iasilske zveze Slovenije France Irance ter predsednik KS Topolšica Viki Drev. Cîafiilci Ibpolšice se bodo praznovanja 7(3-letnice delovanja društva med drugim spominjali tudi po razvitju ncwega prapor-ja. ki gaje blagoslovil dekan .lože PrilMižIč. Na prapor so obesili 12 trakov in kar .^00 žebljičkov.
Priložnostni kulturni program pa so pripravili godba Zarja SoSîanj. učcnci podružnične i>i>le lopoišica. harmonikarji Roberta CioliČnika in obetavna pevka Aleksandra Cavnik.
tp
Ob jubiieju so razviti tudi nov društveni prapor, na katerega 90 obesili 12 trakov m 300 iebijičkov.
V Bevčah 360 veteranov in veterank
Več kot uspešno srečanje in tekmovanje gasilcev
V okviru praznika KS Bevče so se v sohuio poprddne v idi' Učnmi kniju n» obronkih me« sla Velenje /brali gasilski veterani in veteranke i/ vseh koncev drŽave. Člani PCI) l^evče so namreč pripravili dvojni dogodek: 13. srečaige veteninov in velenmk /a memorial Ivana (^rudnika in hkrati (prvič) pokalno tekmovanje (iasilske zveze nlje. V gasilskih večinah seje med seboj pomerilo kar
deselin.
Ivan Orudnik je bil ustanovitelj in dolgoletni predsednik gasilskega druživa v Bevčah. Ker bi bil danes veteran, na memorial povabijo najstarejše gasilce in gasilke. Ti se vedno množičnih i>dzovcjo vabilu, saj so Bevčani znani kot odlični organizatorji. Sobotno popoldne jc bilo zato res praznično, obiskali pa so jih tudi Številni pomembni gostje, med njimi Vinko Sentončnik. predsed-
nik poveljstva Gasilske zveze «Slovenije, tervclenjski župan Srečko Meh.
Med moiikimi ekipami so bili najboljši člani PCîD Malke. drugi P<JD Teharje in tretji POD Mojstrana. Med ženskimi desetinami pa so največ hitrosti inznanja pokaza le veteranke iz POD MengeS, druge so bile domačinke, iz PCrD Bevče, iretje pa iz POD .Šmartno ob Pakl.
mbš
12
VI PIŠETE
«•^ČilS
5. julija 2001
Tudi na OŠ MPT Velenju imajo odlične mlade raziskovalce
Izkušnje so povsod dobre
Na R«davnťm prv«m smaiiju niMcIih raziskovalcev osnovnih v Murski S»ÎM>ti so bile ludi avloiice ra/isk<»viiin« hh^ lo^e z n^islovom Uporabil dii^Hvnih in /ačimhnih n^stlin Kuja Flis, Din^	Živa Conkaâ in Bart>ara ČuJeŠ. »Da bi lu (lohilť pno nagrado /a nalogo, nismo prič^kovnl«. íe druga v moćni konkurenci nalog v gihanju Mladi raziskovalci m ra/voj Sale.^kedoiinejeliila nas prvovrstno pr«* senečenje,« so dejal« zadovoljne, danes bivše učenke osnovne šole Mihe 1'intarja loleda Velenje« ki so - mimogrede- izolske tori)« pospravile nekam v kol in jih nelxido prej pogledale k(»l pred začetkom novega šolskega iela. Žc lani so izdelale raziskovalnn nalogo, ki sojo v Icto.^njcm gibanju nadgradile z omenjeno temo, Zakaj prav s to? »Malo smo začele kuhnli tudi same in vsiikdanja praksa je pokazala, da jeza okusno jed potrebno poznati začimbe in dižav-nice.« Spoznanja o njihovi uporabi v gaspodinjsivu so jih skupaj / mentorico Ireno Rošer spodbudile, da so raziskavo raz,§iriJe na njihovo uporabo v kuhinjah áol, vrtc\;v, gostinskih obralov ler v ko/mciičnih in masai^nih salonih. Pri lem jih je predvsem zanimalo, katere diSave in začimbe uporabljajo najpogosteje v omenjenih ustanovah in v kolikšni meri sc razlikuje njihova uporaba. »»Ugotovile smo. da v gospodinjstvih pripravljajo zmerno začinjeno hrano, v kuhinjah vrtcev in uporabljajo zeii^Ca in dišavnice z blagim vonjem in okusom, v goslinskih k^kalih pa pripravijo zmerno začinjeno hrano s Iradiclonalnimi zelišči. V kozmeličnih in ma-sa^nih aparalih pa prevladujejo Induslrijsko pripravljeni preparati na zeji^Cni osnovi. Le cnc postavljene hipoteze na.^ raziskava ni polrdila: preseneiilo nas je, da uporabljajo ljudje ccncne in manj kakovostne preparate.« Kot so še povedale bodoče gimnazijke, so se pri Izdelavi raziskovalne naloge veliko naučile: poznajo pomen dišavnie in začimb pri pripravi hrane, rai'liko med njimi, njihovo pravilno kombinacijo. Predvsem pa so spoznale, da so ludI pri na vide? nepomembnih stvareh pomembne izkušnje.
mtp
Kaja Fits, Dina Aiijagič in Barbara Čuješ (manjka Živa Ćonkai): »Izbraie smo si ciíj, za katerega smo vedefe,
da ga fahko izpolnimo.»
Rečica ob Paki
Odloki zaradi odiokov
Minulo, soparno in zelo vro^c četrtkovo pt^poldne so krajani spodnjega dela Rcčice oh PhM hileli zapirati okna in vrala svojih domov. Razlog: Nmrail, ki se je ra/Jegal po okoMci po zaslugi enega od tamkajšnjih kmetov, ki sc jetKlIocil, da bo ne glede na razmere izpraznil greznico, z gojnico pa z;illl (ravnik sredi popiddnevn. Tisti, ki lega niso storili (akoj, so zaman poskui^ali prezračiti prostore pred /a-slu>x>nlm počIIkom.
Kaj takega sc ni zgodilo prvič, niii drugič ali tretjič. večkrat in to običajno ob lepem vremu, po možnosti na sobotnem popoldne ali v nedeljo dopoldne. Ce se že nekdo požviiřga na bližino stanovanjskih objektov, mu očitno tudi nI mar kaj drugega: na primer bližina vodovar-isivenega območja, odloki, v kaierlli piše. kje In kdaj sme zailvatl površine z gnojnico. Nekateri si pač jemljejo pristojnosti tudi za to. ker iz prakse vedo, da obstajajo odloki zaradi odlokov in ker bnajo prijavitelji zaradi opi.>zaijanja na nepravilnostiveč «komedij« kot sam povzročitelj.
■ tp
Mladi in golf
(lollje vrdAÍtem svetu tA^ ze* lo dolgo priljtibliena Športna panoga. V Sickveniii pa so z^čel-ki golta povezani z razvojem lu* rizma na Dledu. Večji razvoj pa ta zanimiva in prijetna igra doi^ivi v naši mladi dri^avi. Po* sledicH tega so številni klubi v katerih so se pove/ali (jubileUi golfa. V začetni řazJ je bila z^tra* d i drage opreme in vzdrževanja igrišč lo domena odraslih elitnih skupin. 4 golt je ludi igra mladih.
V Velenju je bil pred kratkim ustanovljen Šaleški golf klub, ki je v .sodelovanju z OŠ (îoriea organiziral domonstrati\mi dan g<ilfa 73 uspešne mlade športnike asnovnih Sol Šaleške doline. Takoje.'^Oučenecvspozna-valo igro goira na vadbišču golf kluba /lati grič v Slovenski)! Konjicah. Pod strokovnim vodstvom profesionalnega učitelja golfa g. Dejana Lelja so .spoznali osnove prvih udarccv in uda-
KC putl oz, puttanjc. Na/Jelenici (green) pa smo med seboj simbolno tekmovali. Bilo je zanimivo, napelo, spraveno in zabavno. Najboljši so odigrali še »pravoi< igro na eno luknjo. Otroci so uživali, tudi veter, kije molil na.^e druženje nipi^kvaril dobrega razpoloženja. Zelo so bili veseli, da so imeli motnost spoznati igro. ki jo sicer sprem-
ljajo le pi> televiziji. Povedali so, da je golf zahtevna. lepa in atraktivna igra. Leta niso ovira. Ob lej priložnosti sc moram zahvalili g Lelji In ravnatelju OŠ Gorica, ki sla nam omogočila ta zanimivi dan. Ker sc v klubu zavedamo, daje/a razvoj vsake s^porine panoge pť>membno delo z mladimi, bomo aktivno sodelovali v projektu »Golf v
.^^le«,ki ga pripravlja Fakulteta za šport v sodelovanju z Oolf zvezo Slovenije in Združenjem profesionalnih igralccv golfa Slovenije. Vse, ki vas igra golfa zanima, vabimo da se nam pridružite.
Nai5 naskîv Šaleški golf kJub Velenje. Žarova 16, Velenje.
■ Cveto Petek, prof.
mmmmm
Mladi osnovnošolci na zelenih površinah golf kluba v Slovenskih Konjicah.
MNENJA IN ODMEVI
107.8 MHz FM 88
SIEBEDRDS - -
«9 MHrFNT
Slovenija v malem
Ihzdranjenif
/ji nekaj let sem redna naročnica Na.^ga časa. Komaj čakam, da ga dobim, da ga prcčiiam in se seznanim, kaj je n<wega doma. Časopis je zelo estetski, posebej .sedaj, ko ima "novo obleko" 7 bar\'nimi vUvžki. Nwic v njem je za vsakega nekaj.
Življenje v drugi domovini mi teče že krepko v (M9cmntij.slo le-10. Takole iz ŠkaLsKoncA^ega, do )k)lskih trgovskih let in popo-Iniâiva z nahrbtnikom in gojzar-ji - od vsega tega in rudarskih domačij se nenadoma in skoraj prehitro poslovi in ski^iš v popolnoma tuje mesto Dunaj. Se pi>ročLšin naenkrat imašz besedico "ja" druge odgiwormwti, ki jih prej pač nisi bil vajen.
Glavno mesto Avstrije je mnogim poznano, meni danes seveda šc posebej. Le pa r ur vožnje z avtom ali vlakom, pa si lu ali tam. .^50 kilometrov iz Velenja je ze-k) hitro mimo, Na Dunaju živi 1.75 milijona ljudi, njegov obseg pa je na primer takšen, kol bi v kn>g povezali Velenje, Celje in Slovenj Gradce. Moja družina živi v 14. od meslnih okr<ížij z Imenom Penzing. Čc bi vse ccste na Dunaju povezali v eno, bi bila dolga okoli 3D00 kilometrov.
Imam torej družino in službo, poleg lega pa sc rada srečujem s Skivenci. ki jih je tukaj kar precej, Nekateri se po končani delo vni dobi že vračajo domov, na drugI strani pa je veliko Studentov, ki sem gor prihajajo domala iz vse Slovenije. Mnogi od njih živijo v Korotanu, o njegovi zgodovini pa mije pripovedoval direktor te ustanove mag. Anion Levstek. V letu 1961) je bil na lem mestu mala hi.^ka, v kateri sta pater Ivan lomažlč in Mohorjeva dnjžba iz Celovca začela delovati, kolikor .sc je v lisiih letih pač dalo. liiš<i so kmalu podrli in zgntdili novo. jo leta otvroiii. leta 1993 pa sojo začeli obnavljali.
V ustanovo .st» začeli zahajali predvsem Študenti. V njej je bil sprva tudi slovenski pastoralni center, ki se je leta 1980 preselil drugam, tu .so bile prveskwenskc svete maše, tu je tudi sedež društva Ivan C^inkar, enega izmed dveh slovenskih kulturnih
društevvmcstu. Danc.^vKoro-tanu domujejo .^ludenti, turisti, poslovneži, zelo živahna pa je v njem tudi kulturna dejavnost, ki je zelo pestra, v njem pa (jbčas-no deluje tudi skupina predšolskih ota»k "živ - žav," ki jim igralne p<.ï pol dneve popestrijo z lutkami ter gledališkimi in glasbenimi vložki.
Trenutno je v ustanovi okoli 80 študentw. V Č4ibU počitnic, ko študenti odpotujejo domov, je celotna stavba namenjena turistom in tečajem nemščine, za katere seje ireba pravt)časno prijaviti. saj je lečajnikov vsako leto več. Poleti je tu aidi slikarska kolonija, v advenlncm času pred božičem pa vsako leto pralstav-Ijajo skiveaske domače obrti, v.sa-klč z določenega podn^čja. Torej je v ustanovi pesiro in zanimivo skozi vse leta Če koga zanima, je tule naslov:
iiotelKorotan.A- 1080 Dunaj. Albenga.sse 48. telefon 01 -403-419.^.
Posebej je I reba omeniti in obe-neni spoštovati delovanje Slovenskega pastoralne centra (A- I05fl Dunaj, Einsiedlergiiiise 9-11). ki gaže nekaj let uspc.šno vodi župnik Ione Siekl, Pri njegtwem delovanju naj omenim samo zndnjo nedeljo v septembru, koje v glavni .stolnici, torej aTkvi sv. Štefana slovesm^si za vse narodnast-nc skupine, ki živijo v Avstriji in jih povezuje skupna vera. lepo svečanost vedno p;>pestrijo pevske. folklorne in druge skupine. di>niačili di^brol predslolniC4>pa seveda tudi ne mjtnjka.
Slovenija za nas Slovence na Dunaju veliko stori, res pa je, da je od vsakega posameznika odvisno, koliko si želi sodelovati. Res je titdl.dascv.se bolj približujemo enotni Evropi, zalo ni narolvj, da .se medsebojno povezujemo s prijateljskimi vezmi iiî skušamo zgraditi trdnej-še mastove.
Ja. takole izgleda del utripa moje druge dežele, pa seveda tudi mojega.
■ Terezija Schwarzott -_Stropnik
Zelenica ali garažna hiša - to je zdaj vprašanje!
Riizmah avtomobilizma, ki smo mu priče zadnjih nekaj let. je lu-
di KS Edvarda Kardelja prinesel kar prccej nevšečnosti. Najhujša je vsekakor pomanjkanje parkirnih površin. S tem problemom se srečujejo v veČini mest. v naši Cx^trti pa je še pasebno hud zaradi prevelike gostote prebivalstva in lege naselja. Končno se nam obeta rešitev - gara/na hiša /Ji 240 avtomobilov na mestu. "kjer trenutno Sloji kup zemlje, ki so ga otn>ci nekoč, ko so bile zime še bele. upc^rabljaii za sankanje" (tako je pisalo v Našem času).
I^ojckt garažne liiše sicer rešuje problem parkiranja pločevine, žal pa ima tudi nekaj slabasli ki jih bomo Čutili pred v.sem sami krajani KS Edvarda Kardelja. Naj jih naštejemo:
1."	Kup zemlje za sankanje" je v bistvu zelenica - griček sredi betonskega naselja, obdan z drevjem in okrasnim grmičevjem. Za-ničcvalno jjražunje je preizkušen propagandni prijem, s katerim skašajo pcHiudniki izgradnje garažne hiše zmanjšali pomen, ki ga imajo zelene površine za že do skrajnosti nizčlovečeno člcweškcf mravljišče, kitkršno je naša krajevna skupnost. Griček ima ludi svojega avtorja, zato arhitekt ni>ve garažne hiše pljuva v svojo skledo, ožinama skledo svojega kolega, čc zclenico imenuje" kup zemlje." Ali si avtor sploh zasluži ime "arhilekl",če na sredi naselja "pozabi" kup zemlje. Vsak se lahko prepriča, da ima griček v naselju svojo funkcijo, saj predstavlja vir kisika, zvočno pregrado, senčnico, rekreativno površino, estetsko protiutež betonskim gmotam in nenazadnje domovanje številnim pticam. Vseh teh funkcij bodoča garažna hiša kljub zeleni sl rehi nc bi) ispravljala, zanesljivo pa bomo imeli več hrupa in iz-pušnili pliiiov.
2.	Ker ni bila messianovalci KS EK izvedena anketa o pripravljenosti za odkup boksov v predvideni garažni hiši. ni nolxîne garancije. da bodo lastniki vozil, ki so zdaj parkluma na pnxsiem. po dokončani gradnji parkirani vga-ražni hiši. Dostop do stanovanjskih objektov na področju načrtiv vane gradnje garažne hiše je že zdaj problem a ličen, saj je dovozna ec.sta ozka in vijugast a. za radi česar je srečanje otežkočeno, včasih pa celo nemogoče. Slevilo parkirnih mest na območju grička se bo povečalo za 24<), zato predvidevamo, da bo po iz-
gradnji hiše promet po dtMizni ccstišegastejši in zalo srečevanje in vključevanje iz obstoječih pokritih garažnih boksov še težji Utegne se zgoditi, da bodo načrtovalci občinske promel ne ureditve v želj L da bi razha^meni-li dovozno cesto, potegnili iz pre-dala stare načrte o pove/avl Šaleške in Efenkove ceste preko mosxu čez Pako med gričkom in blokom Kardeljev irg K), katerega gradnjo snK» sskrajnitni napori preprečili v osemdeset ih le-lili. Na ta način nas lahki> doleti .še tranzitni promet skozi našo četrl, kar bi dodatno pt^slabšalo Že sedaj nezavidljive bivalne pogoje v krajevni skupnosii.
Za bod(5Čo garažno hišt) Ixï treba izk(fpati, naložili in prepeljali velike količine zemlje na našem dvorišču. Lahko si zamislimo, koliko blata in pnthu bomo imeli na čevljih, avtomobilih, pa ludi v stanovanjih v času gradnje. da o hrupu in oviranem do-.stopu do stanovanj,skih objektov sploh ne govorimo.
Vprašanje i/ nasltw je pravzaprav zgrešeno , saj je vse že odločenem in lo brez krajanov KS. ki smo pri tem najbolj prizadeti. V posmeh kt>maj rojeni Ltmkalni agendi 21, ki naj bi začrtala razvoj v 21 stoletju v sodehwanju z občinami, pa ježe na začetku postala mrtva cTka na p<ipirju. Da ne bo pomote, podpiramo prizade-vanjaza rešitev problema parkirnih prostorov v naši KS, vendar ne na račun že tako ^«iromašene-ga okolja v središču spalnega naselja. V neposredni bližini na-šc KS so vsaj iri lokacije, usioanejše za gradnjo garažne hi.šc in /ali parkirišča/, kot je sedaj izbrana -poleg Doma učencev (pri mastu čc/ Pako). ob Kidričevi cesti (med p^'wlopjem PoŠte in Pako) 1er na drugi strani Šale,ške ceste (poleg Petrolovega Iwncinskcga servisa). Ne dvomimo, daje na navedenih lokacijah predvidena gradnja drugih objektov, vendar so te površine že dolga desetletja neb-koriščene , naŠe težave pa so akutne. Zato pričakujemo, da l>o-do odgovorni del površine ene od naštetih lokacij namenili zu reševanje naše parkirne stiske, če jim seveila ni pomembnejši denar, kol dobrobil občanov.
Stanovalci Slanic tove 15 (Podpise liranimo v uredništvu).
5. julija 2Q01
«««Cas
ZANIMIVO
13
//
KOŘOtKOř
Qven od 21.3. do 21.4.
íc nřkoj čotfl rormiiljole o korenilih spiemeniMh v iív* \\in\íi. Vptdionj? po je, ^í jih ludí r?^ ielile. Upiov o Ism pogoilo no gict govonti. vat vioko moUnkosi. kí ne Io* ko, kol Ù zorrhlili. vedno pogosUje vde íz Iííc. Ne vií-kojfe le prcvei v diuzinsk« zodijve, ^ ne Mt že kmoíu obialo* vali. ker bodo krjvflo Zq nctporgzume zvolili no ven.
Bik od 22.4. do 20.5.
Clilo preveč te zoooiole k rtose\t\ tvo^e prepričani?. h\o vom bodokmolu navrgli, da so voi dodobra $pre9ledolj in do jih nc motele ve^ vleći zo nos. Ce ne ^nole dekli v tkupini. se raje umoknik. Nihče n^ nezomcnljiv. ludi vi ne. Po te Ie90 tc ved* no ne zovedole dovolj. Zolo botk pripombo ftodrejenih kžkc poirli
Dvofcko od 21.5« do 21.4.
Ponudbo bo mamljivo, zalo ne tozmiil|ojle predolgo. Zaveda* li te morak. do brez Iveganjo ne bosk pnili nikamor in do donet čttfo nič več m zanetljivo m večno. Se nojmani tluiba. Ce u ret kko zelile tpremembe, kol rodi poudorjole, pokm n? oklevojte. ftenjova službe je ret siret, a zvezde kažejo, do se bo lokrol dobro iztio. Poriner bo poslol iumnjkov.
R«k od 22.4. do 22.7.
Prf(oteljj vam bodo pomogoli ludi v r)ctkdnjetn lednu« ko vam bo t i cer lepo vreme jemolo energijo in voljo do življenja. Vieem sevpratojk. oli se jim ne rozdojok prev«, soj se zdi. do ifflok več <010 zanje kol zote. U vedno bosie tonjmili o [jubezni, otlolo po bo tomo pri km, finončno ilonje se vam bo poprovilo.
Uv od 23.7. do 23.8
Porhier vat bo močno razočaral. Ne k. do bosk zo<cíi dvonii-Il vonj. mocno resno se bosk sprotevoli po vosih dutivih do nje-90. In nič čudnego ne bo« će botk ugolovili. do to te k mocno ohlodíla. Ce ne botk nasii vtoj iskre. ba o^eni ugasmi. Sicer po sk h ic nekoj čato jlultli« o tt nisle hokli priznali.
Dovica od 24. 8. do 23. 9.
Siroh. ki voi je ze nekoj čosa spremljal podnevr in ponoči, bo popolnomo odveč. Sivorj se bodo rzlekte d^ro, kolikor te v do* m siiuociji po< lahko. Pfiiaklj. ki vos bo zelo potreboval, vam bo iz sr<o hvoležen zo pomoč, Poziie po, do zoto ne bo prizadel partner, finančno tlonje te vm bo močno izboljšalo. Vir pa ne bo nepnčakovon.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
SreiO v dvojç vam bo vlivalo moči, da ptemogoie številne no pore. ki vos čokojo pred odhodom no dopust Odlocifev. do na-redik kaj iudi zote. bi bik daleč nojboljso. ce želite tpef do* bili nekdanjo energijo, ki jo vsok don bolj pogretole. Najprej se odločik, koj ti sploh želik. šele potem izbirajte med tkvi Inim i ponujenimi možnotlmi.
ikorpiion od 24.10 do 22.11.
Preizkušnjo vat bo stok kor nekoj živcev, popilo pa vam bo k* 6t zelo veliko energije, ki je kko riimok največ. Rozmiilja* botk o veliki tpremembi: oli o teliivi, oli menjavi delovne* go mesto. Do ne bo ostoío k pri razmitljonju. botk skrili lu-dl nekoj konkretnih korakov. In poskrbeli, do bodo ljudje oko* i vos imeli koj govorili. Dobro bi bilo. če bi vos govorice monj prizodek.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Odloo lev bo odlična, čeprav te vombo nojprej zdelo, dojene-kzvedljiva Koj botk z nepričokovono vsok denorjo, le vam ne bo kžko odločili, taj imate potreb te vedno več. kol bo de* norjo. Optimizem vam bo vlivalo tudi Ij^ezen, ki bo po krot* ki ohlodiki izbruhnilo 2 vsomocjo. 5 portnerjem bosto polno načrtov, veliko po jih bo tokrat izvedljivih.
kozorog od 23.12. do 20.1.
Skrbelo vat bo zo nekoga v bližnji okolici. lokrat stvor ne bo loko nedolžno, dejstvo poje, do s«vom bo tires poznol no votem zdravju. Povobilo bo prijetno m takšen bo tudi večer, če se bo* tte zonj odločili. A k termi bo verjetno priipevolo več mnenj, pri čemer zadnjo betedo ne bo voia. loko po je vedno pogo-tteje. kar nikakor m dobro'
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Don bo podoben dnevu, taj te bodo vate misli vrtele le k okolčidoputk It) odklopa, ki go već kot poirebujete. Ceprov botk imeli ùhiM, do úe močno ulrujeni, botk no koncu ugo* tovili, do vot brezdelje te bolj utruja. Zato bo nojbolje. če monj tornok m poskrbik ludi zo svoje klo. Pozljivatt pri broni in več gibanja sla dvo glavno koraka k boijieiïiu počutju. V teh poleinih dneh so poboji idealni.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Nikor si ne dekjte ulvor. do bodo vti okoli vat čer čas vte po-zobi I i. lok roi vom ne bodo doli miru, zato zovihojte rokove m čim prej potlorik. kor veste, do morok. Poleç k^o ne bi bik napačno, če bi prisluhnili poilnerju, ki imo tokrol nekaj tehtnih in pametnih predlogov. Predvsem po bodite monj ne-tirpni. laj zadnje cote ludi z vomi ni lohko. Kljub lemu. do sk pridni kot mrovlji* co, postojale naporni zo najbližje.
107,8 MHz
Cveto Strmcnik In 202 cm doig som:
"Se nekai iasa bo luknja v jezeru
V središču ribiške in siceršnje javnost/ je bií konec minulega tedna 26'letni Cveto Strmčnik iz Škai, ribič s 15-tetnim stažem v velenjski ribiški druščini. Zaenkrat najuspešnejši velenjski ribič, s kraljevskim somom že kar ribiški kralj. To pa je že ta prava riba z 202 cm v dolžino in s 54 kg na tehtnici. "Res Imam doh^r prijem v za-dnjiim ćasu.saj .sem prvd Řlirinaj-slimi na suho potegnil ludi 15ncm tlolgoga in 2U kg ležkcga krd|xi, la som pa ju' nekaj piwcbnega, lo je
najtežjega in luloija vvodi ne kar hilrts iz^nikt. saj Sc od krajxi ni i/ginila." jc bil ribiško hude»-mu^^n C\'cio. Pči sevctla navdušen in piKnoscn. "To so iiili nepopisni Ircnuîki. Zgodiio se jc neka] po 20. uri v S4*»boio na večernem ]o-vu na soma. /-i vabo sem imet pu-ranja jcira. da sem velikana po-legnil i/vode, .sem rabil dobre pol uiv naponw. pri Cemcr pa mije bil vveliko pomoć nluški hwar^ Mar-ko/alo?nik. Respajc.dusoviej vikii à; večji stimi. vsjtj za pt^l me-ira daljSi in primemo tcřji./atoso doživelja na .sobotnih lovili toliko slajši. Siecr pa jc ribištvo /amc najlepSi sport. ludi zaradi cnkral-ne sprostitve ob vodi"
In tako je od st>KMncga veeera naprej Cvelo nedvomm^elenjski riliiški kralj. Bo] za novv|y kralja pa sc bo nadaljev al, gkrdc na lo. da v je/eni Se ve^e ii>vrstne potósui
Radio Ve I en jo
Nâêveti iz kkám
ZDRAVILA
RASTLINSKEGA IZVORA
Zdravljenje z zdravilnim] zelišči je prav take staro kot samo človeštvo. Njihovo delovanje so včasih spoznavali le na osnovi Izlujsenj, ki pa so se prenašale Iz roda v rod. V današnjem času pa frtolerapila ali zdravl|er^e z zdravilnimi rasllinamine temelji več samo na osnovi izkušenj. Za večino zdravilnih rastlin je dokazano, katere učinkovine vsebuiejo in kakšno je njihovo delovanje nateio. Z zdravilnimi rastiinami si lahko lajšamo blaž|e zdravstveneležave. Pri močnih bolečinah kierkoii v telesu, ranah ali opeklinah se moramo obrniti na zdravnika.
Zdravilne rastline si lahko naûeremo sami, če jih dobro poznamo. Mnoge med njimi pa so si zelo podobne in jih zlahka zamenjamo. Nabirati jih moramo v najprimernejšem letnem času in vfemenu, 1er še posebno pozornost nameniti sušeniu in stiranjevanlu. Če pa vsega tega nismo vešči, je bolje, da že pripravljene čaje in čajne mešanice kupimo v iekarnah ali specializiranih
trgovinah.
Zdravilni čaji so najpogostejša in najbol) priljubijena obiika pripravkov iz rastlin, čeprav se vse bolj uveljavljajo zdravila, ki so pripravljena Iz izvlečkovrastlinafiizoliranih učinkovin. Čaje razdelimo na tiste, ki vsebujejo le eno rastlino In čajne mešanice. Čajne mešanice so pripravljene iz zelišč, lu se uporabljajo za zdravljenje iste bolezni. Dodamo jim dopolnilna zelišča, ki krepijo ali dopolnjuiejo učinek glavnih sestavin, lahko pa blažijo nezaželene stranske učinke. Velikokrat pa dodamo še zelišča, ki čaju le izboljšajo okus in aromo.
Pri nas so zdravila naravnega Izvora regulirana z Zakonom ozdravilih In medicinskih pripomočkih In zalo veliajo zanje enake zahteve za dovoljenje za promet kot za zdravila sinleznega izvora, Zagoiovliena mora biti kakovost, varnost in učinkovitost. Vedno mora biti na ovojnini navedena sestava, način uporabe, rok uporabnosti in postopek priprave. Ta mora biti prilagoien lastnostim ličinkovin, kijih rastlina vsebuje. Pazljivi moramo brti tudi na hranjenje čajev. Zaščiteni morajo biti pred neposredno sončno svetlobo In vlago, 1er hranjeni pri temperaturi do 25*'C. Mišlienje, da je vse kar je naravno tudi vedno neškodljivo, je zmotno. Vsliko sicer že dolgo cenjenih zdravilnih rastlin, ki vsebujejo učinkovine z dokazanimi zdravilnimi učinki, lahko ima pri nepravilni pripravi in uporabis^nske učinke.Tiso lahko samo neprijetni, lahko pa tudi nevarni. Prav tako je do nedavnega prevladovalo napačno mnenje, da med zdravili rastlinskega in sinleznega
izvora ne more priti do medsebojnega delovanja. Opozorila bi rada na nekaj pogosto uporabljenih zdravilnih rastlin, pri katerih se pred uporabo posvetujte z zdravnikom aH iarmacevtom, Še posebej jelo pomembno, česlebolnikalipavčasu nosečnosti oziroma dolenja. To so; navadna arnika, navadni gabez. šentjanževka, žajbeli, pelin, bela omela, glog, navadni lapuh, bršljan, navadna krhlika.
Uporabnik je pogosto zmeden v poplavi informacij strokovne in velikokrat zavajajoče »nestrokovne« literature. Še zlasti na internetu najdemo veliko čudežnih zdravil, ki so na smrt bolne popolnoma ozdravile, To so največkrat nepreverjeni pripravki, kjer praviloma nikoli niso navedeni stranski učir^i, človek, ki se nemočen spopada z določeno boleznijo in mu uradna medicina ne more dali upanja v popolno ozdravitev, je lahka žrtev trgovcev. Zdravilna zelišča z močnimi stransfdmi učinki so pogosta sestavina sredstev za hujšanje in povečanje mišične mase oziroma moči. Pred uporabo lakih nepoznanih pripravkov se vedno posvetujte z zdrav niko m ali farmacevtom. Farmacevti si prizadevamo, da r^ bi bili zgolj vročevaici zdravil, bodisi tistih predpisanih na recept, bodisi tislih, ki so v prosti prodaji. Kadar vas pestijo določene zdravstvene težave, Iqer bi si radi pomagali sami, boste dobrodošli v sl^erni lekarni. Pri blažjih obolenjih vam bomo svetovali način zdravljenja, kadar pa to ne bo mogoče, vas bomo napotili k zdravniku.
Zspísaís Ssbins Grm, msg. lam.
14
TV SPORED

5. julija 2001
ČETRTEK, 5. Julija
SLOVENIJA 1
08.30 Zgodovinski partu in vrtovi Slovenije 09.00 Risanka 09.10 Pod Klobukom 09.50 Zgodbe iz §koljke 10.25 Encikiopedijd znanja, izobraževalna oddsja 10.35 Naltonal oeographk:.
an%ri§ka dokum sen|a 11.30 Vino rDoje dežele: Mariborski vinorodni okolil 11.55 umetnosi bivanja, oddaja
TV Man bor 12.25 Dr. Ivan Stopar; Gradovi-
neme priče preieMo&li 13.00 Pon)ćlia. Spon. vreme 13.10 Tedenski izbor 13.30 Peîieizoonva 14.10 Dvestotizoom 16.30 Poročila, špon, vreme 16.45 VoBtovi, čarovnice in velikani
16.55 Arčibald. risanka 17.10 Na fini|i. oddaja za mlade 17.50 Otočje Trobriand. rial, dokům. oddaja 18.40 Rfsanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik,špon, vreme 20.00 Tednik
21.00 Na vr?t na nos, jugosl.
nanizanka 22 .00 Odmevi .kultura. Spon. vreme
22.50 Lent 2001, oddaja TV
Man bor 23.30 BeneikiPienaie2001 00.00 Brett Whiteley. angleška
dokumer^rarna oddaja OO.ÔO Brsn«F(ončeliz2aodra
SLOVENIJA 2
14.30 TV prodaja 15.00 Teder^ski izbor 15.00 Videospotnicfi 15.35 Naše 20. stoletje, francoska dokumentarna serija 16.30 Rad Imam Lucy. am. čb
nanizanka 17.00 Obljubljena Mela, am.
nanizanka 18.00 Nb račur^aj name, island-
slo film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Peru 20.55 Poseben pogled: nevenet-na resnica, ameniki film 22.25 Naše m^o mesto, hrvaika
Čb nanizanka 23.20 Zgodbe ob k<Nicu ledna,
poljska nanizanka 0.1 S Videospotnice, ponovitev
8.30 Oprah Show 9.30 Vsezapoliub. nad. 10.30 Črni biser nad. 11.20 Obala ljubezni, nad. 12.10 TVDoberdan.nan 13.00 TV prodaja 13.30 Bolnišnica upanja, nan. 14.20 Zakon v Los Ange^esu. nan.
15.15 TVprodaja 15.45 Oprah Show; Dr. Phil 16.40 Obala ljubezni, nad. 17.30 Črni biser. red. 16.20 Vsezapoliub.nad. 19.15 24 ur
20.00 TV Dober dan. nan. 20.50 NiMta.nan. 21.40 Blaenmed enami. nan. 22.10 Urgenca. nan. 23.00 Teksaški mo postave, nan.
23.50 M.A.S.H., nan. 00.10 24 ur, ponovitev

Kanali
2T
9S
09.00 Naj spot dneva 09.05 Na obesku... pri Rajku
Mehu, 'Pagatu' 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Naj spot dneva 10.05 Fuidaizztv, dokum.cdd. 10.20 Videoslrani 18.Ô5 Naj spol dneva 19.00 Regionalne novk» 19.05 Urtarije: Kekčeva de2ela 19.30 Obvestila
Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Iz našega arriva; Drugačen svet: Milena Močivnik ir^ njem psi 21.00 Odprta terre: Slovensko
gospodarstvo rs jugo trgih 22.10 Regionalne novice 22.15 Motor sport mundial 22.45 Nai spot dneva 22.50 Vkteostrani
PETEK, 6. Julija
i	SLOVENIJA 1
\	8.30	N.Simončič. KJjukčeve
:	dogodiv^ine-Kljuket;
i	kol indijar^ec. lutke
:	8.45	Volkovi, čarovnice in veli*
1	kani
i	8.55	Arčibald, risanka
:	9.10	Oddaja za otroke
I	9.40	Na liniji. odda|a za mlade
i	10.10	Otočje Trobriand, Italijan-
l	ska dokumentarna oddaja
•	11.00	Slovenski magazin 1	11.30	Salom, Nemčija
I	13.00	Poročila, iport, vreme
i	13.25	BrettWhíteley, angleška
1	dokumentarna oddaja
I	14.15	Navratnanos, jusD. nan
I	15,05	Vsakdanjik in praznik
j	1S.SS	Mostovi
j	16.30	Poročila, šport, vreme
I	16.45	Rdeči grairt droge in
I	mladi, pon.
\	17,15	OleAleksander, non/.nad.
I	17.50	Zgodbe iz Amerike. Alja-
i	ska. zadnja divirna
I	16.40	Risanka
\	19.00	Kronika
I	19.30	TVdnevnik. šport, vreme
i	20.00	V dobrem in slabem
i	21.10	Deteljica
I	21.20	Fina gospa, ang nan.
I	22.00	Odmevi, Kultura, Šport
i	22.40	Vreme
I	22.50	Lent2001. oddaja TV MB
:	23.30	Polnočni klub
I	0.40	Zgodbe Iz Amerike. Alja-
I	ska, zadnja divjina, pon.
1	SLOVENIJA 2
i	15.00	Tedenski izbor
I	15.D0	Videospotnfce
\	15.35	Mogočne ko nstnjkcije,
i	am, dokum.s^tja
I	16.30	Rad imam Lucy, ameri-
•	Ika čb nan.
I	17.00	Obljubljena debela, amerl-
:	ška nanizanka
i	18.00	Ognjena2etev, film
I	19.35	Videospotnice
I	20.05	Pariz: atletika • zlata liga.
I	prenos
I	22.30	Semenj ničevosti
i	23.25	Noči brez spanca, nemški
i	film
i	0.55	Zgodbe Ruth Rende)I, an-
\	gleška nanizanka
I	1.45	Iz skjvenskih jazz kJubov;
I	Toti dixie iz Mahbora
i	2.30	Videospotnice, pon.
C^rah Show Vse za poliub nad. Črni biser. nad. Cftala ljubezni, nad. TVDoOerdan.nan. TV prodaja
Bolnišnica upanja, nan. Zakon v Los Angdesu. rtan. TV prodaja C^fah Show: Dr. Phil Obala ljubezni, nad. Črni biser. nad. Vse za poljub, nad. 24 ur
TV Dober dan, nan. Nikita. nan.
Blaenmed enami.nan. Zlata krila. nan. Nevame dirke. nan. MAS.H.. nan.
08.30 09.30 10.30 11.20 12.10 13.00 13.30 14.20 15.15 15.45 16.40 17.20 18.20 19.15 20.00 20.50 21.40 22.10 23.00 23.50
00.10 24 ur, ponovitev

iKMnall
»a
09,00 Dobro jutro 10.00 Uršanie:Kekčeva dežela 10.30 Vabimo kogledu 10.35 Naj spol dneva 10.40 ID rugačen svet: Milena
Močivnik in njeni psi 11.40 Mobr sport mundial, pon. 12.10 Videostrani 18.15 Naj spot dneva 16.20 Regionalne novk:e 18.25 Šponnibbk 16.30 Miš maš, otroška oddaja 19.30 C^vestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Iz oddaje dobro jutro 20.S0 Regionalne novce 20.55 Špoaniblok 21.00 PoletnifilmrnaVTViVoo-
doc. ameriški film 22.30 Iz našega artiiva:(^asbe-
nt labirint 23.30 Naj spot dneva 23.35 Videostrani
SOBOTA. 7. julija
SLOVENIJA 1
08.30	Zgodbe iz školjke
09.05	Radovedni Taček:
09.20	Na liniji, oddaja za mlade
10.00	Kino Kekfic: Žepni nožek
11.30	Lingo,TVigrica
12.00	Tednik, ponovitev
13.00	Poročila, Sport, vreme
13.10	Teden^i izbor
13.10	Pod klobukom
13.50	Mostovi
14,20	Pod fMramIdo, TV Maribor
14,50	Poročila ob enajstih.
ameriški lilm, pon.
16.30	Poročila, špon, vreme
16.45	Pika Nogavičkd. risanka
17.10	Carski sel, risanka
17.30	Risanka
17,45	Na vrtu, oddaja TV MB
18.10	Ozare
18.15	Novi raziskovali, ara dok,
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utnp
19.30	TVdnevnik,šport,vreme
20.00	VLjublj^o, vLjubljano.v
Ljubljano gremo ml
21.00	Slovenska popevka 2001.
prenos
23.00	Murphy Brown.
23.25	Poročila, šport, vreme
23.55	Sopranov», ameriška nad.
00.45	N raziskovak)i, am. dok.
SLOVENIJA 2
08.15 TVprodaja 08.45 Teden^i izbor 08.45 Videospotnice 09,10 Caroline v velemestu 09.30 Murphy Brown, am. nan. 09.55 Vprašanje zakonitosti,
ang. nan. 10.20 Tedenski izbor 10.20 Jasno in glasno: prostitucija in mladi, kontakt 11,15 Boš videi k^ dela Dolen'c
• Rudollovo 12,00 TVprodaja 12.30 Koncert Jana Plestenjaka
ZQOSli
13.35 Osamljer^ planet: Peru 14,25 G. Feydeau:6olhavuše-su, posnetek SLG Celje 16.20 Košarka NBA: pregled sezone
17.00 Atletika - zlata liga. Pariz 19.30 VideospoinKe 20.05 Pasijon, angleški tilm 22.05 Praksa, nanizanka 22.50 Sobotna noč 00.50 Videospotnice, ponovitev
08.00 TVprodaja
08.30 Zajec Dolgouhec in prija-
tel|i
10,00 Princesa Sissi, ris, 10.30 Oliver TwfeL ris. 11.00 Cml Kozak ris. 11.M Roboccç) oddelek Alfa, ris, 12,00 Spoznajte Applegatove 13.30 ZakonvLosAngelesu.nan. 14.30 Prva izdaja, nan. 15,^ Lepo je bili milijonar 16.40 Otroški zdravnik, nan. 17,40 Materin pogum, am. film 19,15 24 ur
20.00 Filmski hit: Med liubeznijo
in sovraštvom, am. ill m 22.00 Hišica na drevesu, am. t. 00.10 24 ur. ponovitev

37
09,00 Naj spot dneva 09.05 Miš maš, oddaja za otroke. ponovitev 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Poletni film na vrv. pon. 11.40 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Aerobika, 11. oddaja 13,25 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/OQlasi 20.00 ISlet^samblaMikota,
posnetek koncerta 21.30 Popotniškerazglednice-
Po Ameriki, 2 del 22.10 Za zdravje srca in ožilja, 2. Oddaja - Nastanek In razvoj arterioskleroze 22.20 Alibabina pečina, dokumenta m i zap is 23.00 Najspotdneva 23.05 Videostrani
NEDEUA, 8. julija
SLOVENIJA 1
08.00 Živ žav:Telebajski, Krtek.
Mali leteči medvedki, 09.50 Godbena pihala Laiko 1025 Pomagajmosi,oddaja TV
Koper-Capodistria 10.55 Srečar^a 2 živalmi 11.20 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, TV MB ISXn Poročila, šport, vreme 13 25 Tedenski izbor 13^5 Slovenska pope^, pos. 15,25 Flr^ gospa, anglnani 15.55 Parada plesa 16.30 Pon30ifa,špon. vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.40 Alpe-Donava-Jadran: podobe iz srednje Evrope 18.10 Vino moje dežele. Belokranjski okoliš 18,40 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes(vps 19.00) 19.05 Zrcalo tedna 1930 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Zapisano v krvi, itakian-
ska nadaljevanka 21.40 Večemi gost: Peter Ggre-
enaway 22.35 Poročila, šport, vreme 22.55 Zgodbe o knjigah 23.10 Varuh prehoda, ame. lilm OIXW Brezrtza
SLOVENIJA 2
08.50 Semenj mčevosli 09,40 Semenj ničevosti 10,35 Naše malo mesto 11.30 Policija na naši strani 12.00 hiaša pesem Maribor 12-45 TVprodaja 13 25 Donnington: motociklh zem - 250 ccm. prenos 14.50 Donninglon: motocikll-zem-500 ccm,prenos 16.15 Življenjeza2rvljenje,ame-
nški film, ponovitev 18.00 Smučarski skoki za celinski pokal. posn. iz Velenja 19.00 Kolesarstvo - maraton
řranja, posnetek Iz Tacna 19.30 Videospotnice 20.05 Maše 20. stoletje, francoska dokum. serija 21.00 Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kulturi 21.30 Homo tunsticus 22.00 Končnica 23.00 25 lel plesnega foruma
Celje: Get back, ples 23,35 Videospotnice, ponovitev

knnMll
8T
S2
PONOVITEV TEDENSKIH ODDAJ
09.00 Miš Maš
10.00 Iz ponedel|kove oddaje
Dobro jutro 10.50 1004. VTV magazin 11,10 Športnitorek 11.30 Dobervečer,gospod predsednik; Gost: Mar1<o Voljč
12.30 Vabimo k ogledu 12,35 Iz sredine oddaje Dobro jutro
13,25 15letansafnblaMikola.
posnetek koncerta 14.45 Iz petkove oddaje Dobro jutro
17.00 Na obisku, pri Rajku Mehu 17.50 Poletni film na VTV 19.20 festival Okarina 20.20 Ocvrta tema. ponovitev pogovora - Sk)vensko go* spodarstvo na jugo trçih 21.30 Videostrani
PONEDELJEK, 9. julija
SLOVENIJA 1
08.40 Podpiramido, TVM8 09.10 Risanka 09.20 Rdeči gralit droge in mladi
09.50 Ole Aleksander, non/eška
nadaljevanka 10.05 Svet divjih ^ali, angleška serija 10.35 Zgodbe IZ Amerike: Aljaska, zadnja divjina 11.25 Na vrtu, oddaja TV MB 11.50 Noviraziskovdk;i, am.
dokum. senja 12.20 Parada plesa 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.25 Tedenski izbor 13.25 Ljudje m zemlja 14.15 Polnočni klub 15.25 Beneiki bienále 2001 15.^ Doberdan. kon^ška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tomažev svet: Zaklad v
stari hiši 16.50 Telebalski, ponov. 17.15 Radovedni Taček: ključ 17.50 Drugačni, dokum. film 18.30 žrebanje 3)(3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik. Spon, vrerDe 20.00 Julija, avstrij. nanizanka 21.00 Dosje
22.00 Odmevi. Kultura, Šport 22.40 Vreme 22.50 Branja
22.55 Michael Palin predstavlja Hemingwaya, ang. dok, 23.45 Dnjgačni, dok. film, pon.
SLOVENIJA 2
15.00 Tedenski izbor 15.00 Videospotnice 15.35 Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kutluri 16.05 Glasbeni biseri-kvartet
viok>nčel 18.30 Rad imam Lucy, ameriška Čb nanizanka, pon. 17.00 Obljubljena dežela 18.00 Peta hiša na levi. 1B.30 štafeta mladosti, pon. 19.30 Videospotnice 20.05 Mogočne konstrukcije,
am, dok. 21.00 Studio city 22.00 Medsosedi.ameriškanan. 22.20 Metropolis 22.50 Brane Rončel izza odra 00.50 Videospotnice. ponovitev
		i 08.30
	• ^	i 09.30
08.00	TV prodaja	\ 10.30
08.30	Zajec Dolgo uhec In prija-	i 11.20
	telji	\ 12.10
10.00	Princesa Sissi. ris.	Ï 13.00
10.30	Oliver Twist, ris.	\ 13.30
11,00	Čmi Kozak, ris.	1 14.20
11.30	Robocop oddelek Alfa ris.	\ 15.15
12.00	Mladi Herkul	\ 15.45
12.30	8rala, nan	\ 16.40
12.50	FJ.S.T., am. film	! 17.30
15.20	Lepo je bili milijondr	i 18.20
16.30	3orskl zdravnik, nan.	i 19.15
17.M	f tnale, nemški film	1 20.00
19.15	24 ur	1 20.50
20.00	Nedeljski film' Nilski dra-	i 21.40
	gulj, am. tilm	5 22.10
22,00	Tat za vedno, nan.	• 23.00
22.50	Ljubosumna na ljubico.	i 23.50
	am. film	j 00.20
00.30	24 ur, ponovitev	
Oprah Show Vse za poljub, nad. Čmi Kser, nad. Obala i|ubezni, nad. TVDoberdan. nan. TV prodaja
Bolnišnica upanja, nan. ZaIcnvLosAngelesu. nan TV prodaja
Oprali: Uspešno hujšanje Obala ljubezni, nad. Črni biser nad. Vse za poljub, nad. 24 ur
TVDoberdan, nan. Naša sodnica, nan. Bia en med enami. nan. Mo je v belem, nan. Teksaški mo postave M. A .S .H.,nan. 24 ur, ponovitev

HmwtmU 2T
9S
09.00 Dobro jutro, informativno
- razvedrilna oddaja 10.00 15 let ansambla Mikola,
posnetek koncerta 11.30 Vabimo kogledu 11.36 Najspotdneva 11.40 Po potniške razglednice.
pogovor; Po Ameriki, 2. 12.20 Videostrani 16.56 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Aerobika, ponov.oddaje 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo kogledu/Oglasi 20.00 Iz odd^e Dobro jutro 20.50 Najspotdneva 20.55 Regionalne novKe 21.00 Skrbimo za zdravje, po-govor-Anonlmniall^hO' liki
22.00 Iz produkciieZLTV: Tehniški muzej 22.30 Najspotdneva 22.35 Videostrani
9.40
9.S0
10,30 11.05
11.35
14.10
15.00 15.55 16.30 16.45
17.15
17.50
TOREK, 10. julija
SLOVENIJA 1
d.OO Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka Rradovedni taček:: Ključ Tomažev svet: Zaklad v stari Nši
Lahkih nog naokrog: Li ubija na
Dnjgačni, dokum, film Naokoli po Nemčiji: Hid-dense«
Pomagajrro si. oddaja TV Koper*Capodi5tria 12.05 Juhjd, avstniska nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Tedenski izbor 13.30 Godalni sekstet ZOricn Michael Palm predstavlja Hemingwaya, angl. dok. Dosje
Prisluhnimo táini Poročila, šport, vreme An ban pet podgan, otroška serija
Skrivni dnevnik Jadrana Krta, angleška nadalj. Peter Shaffer, angleška dokumentama oddaja 18.40 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik.Šport.vreme 20.00 Tramontana, fran.nad. 20,50 Aktualno 22,00 Odmevi, kultura, šport 22.40 Vreme
22.50 Šak) m, Nemčiia, nemška
drama, 2., zadnji del 00.20 Peter Shaffer, angleška
dokum oddaja, ponovitev SLOVENIJA 2
14.30 TVprodaja 15.00 Tedensk; izbor Videospotntce Studio city
Rad imam Lucy, ameriška čb narûzanka, ponov. Obljubljena dežela, ameriška nanizanka Dragi Jersey, am. film 19.35 Videospotnice 20.05 Boš videl kaj dela Dolen'c -Rudolfovo. 2. del Kdo je ubil Pixota?, film Zgodbe ob koncu tedna, poljska nanizanka Z ljubeznijo, slov .film 00.10 Strah, slovenski film. pon. 02.00 Wieospotnice, ponovitev
15.00 15.35 16.35
17.00
18.00
21 .K 22,55
23.50
08.30 Oprah Show, ponovitev 09.30 Vse za poljub, nad. 10.30 Čmi biser. nad. 11.20 C^ala ljubezni, nad. 12.10 TV Dober dan, nan. 13.00 TVprodaja 13,30 Bolnišnica upanja, nan. 14.20 Zakon v Los Angelesu 15.15 TVprodaja 15.45 Oprah Show: Otroci in te-ave s prekomerno te o 16,40 c^ala ljubezni, nad. 17.30 Čmi biser, nad 18.20 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur
20,00 TV Dober dan. nan.
20.50 Nikita. nan.
21.40 Blaenmed enami.nan.
22.10 Šplclji.nan.
23.00 Teksaški mo postave
23.50 MAS.H,.nan.
00,20 24 ur, ponovitev
kanali
ar
as
09.00 Najspotdneva 09.05 Skrbimo za zdravje, pogovor • Anonimni alkoholiki
10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Najspotdneva 10.15 Iz produkcije ZLTV: Tehniški muzej, dokumentarna oddaja 10.45 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Spoznajmo jih, 4.oddaja -
obiskvžrvalskemvrtu 19,25 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 1005. VTV magazin.
20.20 Športni toiBk
20.35 Iz olimpijksili krogov 20.40 FesMIOkarina 21.30 Iz produkcije ZLTV 22.00 VTV magazin, 22,20 Športni torek, 22,40 Najspotdneva 22.45 Vkleostrani
SREDA, 11. julija
SLOVENIJA 1
08.30 Dober dan, koroška 09.00 Risanka
09.05 Babar. nsana nanizanka 09,25 Carski sel, risana nanizanka
09.50 An ban pet podgan, otroška serija 10.20 SkTfvni dnevnik jadrana krta, ang. nadaljevanka 10,45 Ungo, TV Igrica 11.15 Peter shatter, angleška dokumentama oddaja 12.05 Tramontana. Irancoska
nadaljevanka 13.00 Poro:ila, šport, vreme 13,10 Tedensknzbor 13.10 SreCanje tamburaških orkestrov Slovenije 13,30 Obzorjaduha 14.00 Oepni noM, nizozemski fiim
15.25 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom, ponovitev 17.25 Encikiopediid znanja, 17.45 National geographic.
ameriška dokum. serija 18.40 Risanka 19,00 Kronika
19 .30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Sedmi pečat: univer?a,
nemški film) 22.15 Odmevi, kultura, špoit,
vreme 23.05 Simfoniki RTV
SLOVENIJA 2
15.30 Homo turisbcus 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka, ponov. 17.00 dr. ÛUinnova, ameriška
nanizanka 18,00 Zdravnik na morju, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Folk art 2001, oddata TV Maribor
21.05 Tajni dosjeii KGB: neznani leteči predmeti, ameriška dokum. odd^a 2150 Zçodbeobkoncutedna,
poljska nanizanka 22.50 Umori, ameriška nan. 23.35 Videospotnice, ponovitev
08 30 09.30 10.30 11,20 12.10 13.00 13.30 14,20
15.15 15.45
16.40 17.30 18.20 19.15 20,00 20.50 21.40 22,10 23,00 23.50
Oprah Show, ponovitev Vse za pol|ub, nad. Čmi biser. nad. Obala ljubezni, nad. TVDoberdan,nan. TV prodaja
Bolnišnica upanja, nan. Zakon v los Angelesu, nan.
TV prodaja
Oprah Show: All sem debela?
Obala ljubezni, nad. Cml biser, nad Vse za poljub, nad, 24 ur
TV Dober dan, nan. Nikita, nan.
Blaenmed enami,nan. Špiciji, nan,
Teksaâkimo postave, nan. M.A.S.H.. nan.
00.20 24 ur, ponovitev
CS2>
37
09,00 Dobro jutro, informativno
- razvedrilna oddaja 10,00 1004. VTV magazin, ponovitev
10.20 Športni torek, ponovitev 10 40 Vabimo k ogledu 10.45 Najspotdneva 10,50 Festival Okarina, posnetek koncerta: Gost: Pepe Gambeta 11.30 VkJeostranl 18,55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Mladi upi, ponovitev glasbene oddaja 19,25 Obvestila 19,55 V^imo k ogledu/Oglasi 20,00 Iz oddaje Dobro jutro 20S] Regionalne novice 21.00 Vrva turistica 21,30 Koncert Patty Smith 22,^ Regionalne novice 22.25 Naobisku. priAniMariji
Oiordjevič 22.55 Najspotdneva 23.00 Vtóeostrani
julija 20(11

MODRO mhA KRONIKA
15
Popoldanska ''kriminalista'' Korošca
I/iiiijd[jivosl enih p^i res nc pozna meja! O lem Z)>(>vonir> pri^a njl^k'dnJH z«li> resnična zgodba, ki jv dvema Ko-rušccma, <lomR izMc^Jcv. z^^il» v p(»ncdťyck.2. julij», po* p<ildnť. Iz Velenja sita se peljalu proti Slovenj Gnxku. ko .staju vHakt prchílda voTníksi {y)lfíi in črnc^ii UMWlJu ustavita in se predstavil» za kriminalista. I/ avla sta jima pobrala Icl^fon. dve d<;naraici in polna lista. kitrnaj bi služilo kal doku/v nekakšnem kazenskem postopku in jiaia naroČila, diiscvnieta v Velenje, kjer l*'>dop<'>-licisli na postaji pLWtopek speljali dokoiKa. Kormea sta oškodovana za 120.000 toli^rjev, obcaia po-pi^id«inskima*'krimlnalistomď*' p3sopolk:istižena skdi. Ko ju dobij", bo poslopek res stekel.
Nesreča motorista
V soboto. 30. junija, malo po 19. uri, seje na regionalni cc^ sti pri Lctusu xtfodiln prometna nesreC*a, v katerijehilacna <iseba hujť teletino poškodovana, na udulewnem v<»zilu pa je nastalo /a okoli 1.000.000 tolaijev gmotne škode. 5t)-lelni M. Cr. je vozil niotonjokolo k smeri Lelu.^aproii Mozirju. l/ven naselja Letaš jc v levem oviiiku izgubil i>l^iasl nad vozilom tcrza[>eljal dlesno izven vozi&^a. kjer je trčil v betonski propast. Pii ncsreiiscjc voznik haje telesno poSkixloval. ixlpeljali so gc v eeljsko holniJnico.
Otrok stekel na cesto
v iN;(rt«k. 2Sj. Junij», &ejc v Žalcu na Slaadrov^m Iniu, v prometni ncsreCi hudo poskiKloval 3-lctni M. K. I/ l^ostai^a.
V	spremstvL matere je stal ob parkiranem osebnem avtomobilu, koje nenadoma stekel na vozišee 1er Ircil v zadnji bočni del oselv nega avtomobila, s katerim je lakrat mimo pripeljala 41-letna V. K. iz /.a I ca.
Ranjenega otn^ka so najprej oskrbeli v zdravstvenem doniu. potem pu prepeljali vcclj.sko K^lniŠnico, kjerje i>stal na zdravljenju.
Zagorelo nad krušno pečjo
v \Hitvk. 29.iunija. okoli i. ure, je v gostinskem lokalu last J. M. iz Pol/clc prišlo do manj.šc^a po/am pri nadzidku nad krušno peřjo.
Pri ogledu kraja je bilo ugotovljeno, daje zaradi visoke temperature pri.^lodo tjiljenja claire ploSče. Tlenje. pri katerem je nastalo za okoii 250.()(X) tolarjev gmotne škode, so pogasili gasilci.
Nesreča jadralnega padalca
V	30. junija, okoli lO.^íXse je v Mi>zirju. prispasius planote Lepemtka. huje p(îskodovaljiidralni padalec 17-letni M. O. iz Velenja, ki ni u je veter zaprl padalo in jc pn>sio padal z višine okoli 2t)melr<w, Po nudeni zdravniški pomoči so ga txJpeljali na zdravljenje v bolnišnieo Celje,
Brezobrazno v Preobrazbo
V	dneh minulega vikenda je neznanee v Novem Celju vlomil v prostore po<ljetJa Preobrazba d.o.o.
Napadel občinskega nadzornika
v petek, 29. junija, je zavreta kri vozniku osebnega avtomobiia N. Đ. iz Velenja, ki je okoli 11.40 pri starem tůnu na HorošM cesti v Veienju napadet občinskega nadzornika B.P.
Haj je biio krivo, da je do tega prišlo, pa bo voznik mor ai Še pojasniti.
Iz notranjosti je odnesel računalnike in telefonske naprave, v skupni vredm>sii kar Z 160.0(X) tolarjev.
Pogrešajo Marijo z Jezuščkom
V	noči na u^rek, 26. junija, je neznanec v Kasazah vlomil v kapelico la.st M. A. in iz nje sxlnesel nabožni kipec Marije z jezuščkom. vreden okoli lOO.ÍKK) tolarjev.
Huda nesreča delavca Vemonta
V	četrtek. 28. J unija, okoli 9.20,J«prišh»do hude delovne nez4^ de v piKljctju Vcgrad Ventont v Vekryu.
27-letnt S. B. je delal v skupin i. kije vlivala Ixitonske elemente in j lil prala. Med pranj eni enega od elementov se je snel kavelj, s katerim je bil ta dvignjen na vi.sinoencg;! metra in iKton.ski element je padel na tla. V tistem se je s sidra snel tadi drugi kavelj in betonski element se jc prevrnil na stran ter padel na desno S. B,. ki mu jo je .stisnilo med element in l>elonska tla.
V Velenju ni urejenga letnega kopališča
Kopanje na lastno odgovornost
Plavanje je eden izmed najboljšiti, najcenejših (ne v vodnih partdh, kjer pa gre boij za zabavo in sproščanje, za piavanje) in najtyolj preprostih športov, primeren za vse generacije. Spiošni zdravniki, fizioterapevti, porodničarji in drugi zatrjujejo, da ni bolj zdravega športa za ožilje, skiepe, razvoj skladnega telesa, pogiob» tjeno ritmično dihanje (zaradi tega najboij priporočiji-vo za astmatike) In za ljudi, ki imajo kakršnekoli probleme s hrbtenico. S preprostimi zamahi rok in grb/ nog je mogoče vstopiti v popolno sproščenost, ko niso na* pete mišice in posledično tudi ne naše živčevje. Poleg vsega tega, pa je plavanje primeren šport za vso družino hkrati - v vodi prihaja med člani družine do nenehnih kontaktov: otrok - mati, otrok - oče in nenazadnje tudi med možem in ženo.
vi>sl jezerskega pritoka Lepené, Zaradi manj^ količine vvv de je 'laristično jezero (pod resiavracijv> Jezero) mnogo manj primemo za kopanje. Proti konca poletja skoraj vedno pi>staiie bakteriološko oporečiío. vzroki za to pa sti veliko kt^palccv, visoke temperature, majhen doiok sveže vode in majhna prostornina
vornost. laksna brezbrižnost, ko nekd<v zabiti pred odgovornostjo le sebe. ne pa lutli otrok, ki v svoji razigranosti nenamerno pijejo lo vodo, je nerazumljiva. Naloge lokalne skupnosti in (astniktw priobalnega pasu natančno dtiloČa mîv Zakon o varnosti pred utopitvami, sprejet v lanskem letu.
smemo predolgo zadrževati zraka • zaradi predolgega zadrževanja zraka po<i vodo, postanemo om< U ičn i in v paniki laliko pride do vdiha vode. namesto zraka: voda nanî zalije pljuča.
Ne hodimo v vodo s polnim trebuhom: zaradi eventuelne-ga bruhanja, ki lahko povzroči zadušitev. Drugi razJogpa jc:
Skoraj vsa ko večje mesto ima bazen, poleg lega imamo v Sloveniji vel ko zdravilišč in naravnih kopališč ob morju, rekah, potokih in jezerih. V njih si v poletnih dneh poiščemo po napornem delu ali študiju hladno spn>stiiev. si raztegnemo telo, opravimo aerobno delo in pozabimo na težave, ki nas pestijo.
Kakšne so možnost/ kopan/a v velenjskiii jezerih?
Mag. Emil Šierbcnk in Rudi Rumšak. oba zaposlena na ERICXi Velenje, sla vsak ssvo je plati iwvetlila kakovtïsi je/er v Šaleški dolini: «Velenjsko jezero je po uspeli sanaciji odl«igulÍdčit (>cp«la m zaprtega krc^otoka izcednih vod. zopet v dokaj dobrem stanju, .S 2Ci ruilijoni m3 vode se avTšča medveda v Sloveniji (v,sehuje več vode kot Blejsko jezero). Zaradi velike količine vode je med Šaleškimi jezeri za kopanje najprimernejše, vseeno pa bi množičiio kopanje pomenilo veliko obremenitev za jezero. Zavedati seje potxebno, da je jezero živ si.stem v krhkem ravniv težju. Vsak vnos snovi in vsak človekov pt^seg v jezero oziro-
ma njegovo pojezerje (območje, sxikoder tečejo vode v jezero) hdiko jezero podlubsa. Daje pri obremenjevanju jezera potrebna skrajna previdnost. nas le-to opozarja z v^bčasnim cvetenjem. V pri-brežnem pasa se razraščajo gozdovi makrofiiov (večjih podvodnih rastlin), ki za svojo rast črpajo hranila i7 vode instem jezero čistijo. Nekatere vrste imajo bodice, ki so za kopalce moteče. Del jezerskega brega se še ugreza zaradi izkopaviuija premoga. Dt>stop do lega obmo^a. ki ga zapolnjujejo s pepelom, preprečujejo t>oje. Na ERICu Velenje smo izdelali študijo rekreacijsko turistični potencial Šalelkili jezer in njilKwili bregov. Po analizi se je pokazalo, da je za plažo naravno primerna približno četrtina brega Velenjskega jezera (od av-tokampa do konca naselja Kunta Kime), Ibda na nol">e-nemod naših jezer ni urejenega kopališča. V kopalni sezoni Zavod za zdravstveno varstvo iz Celja vsak mesce analizira kakovost vode in v preteklem letu nobeden izmed vzorcev iz Velenjskega jezera ni presegal z zakon^an predpisanih vrednť>sti za kopalne ví v de. Slabša je bila edino kako-
jezera. Skalsko jezero je glede na kakovojt vode neprimerno za kopmtje tako rekoč vse poletje. Večji del brega Dr^JŽmirskega jezera se Ic ugreza oziroma leži v indu.s-i rijskcvene tge tske ai območj u. Tako je kljub dc^ri kakovosti vode in molo onesnaženema lervodtiatemu pritoku (Velu-nji) za kopanje tnanj primerno.«
U>kalna skupnost ali la.stniki bi za osveščanjc otrok in staršev morala narediti precej več. kot pa le izolxísiti napis: Kopanje na lastno odgo-
Kadar se odpravimo na neurejena kijpališča, kot so naša velenjska jezera ali na kopanje ob reke, kjer so ali pa v veČini primerov ni opozorilnih label, moramo biti Šc posebej pazljivi.
Opozorila!
Otroci naj bodo vedno pod budnim nadzorom I'^draslih. Otroci mlajši od sedmih let se lahko kopajo le v spremstvu polnoletne osel>e. Neplavalci naj imajo pripomočke, ki povečujejo p)t">vni>st (rokavčki. pasovi, obroči...)-Ko se potapljamo na dah. ne
slabša energet.ska preskrba v mišicah rok in nog, ker presnova v žclodcu zahteva večjo količino energije in postanemo zato hitreje utrujeni. VvtxJone hodimo alkoholizirani!
Ncí^ačimov vixlo,.^ posebej ne na glavo, če nismo 100-odstotno prepričani o globini vode!
Nevanie so utopitve, do ka-terili pride zaradi izgulw zavesti, Takrat človek neopazno piHone. Do izgalx zavesti lahko pride zaradi težav s.srcem, znižanega krvnega pritiska.
epilepiičnih napadcïv. str.ihu -panike, skoka v vodo po d<il-go t raj ne m sončenju, udarca ali zaradi silovitega kašljanja. kose človeku zaleti vtxja v grlu: z vsakim kašljanjem si ulapljaji)č( prazni pljuča in postaja v vodi težji, zato .se čedalje bolj ptîgrvza in te:^e prihaja do vdiha.
Pazili moramo na čistočo dna. odslranili z <lna nevarne predmete.
Kadar sc kopanto v rekah, se moramo izogibali deročim predelom reke. (c pa<icm<^ v reko. sc \ibmc-mo v položaj: z nogami naprej v lirbincin položaja in poizkušamo čimprej priti do brcžine.
Če naszagrabi vrtinec, je naj-lx)ljša rešitev, da se vrtincu prepustimo. Da nas potegne navwlol. proti dnu in ko pridemo dol. se odrinemo čim dlje chI vrtinca navzgor do površja (predstavljali si morate složčiisto obliko vrtinca). Ko nas vrtince zagrabi, se moramo rešiti vseh pripomcx'kov, ki dvigajejo plovnosi, ker nam le-t i zadriujejo pri poiopu do dna. Navadno ni moč izplavati nazaj na površino. Ivlje se je prepustili in hraniti energijo in sapcî.
Če vi<l imo koga, da ima težave v vodi je najbi">lje, da mu približamo kakšen plavajoči predmet (desko, žogo, blazino,...) insetv^bnemu reševanju izognemo, kajti utapljajoči je zelo nevaren in premo re veliko mi">či v svoji bi">tbt za življenje.
V upanju, da bo zgoraj opisanih primerov v letošnjem poletju čim manj in <ia se bo pmblem izgradnje letnega bazena rešil čimprej, želim vsem prijeten dopust in .srečno kopanje,
■ Katarina Praznik
16
SPORT IN REKREACIJA

5. julija 2001
6. mednarodni atletski miting
Tekmovanie za prave sladokusce
Velenjski atletski delavci so v petek /večer mrnu i/vedli meclnanxlní atletski niitin^ v pi^Ciistitev únvva ru-(Jiiije>. Príreilitev po fi|H»rtni plati 1/. leta v leto dviguje kakovostno raven, oi^ani/atorji pa so /nova potrdili, tla HO sposolini pripraviti atletskii tekmo* vanj» na najvi.^ji mni. Tucti yubiteiji atletike ill importa v celoti so navdui^ill. Spet so napolnili mestni stadion in tu* dl s srCnim navijanjem In spiKlhuja-T\ieni bleheme^a nastopajoče^ doka-/n\i, dit je atletika resnično kraljica športov.
Prireditelji Rt"» Iciosv Velenje prival>i-11 171 aticiov in atletinj Iz 15 dr>av. RcsniCno Icpegp tekmovanja nI skazil nil: hud naliv, saj so glcdaJci in nastopajoči kljub prckinilvi vztrajali vse da konca. Najboljša dosežka mllinga po mad^aftkih lablicah sta dosegla Alenka Dikar pri alleiinjah v teku na KK) m. pri allelih pa prav lako na iíH) m Brazilec Andres Da Silva, ki je sicor letos ponovil lansko dv<ijno zmago v ickiii na
100 ln2(X) m.s sijajnima dosežkoma, na inom pajc i/boljSal tudi rekord siadi-onii. Odličen je bil ludi madžarski me-lalec kopja Gergcly Florvalh. ki je iri-krai i/boljšal svoj rekord stadiona, končni dosežek pa je kar za 2,05 metra boljiU od lanskega.
Med domačimi atleti se je izkazal BfSijan Buč. varovance Ircnerja 'Ibmis-lava Popetrova, z odličnim Ickoni, (isebnim rekordom in /jnago na 30C0 m 2 ovirami, ko je še drugič letos premagal odličnega Kenijca Tarvisa. To je bil ludi ick v sptmnn na Valterja Stajner-ja in BoStjan jc iz rok njegovega sina Mariina prejel lep pokal. Izvrstno jc tekel ludi Sergej Šalamon na 41)0 m ? ovirami, kjer je ixívojil trcije mesto, Janez Zaje pa je na 4{ lO m dosegel normo za nastop na svetovnem prvenstvu za mlaj:§c mladince, ki bo na Madi^arskem,
Oba najbolj.šii. Alenka Bikar in Andres Da Silva, sla skoraj v cn glas zair-dila, da sla / dasezki /eio zadovoljna, da v Velenju pred enkralnimi gledalci z
vei^eljem nastopala in da bosia rada i5c prišla.	Huč je bil vesel zmage,
predvsem pa zadovoljen ob dvigu l'orme pred evropskim prvenstvom do 23 let: "Zdaj dokončno vem. da Imsta na prvenstvu dva teka. zalo je naj ho (j po-metnlino. clii se uvrstim v finale. t«im pa je vse mogoče." je bil opiimLsiičen. leh-ničnivt)dja tekmiwanja Boris Salainon je bil zadovoljen s priznanji za vzorno izvedbo: "Prav vsi nam priznavajo, da smo uigrana ekipa in da sni<» sposobni onianizirati miting na najvišji ravTii." Enakega nK^ljenja je bil Maijan Hudej, predsednik AK Velenje: "IVnovno smo dokazali, da smo sposobni pripraviti tudi največje atletske pririHlitve. Dejstvo je, da je nai^ mitin^ ditleć najlxiy^í v Sloveniji, kar je hkrati obveza, da to raven vsaj Zitdritimo. U*to.s jeMla ude-IeZ]>a t)olj^a k<»l lani in tudi stent se ne homo /;idovoJjili,"
"léhnični direktor Atletske tw/c Slovenije UorLs MikuAje ludi tokrat z mikrofonom povezoval naslope, s pohva-
lami organizatorjem pa ludi ni skoparil: "Vsa p<»hvala velja domačini atletskim delavcem. Slovenski atletski zvezi in atlewtiki na sploh mont hiti v óist, da imamo taksne tirireditve. Organiz^-toijl .so lahko z^d<»voyni in pono.sni. zato prireditve na taksni in vi^ji ravni lahko pnčaktijemo tudi v prihodi\je."
Mjp. vos
Izùvtwne .^evilkezfífi^iiffoice na 6. meílnarwhmn aiklskem mùinsit: l.nagrada - 1385, 2. - K>{)5, 3. -707.4. - 3829.- 2178.6. -1426.7.
-	8. -Lm . 768. 10. • 561. II.-2124. 12.-405. 1.^.-1319.14.
-	Iy20. 15. - 137. in 16. nagrada -2183. Imetniki izžrebanih Številk naj za prcv/cm nagrade pc^kličejo na Slcvilko l>41-569-946. zadnji rok za prevzem nagrad pa je I. avuusi 2001.
Atenka Bikar * najuspešnejša ath»
tinja
Skupen posnetek najbotjiih aVetinj in atietov ter prirediteljev.
Brazilec Da SUva je ponovU lansko dvojno zmago in prejema zasluženo čestitko predsenika velenjskega kluba mag. Marjana Hudeja
NK Rudar
I
V soboto s Hrvaškim dragovoljcem
Večino ]>reji^njc|4J tedna so n«>}jO[neta.(l vclvidskei^a Hudarja preživeli na marilx^rskem l^ihorju.od koder s4>se vmlli /clo zadovoljni. Pred-v.sem v<lo]ioidanskjh URihso med lekom spoznavali k>]>ote lam kaj$(\|ih Kuzdov v |)op4)]flanskeni času pa treninUi v dolini na Igrišču marllxir-ske^ Kovinarja. Prejšnji četriek so na Igrišču Dravinje v KoiiJIcah v prvi pripravljalni tekmi s hrvaî^kim pokalnim prvakom Dinamom Igrali neodločeno 1:1. Za Rudarje hil stroke z enajstih metrov Plesvc. Vlitinske jirlprave so sklenili v s<»lxito s pryalcljsk(f tekmo v Malečnl-ku.s tamkaji^njim novim trefjells^a^em. I^ma^liso^ s 4:0. strelci pa $0 bili šumnik, ^Blč, .Šmon In Z^^er.
Včeraj so se prav tako v Konjicali pomerili s Silïcnikom, pa tudi v i ret-ji tekmi v icm pripravljalnem obdobju bo njib<w nasproinik ligaS s 1 Ir-vaškc. V soboto sc bodo nogomctašiRudarjavsprcmenjenizascdbj prvič predstavili doma, Zvečer ob l^.lX) bodi^ gostili mi^^tvo Hrvaški dragovoljac. V torek jim bo mc'Aivo Malečníka vmilo obisk, lêkma bcí na igrišéuobJczeruspričetkomob 19,00, obdobje uigravanja pa bo velcnj-^ prvt^ligassklenil prilKxJnjičetrtek7postovanj«íwKidriáív«n pri tamkajšnjem drugoligiwu Aluminiju,'IrenerSimeunovič in njegov pomočnik Marjanovičsia priprave začela 7,28 nogomcia.^{, med lem pa ila njihovo število skrčila na 22. Pred dnevi so začeli pog<.wore s svojim nekdanjim nt>gomcla.Wm (tjergijem Demo, nazÁidnje jeigra] pri ljubljanskem dnigoliga^u Viator Vcctorju. ki je včeraj ali cclotev lorek verjetno že podpisal pogi>dbo.	■ vos
Šmartno ob Paki
Odslej Nogometni klub Era
Pri novem nogometnem prvoli-}4a:^u i/. Smartnega oh Piikl so v \'seohse?.nlh pripravah na tekmovalni start oh koneu minule-}>}) ledna opravili .'ie en pornem-two korak. Na i>i)čnem zlxiru Muha so oh sprejetju vsebinskih in oi^ani/acijskih delovnih usmeritev sprejeli sklep o preimenovanju v Nogometni klub t)ra .Smartni».Tako so se orlločlli |hi uspe:snih dogovorih z vodstvom mednnrodne trgovske druHK ICra d.d. iz Velenja, ki ho odslej njihov };eneralnl spimzor.
»V Eri se zavedamo, da sta zdrava druiha in okolje osnovni po^oj za boljše življenje vseh nas. Praviport gradi osebnosti, ki st^ sposobne udejanjili višjo raven kakovosti življenja. Profesionalni pristop do dela vseh ekip
gomelnega kiuba Šmartno in doseganje vrhunskih rezultatov so zagotovilo za usjt^ešno sodelovanje Ure. vodstva kluba, trenerjev in igraleev. Visoko postavljene cilje bomo iak(î v prihodnje dosegali s skupnimi močmi,-je ob tej odločitvi povedal predsednik uprave Era d.d. CWido Omhidič. Velenjska Era letos proslavlja pel desetletnico dela. ima blizu lyOO sodelavcev v osmih trgovskih družbah v Sloveniji. Italiji, Makedoniji, ('mi gori in na ilr-vaškem ter partnerska pi^djcija v Avstriji in Češki republiki.
Nogometaši Ere Smart na so sklenili večdnevne priprave na Ljubnem ob Savinji in se po »rcčanju z makedonskim prvoii-ga^m na Bledu vrnili na domača igrii^ča. Do začetka prvenstva jih
čaka še nekaj tekem, predvsem pa oblikovanje dokončnega spiska igralcev s sedanjih sedemindvajset na največ dvaindvajset. Odšla .sta Arlič in Kraljevič, pripravam m sc pridružili KačiCnik in Vico iz mariborskega prvoligaša. bivši igralcc Publikiima Ritmih 1er Banjalučana féiniwič in Malesevič- V prihodnjih dneh se obetajo preizkusi še nekaterih novih igraleev, V Šmartnem ob Paki med lem hitijo tudi z obnovo stadiona in obeh pomožnih igrišč.
Na prvj pripravljalni tekmi so igralci EREvsoln>lov Šentjurju premagali veterane ekipe Kladi-var Ingrad zli:! (6:1 ). .strelci pa so bili Borštnar in Korun po dvakrat. p^i enkrat pa Cíalijašcvíč, Kaćičnik. Mujakovič. SmajInvtČ,
Vtídenik. Viœ in /Ji)dej,
V nedeljo so se na Bledu primeri) i 2 makedonskim prvakom Slogo .lugomagnet in izgubili zO;l. Proti udeležencem lige prvakov so v prvem polčasu zapravili tri lepe priložnosti, tekmeci pa v drugem izkoristili eno od dveh in si zagotovili zmago. Do konca tega ledna bodo s slovenskimi in hrvaškimi ligai^i odigrali Se tri tekme.
Na prvih dveh tekmah so igrali: Kaiišek. .lovanovič. Apšner. Kačičnik. Romih. Mernik. Ma-lešcvič, LeinoviČ./lodej, Mujakovič. Ulaga. Vico, Korun, Smajlo-vič, Purg, Vedenik. fhnladič. Pokleká. Drev, Turk. Podgoršek. Dvorančič, BorStncr in Omera-gič,
mjg
Revija skokov 2001
Rekordnih šestnajst držav
Te dni je Velenje znova v znamenju smučarsMh skokov, saj se na veliki napravi pod velenjskim gradom skakalci te pripravljajo na "revijo skokov 2001.' Letošnjo revijo t>osta sestavljati dve nočni tekmi za celinski pokat. Najprej bo Jutri, v petek, že 15. tekma za rudarsko svetilko, v soboto pa še tekma za 5. pokal Gorenja.
Obe tekmi b'^do začeli ob 21.00. na pel ko» vi boslavntxilnigovomikpredsednik Jiíaviw-ga zU>ra Borut Palior. na «ibolni pa predsednik uprave Gorenja Jože Stank^, Oba večera
Ixîdo gledalci uživali ob »^njemclu, unidni trening in kvidifikadje za tekriKi Ivista v petek in ob 15.ÍXÍ. že danes ob 21W pa bt^do skakalci prc^sto trenirali pod rellektorji.
Velenjskemu smučaisko-skakalnemu klubu in uglednim pokroviteljem je letos fa uspel "dolg skok." saj si> zagotovili udeležbo skakalcev iz doslej reko^lnih 16 držav: poleg vseh najlxîIjStli slovenskih skakalccv bixi» nastopile še reprezentance .lapt^nske. Avstrije, Nemčije, Češke. Slovai^e. Madžarske. Rusije, Kivalistana. Estonije. Nizozemske. Romunije, Bolgarije. Norveiike. Poljske in llali» j«?'
Leloslx> revija tudi sjvminska, saj skupni zmagovalec obeh tekem prejel priznanje v .spomin na Draga Bizjaka.
Na sobotni tekmi bo velenjski skakalec Rolando Kaligan>. ki je lani izvedel otvoritveni skok na premwljeni skakalnici, skočil svoj poslov ilni skok. v skakalneni športu pac^taja kot trener mladih velenjskih skakalcev.
Za ^cdalce pripravljajo lepe nikgrade. ki jih Uido razdelili z žrebom, najlepša pa bo ludi tt>kral lisebni avtomobil, najsrečnejši gledalec pa se txi lahko odpeljal v viwilom znamke VWlupc^
5. julija 2Q01

SPORT IN REKREACIJA
17
Plavanje
V ospredju sestri Sovinek
NajtmU^j tekmovalci Plavaln«f>a kluba Mlitdin.ski sen1s Velenje 5^0 4)1) koncu pretekJei»:« tednn uspešno ni^slMpill na ntetl-nanxinem pl<tvitlnem niilingu Mobitd 2001 v Radovljici. Na dvodnevnem (ekmovaigu Igerje nastopilo 360 plavalcev i/, 12 držav je uradno končala kariero najboljša slovenska plaval-kil Na(ai>a KeJ^ir. Med velenjskimi plavalci sta se najlM»lj odre/ali Nina in Maja Sovinek. Obe sla v a))solutni konkurenci osvojili druui mesti.
Rc/uha(i: ženske-50 m prosio: 7. Nina Sovinek 28.14; 100 m prosio: 4. l'ina Pandža	200 m prosto: 5. Nina Sovi-
nek 2.I3.4I: 50 m hrluno: 4. Maja Sovinek .UI3;20() m hrbtno: 2. Maja Sovinek 2:26.37:20i) m motano: 2. Nina Sovinek 227.59 (kJubski rekord). Moški - 200 m pn\sto: 4. Jure Primoi^ič 1:59.81
Odčclflka pa do ncdcijc bosta Tina Pand?-i in Maja Sovinek v reprezentanci Slovenije nastopili na Evropskem mladinskem prvenstvu na Matli. V klubu si želimo, da bi na tem letošnjem najpomembnejšim tekmovanju dosegli svoje najboljše rezu I tal e.
■ M. Primožič
Atletika
« »■••«••• • •••«
Štirje naslovi državniii prvakov
v soboto In nedeljo jc bilo v Kopru dr/avno prvenstvo va mlaJ.U* mladinke In mladince, predstavniki velenjskega atletskega kluha pa so znova potrdili đ4»bn> delo in lep napredek. Najboljša jv bila Lidija Tamšc. ki jezmaiiHlana lOOflm z ovirami, ob tem pa prejela ^e posebno nagrado /a nHji)i»]JSi rezultat pr>'enslva. Naslov državnega pt^akajc osvojil tudi Andrej PomiK v skoku v daljino, s 666 ctn pa Je i/polnll normo za svetovno prvenstvo za mlaji>e mladince, ki lx» v Madžarskem Debrccenu. Janez Zajčje bil tretji na la .landrokje bila Četrta na 6tKI in sedma na 100 m, peta mesta pa stH osvojila Anja Knk na 1000 in na 60U m 1er Gorazd Kri>anek v skoku s |)alico.
Hkrati jc bilo v Novi Gorici državno prvenstvo za mlajše člane in êlanice. Jožica Ho;'jan se je okitila z dvema naslovoma državne prvakinje na 15U0 in 3(XK) metrov, Jure Pocajt je bil tretji v skoku v daljino. Anja Ar/onšckje bila tretja na II^OO in Ceirta na 800 m. Boris Vogrinec in Boris Vcrdnik sta bila drugi in tretji na 3000 in z ovirami, sedmi mesit pasla asvojila Jasnu Njenjić n:i m /. ovirami in Tomaž Jagarinec na m.
■ V.P.
Logarska dolina
Piprave na evropsko prvenstvo
Lukostreski klub Indiana iz Lotíarske doline septembra organiza* (or leioi^r^legâ evr(»pskesa prvenstva v lokostrelskih disciplinah 3 D. Priprave na veliko tekmovai\jes<)žestekk\^i»stl(eyipa Žeiyo t>iti hkrati dobri organizatorji in telimov^tlci. Na slednje sc pripravljajo tudi na !>levJlnih tekm<ivanjlh.
Pred nedavnim je bilo v iirva^kem Pre/idu tekmcwanje za pokal Ca-mo in za evropski pokal. Uvrstitve članov LK Indiana za pokal Camo: lok compound nct'»tnejeno - člani: 5. Karli Gradišnik; Članico: Í. Ber-bardaSkornšck; tradicionalni lok: 2. LojzeZobavnik;samostrel »člani: I. Janko Pinter, 2. Gorazd Grosek.3. Sandi Huič.
Na tekmi za evropski pokal je bil Karli Gradišnik peti. Lojze Zobav-nik tretji, s samosirclom pa sta Janko Pinter in Sandi Huičosvojilapr-vo in drugo mesto.	■
Odbojka na Mivki
David Sevčnikar med najboljšimi
Poleli se odlM»Jka Iz udobnih dvoran preseli na mlvk<». Igra na nJeJ je odlično dojxilnito Igralcem v "mrtvi seziml" trenerji pa /. zadovoljstvom spremljajo krupltcvidesnih moči odl)oJkar|evpredzaCetkoni nove tekmoval ne sezone. Rojstvo odbojke na mivki se}>a vdavno leto 1920, seveda v ameriško KallfomOo, v dru/lH» ollmp^sklh ^p(»rtov pn so.k» sprejeli teta\9*)fi. Slovensko pntnsnolvido odigrali na petih tumiijihi četrti i/.med r\|jh pa Im» v Velenju od 17. do 21. Julija.
Na državnik tekmcjvanjih že peto leto nastopa ludi David Sevčniksr. igralec OKŠoistanj-lopolSica injev tem časuje dosegel nekaj odmev-nibuspehov.SSimonom Siubljem iz Portoroža je asvojil naslovmladin-skega dr/avnega prvaka, na evropskem mladinsJvcm prvenstvu pa sla bila šesta. Njegov letošnji soigralec je član državne reprezentance Rok Sailer iz Ljubljane, sicer pa igralec Bleda. Na prvem turnirju za državno prvenstvo v Kiimniku sla btía odiična, saj sta se zmagah nad uveljavljenimi tekmeci brez p(^raza uvnitila v finale. V njem stapo r<izbuli-jivi in bori?eni tekmi izgubila proti Jasminu f'uturiču in Samu Mîklav-ei, ki sta na mivkiže tri leta nepremagljiva v Sloveniji, Davida pasi'>pro-j^asiliza najK^lj atraktivnega igralcii lumirja. David in Rok upata, da bosta na cncjn izmed naslednjih turnirjev premagala tudi nepremagljiva, /akaj ju ne bi prav na igrišču ob velenjskem jezeni?	| N.S.
Lokostrelstvo
Bernarda in Dušan na EP
v soboto in nedeljo je bilo v ^kof)l Loki državno prvenstvo v pi»ljskem streljai\|u> člani LK Moziije pa so bili spel uspešni. Pri članicah je naslov prvakinje osvojila Bernarda Zemljak Perhač, Dui>an Perhač pa je bil dru(>i med vetersini in četrti med člani» Oba bosta od 16. do 22. julija na Češkem nastopila za slovenskih reprczcntanco na letiiSnjem evropskem prvenstvu. Siccr sta v Skoiji Loki med veierani Miran Bor^tner in .lanez Pclko osvojila in 7. mesto, pri članih pa sta bila Miran Dt^rsincr X in Jože Rupp 10.
Balinanje
Dve zaporedni zmagi
i^allnarji ekipe Velenje Prento^o\iiik so dvakrat zapored /m«i$>ali in so po 10, kro^^u na petem mestu, /a <lnJu<Ktvr^enim pa imajo I« točko zaostanka. V 9, kro^u so s 14:li) premajja-li ekipo Radovljica Alpetoun v 10. pa krSko z 20:4.
Smučarski skoki
Dečki dobri v Kranju
Dečki do 12 let so za slovenski pokal tokrat tekmovali v Kranju. izmed Velenjčanov sla bila najlM>IJi>a Gašper Berlot na X in Klemen Omladič na 6. mestu.
Najbcijši ns turnirju, prvi z /eve čepi Robi Nadvežnik, drugi
pa zmagovatec Ljubo Fijavž
6. turnir v malem nogometu
Najboijša droga je žoga
.ŠMAR'IIVO Ol) PAKL 23. junija - Pod tem kratkim sporočilom so člani Občinskeua odbora Socialdemokratske mladine Šmartno ob l'akl letos Že iesCih £ai>ored pripravili turnir v malem n<»i;omelu.
Na rokometnem igrii^u pri smar^ki osnovni šoli je nastopilo 11 ekip iz bližnje okolice, /magali so nogometaši ekipo ^agarslva Mazej iz Belih vod. ki so v finalni tekmi s 4:2 ugnali ekipo Veluna. Na tretje mesto so se uvrstili nogometaši Bumbarja. ki sov polfinalni ickmi premagali četrto uvrščene Roje z 8:3.
mtp
Taborniški rod Sotočje
Navdušujejo najmlajše
Oh tahomeni pm^tanj cc^.skih talximikov in ob n<»vem športnem In re-krcaql^kem ^redi^u na ].a7ah v Kokaijah so si lep kotiček uredili tudi čliini tabomUkeea rodaSo(očjeizK(»karu.kivsv<)Je vrste privabUítío líu* bHv(jeial>ornlškej>a 2ív(jeida iz nazarske občine. V minulih dveh l«Hlh so za p<»trebu svujc dejavnosti postavili ličnu teseiio \i\io in uredili taborni prostor, zdi^l pa nj^več pi»zoriiosti namer\iaJo pridobiva novih Članov, zlasti lu^jml^j^ih, V ta namen prejšnji te<len pripravili taboijcnje za medvedke in čebelice iz nazai>;ke osncjvne 5ole. Teden dni pridnega dela. učenja in vaje o labi^miškibveščfnali in življenju v naravi je najmlajše nav-duiyi Vse pridobljeno so v nedeljo na zanimiv in prikuj^n način predstavili star^^m. ki ob znanju in i^pretnostih ter koristni r;ibi pn)Sfega časa svojih otrok nisi) skrivali zadtïvûljsiva. Zadovoljni so bili tudi vodniki rtnla Sotočje in bodo s temi prizadevanji nati;iljcvaii ^e z večjo vnemo.
■ )P
Tenis

''Fun Sport
open"
Fijavžu
Teni.<kl center AS Velenje je it-vedel enega od treh slovenskih turnirjev za rekreativce ( fun sport open), na katerem je na*
stí»pil<t 64 i}!n)lcev iz celotne re}sl> j«.
Od 5. do 8. mesta so se zvrstili Franc ViSnjar. AlcŠ OmerAi, Aleš Kitek in Karel Spegel. V pt^lfi-nalnih dvobojih je Robi Nad-vernik premagal Mubarema I ia-liloviča 7.9:7. Ljubo Fijavž pa Staneta Novaka z 9-3. V finalu je LjUlxi Fijaví^ z y:7 premagal Robija Nadvožnika.

DomaČi ekipi Tufipani in Roje sta dokaj redni udeieienki tur-
nirja.
ŠD Skale - Hrastovec
V	soboto 19. vaška olimpiada
V	soImxo Im> v Skalah spet ranimivo in veselr», saj bo SD ^kale • Hrastovec izvedlo že 19. vni>ko olimpiado, Na.stopile bodo ekipe: Kadi>vci, Pertoča. Vollčina, Mlslli^ja, Ponikve. Clrkovce. Bele vode, Ravnc,<iaberke.Podkraj- Kavče, PtešKec.RiizbonVin-skii Gora, i>entilj. Bevče, Sevnica, ^mihet nad Mozirjem. Ziivri^e, Šmiklav« in Skale.
Gledalci si bodo laliko ogledali lovljenje žogic, klepanje kose, vleč'enjc vrvi. tekmovanje hamiomkaijev in nogometno tekmo med ŽNKékale in župani Prekmurja. Prireditev bodo zaceli ob 14.ÍX), v primeru dežja pa bo olimpiada v nedeljo. 8. julija.	B
KINO VELENJE

TESNOBA y HLAČAH
(najstniška komedija) Režija: Marc Rothemund Vloge: Luise Helm, Axel Stein Dolžina: 90 minut četrtek, 5.7., ob 18.30 Petek, 6.7., ob 18.30 in 23.00 Sobota, 7.7., ob 18.30 in 21.00 Nedelja, 8.7., ob 18.30 Ponedeljek, 9.7., ob 20.30 Torek, 10.7., ob 18.30 in 21.00 Flo ni takšen kot drugi najstnil<i. Medtem l<o vse njegove vrstnike že pošteno razganja, je njemu seks zadnja briga. Toda nekega ju tra se vse spremeni. Iz nedolžnih sanj prebudi Floja čuden glas, ki očitno pripada veliki izboklini pod rjuho. Pred Flojem se odpre nov svet. Mjegovi prijatelji Red Buli, Schumi in Dirk ga skoraj ne prepoznajo več. Tistega jutra v šoli kar ne more odlepiti oči od pre-lestne sošolke Leonie, ki je najbrž najlepša naravna blondinka na svetu. Ker mu glas med nogami ne da več miru, poskusi Flo bajno krasotico osvojiti, Pred njim je prvi zmenek. Flo kar ne more verjeti, da Ima takšno srečo. Red Buli, ki se ima za strokovnjaka, kar zadeva seks, še predobro ve, kaj to pomeni, in se kot pravi kolega prijazna zavzame za svojega neizkušenega prijatelja. Tako začneta hitri tečaj, ki naj bi Floja pripravil na izgubo nedolžnosti...
DRACULA
(grozljivka)
Režija: Patrick Lussier Vloge: Justin Wandell, Johny Lee Miller Dolžina: 100 minut četrtek, 5.7., ob 21.00
Petek, 6.7., ob 21.00 Sobota, 7.7., ob 23.00 Nedelja, 8.7., ob 21.00
Tatova vdreta v sobo z namenom, da ukradeta dragocene umetniške slike. Toda slik nI nikjer le skrivnostna krsta. Misleč, da v njej skrivaio dragocenosti, jo odpreta toda v krsti ni nihče drug kot grof Dracula, Grof seveda izkoristi priložnost in pobegne, tatova pa za njim, saj naj bi Dracula najprej poiskal svojo nesojeno nevesto, gospodično Van Helsing, ki pa je tudi hčerka enega izmed tatov. Jo bosta rešila ? FIlm z odličnimi prizori groze in akcije ter s čudovito Havy metal glasbo v ozadju (Slayer, Incubus, Statlc-X).
EVOLUCIJA
(komedija)
Režija: Ivan Reitman
Vloge: David Duchovny, Julianne
Moore, Seann William Scott
Dolžina: 106 minut
Premiera!
Sreda, 11.7., ob 20.30
Na Zemljo pade meteorit, kl s seboj prinese enocelični organizem, Ta pa se razvija veliko hitreje kot običajni zemeljski primerki in spremembe, ki bi običajno trajale milijone let se tu zgodijo v enem mesecu.
Zgodba o raziskovalcih, ki želijo preprečiti prevlado nezemljanov na Zemlji, nenehno preskakuje iz znanstvene fantastike v komedijo in obratno.

DRACULA
(grozljivka)
Petek, 6.7., ob 20.00 Sobota, 7.7., ob 20.00
SVET IGRAČ 2
(Diesneyev animirani film) (Otroška matineja) Nedelja, 8. 7., ob 17.30 Se bodo igrače rešile iz ujetništva ?
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT otroške matineje 400 SIT. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic !
...................................
Kino nagrajuje
Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo Našega časa, Kidričeva 2a, Velenje. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:_
Naslov:
Izžrebanci: Darjan Andreje, Florjan 196, Šoštanj, Katarina Vidmar, Sercerjeva 13, Velenje in Blanka Razgoršek, Šmarska 1,2380 Slovenj Gradec
(H
TM
Www.ron.si UGODNI NAKUPNI POGOJI:
-	LEASING
-	POSLOVNI NAJEM
-	STARO ZA NOVO
RABU ENA VOZILA 03 898 47 24
NOVI Salon Velenje, Prešernova cesta lA. tel: 03/ 89847 24 Salon in servis Slovenj Gradec, tel: 02/ 881 25 00
ACCORD. LEGEND. CR-V. STREAM. HR-V
NOVI CIVIC
2001
POPOLNA SERIJSKA OPREMA: ABS, klima, elektro oprema, 4x SRS airbag, cent. zaklepanje
\
HAGRADNA KRIŽANKA -TRGOVINA FUKCA
' FOTOGRAFIJA
SODOBNI SLOVENSKI GRAFIČNI OBLIKOVALEC IN PEDAGOG (PETER, roj. 1941)
MEŠETAR IZ OPERE PRODANA NEVESTA
POLETNO GUVNO MESTO KAŠMIflJA (INDtJA)VHIMAUJI
NASELJE OB DRAVINJI, VZKOO. 00 MAJSPERKA
IT.SOPRA-NISTKA TEBALOI
DRSALKA MIDORI
PE§EM NA CAST APOLONA
AM.FILM, ■
IGRALKA
GARDNER
SVEČANA, PARADNA OBLEKA
IT. FILM, IGRALKA VALLI
KDOR i^ED ZIVAl
'ALI
N
ŠPANSKI BAROČNI SLI-KAR, KIPAR (NARHl-TEKT(AL0NS0,17.ST., »ELGRENADINO«)
OSEBA NA" LETOVANJU
O
NEPRAVILNOST,IZJEMNOST
M
FAZA
"PÊÎËT AMBROŽ
RABINOV URAD
KAPLJA POTU
NADALJÉV.
MESTO VJEMNU
N
BARVNI ODTENEK ILUSTRATOR MAVEC
O
TURSKI JANZEVEC
SKLADATELJ COPLAND
irm
REŽISER (JOŽE,
ČERNE VLADIMIR
ENOTA STARORIMSKE VOJSKE
DREVO
ma
TELIČEK
LAC JAKSA
STIME PALESTINE
POST SCflIPTUM
LOJ?E IVANCIC
URAD, PISARNA (ZASTAR, LJUDSKO}
LIT, ZGODOVINAR (ALFONZ)
GOROVJE V SREDNJI AZIJI (BELUHA)
DRAGO TRŠAR
FR.TEROR. ORGANIZACIJA V ALŽIRU
ÀNGL, SVETLO PIVO
KRIŽANKA R,N,
řUKGA
trcicvlna z mdr^klm blacpn
Tovarniška pot 2b,Šoštanj
Tel.:03/5881 029
Prijazno vabljeni vsak dan od 9h do19h, ob sobotah od 9h do13h, da jih obiščete in si ogledate pestro izbiro različnega metrskega blaga. Vsak mesec vam ponujajo akcijske cene aktualnih materialov,poleg tega pa tu dobite tudi vse kar sodi zraven, od gumbov, zadrg do raznih s u kan cev. H krati pa vas obveščajo,da šivajo po meri in po potrebi tudi prijazno svetujejo.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom Flikca, najkasneje do 16.julija.lzžrebali bomo tri nagrade:
1.NAGRADA:	bon v vrednosti 5000 SIT
2.NAGRADA:	bon v vrednosti 3000SIT
3.NAGRADA:	bon v vrednosti 2000SIT_
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE GOST d.0.0. HOTEL BARBARA FIESA,
objavljene v tedniku Naš čas, 21.junija: IMGRADA: vikend paket (nočitev z zajtrkom) 23 eno osebo v hotelu Barbara (od 26.8. dalje) : Olga Miklavžina, Linhartova 5, 3320 Velenje;
2.NAGRADA:	dnevno kosilo v hotelu Barbara v Fiesi: Marta Dvoršek, Šmarška 33, 3320 Velenje;
3.NAGRADA:	dnevna karta in osvežilna pijača za dve osebi v hotelu Barabara v Fiesi: Marjan Mulič, Tomšičeva 10/a, 3320 Velenje!
Nagrajenci bodo potrdila o nagradi prejeli po pošti!
ir A lil O V E L K K J
8 : 897 5005
ČETRTEK, 5. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 6. julija:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kie,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 7. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rok šok; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA,8. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 11. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 9. julija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 10. julija:	6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 S.O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 11. julija:	6.00 Dobro jutra; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
107,8 MHz
Radio Velenje
ONESNAŽENOST. ZRAKA
v tednu od 25.junija 2001 do 1 .julija 2001 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na obmoèju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
27.junija 2001	AMP ŠOŠTANJ 165 mikro-g S02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR Obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
m

ŠOŠTANJ TOPCn.âlCA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE VELIKI VRH ŠKALE GORA
I26.jun ■26.jun ■27.jun ■28.jun ■29.Jun BSO-jun Ml.jul
mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritiena vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
5. julija 2001
off^ÉAS
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI iN STROJI
2ETVEN0 NAPRAVO S snopopov^ alD 6CS prodam. Tefelbn 031/531 -310. DELO
IŠČEMO VARSTVO NA NAŠEM DOMU od jany2002 dajezadvafemka Teaon 5866-138. KUPIM
KL^M RABUENE UČBB4R<E ià y
let* gimnazje Tetefbn 588&^20. 49
LOKALI
V NAJBIOODAM GOSAKI LO-KALAloiz Fblanec, Spegbva 47.te& fon 041/476-923. 70
OSTALO
zwro POROKO sta 30 6.2001 m mOà draga stonca SILVA IN RUDI KORTNKiz
Vse nalepSe, sreče in jima že|) $onxlni<i, pfiats^, sosecfe in zrano.
POCffllPREVMAMiznem^inena-
wdilaasiiDje in drugo strokovno literaturo.
Tetefbn 5874-182 POSESTI
PAHCElDvPottînu7priPol^
l.(mo2napoaavievwl«rda).prodar^
Tetefon
041/257-804.
PARCELO V KAUW pri Šem^ V Saviijslo doini.na loiHi )8 zgrajen c£)-jd<l(9 x10)cfapbščezvsemjpripa-cbjočimi cbldimentj za nacË^np grad-np, pfDcfem. mn031/70&-233. NA UUBUANSKI a vSaiEfn nju prodamo star^ ot:^250 m2. Te^on
041/708-198.
NA DOBRI LDKACUl prodam zazic^ ne parcele. (Ldovica). Teteion 5866-046.
STIKI-POZNANSTVA
SIMPfîlCNA 39 lema 2»iska. išče pri-jafâja do 55 fetza resno am. Telefon 041/24&647.
PREPROST RANTS HIŠOMspo-
znatj prepiDs® dekfe a6 mamico za po-
^ dni in za resno zvezo. Frtsim po-Mćte.W1/89W22.
RAZNO PRODAM
ŠOTORZA4o5ebeprodćin.Cenapo ctogovoriJ, Telefon 5888-706. ZHX) UGODNO PRODAM ^âïKO in oCošto sobo TeHon 031/33W07, popoOne.
DVE OTWŠKI POSTEJICIhdvH avto sedeža procÈm. Teiefcn 041/278-376, po 15. uri.
UGODNO PRODAM VINO, šmamlcd. ÈaMa. Telefon 588&594. (VERNI Omž 22 m2 h lojiih^to kxi-to prodam. T^ 5871-589. BUKOVADRVAPRODAM Tetefbn 588Í2-67.
Vll£ZA prevoz áůžnii Pal, no\«, p(t)dam. Telefon 5893-117ai C31/85&067.
PRODAM 1 m3 butove tibcfcvine. Tetefon 041/883-512. STANOVANJE
Z/UVIENJAMIÍL sc^no stanovanje, 72 m2 za manjšeTe^bn 031/761-336 al 5874-974.
VCENTRU VEimiAod[3amo opre-
mljeno trteíAno stanovanje. Tetefon 041/825Í20.
STANOVANJE, 58 m2.vŠoslanju, prodam. Teiefon 031/^2-464.
VOZILA
JUGO SKAUareg do 2001/12. fetri< 90,protít. Tel^ 041/868-344.
RAZNO PRODAM
KRAVO SiWO. b^) 8 mesecev,pro-cfem.Teiefbn 041/216^52. PRODAM KRAVO SllVeimUCO. bcgo 8 mesecev in btea sivca 130 kg. Tetefwi 041/461-659. JAGEN^ZAZAKOLino]n:)ši(ívt> áčekprodam. Telefon 041/553-22. SIVEGA BIKCA za rada^jo r^ po cfem./100k?.Teteton 5895-231. GRAKASTE IN lUAVE J/U^E prodam). T^ 5472-071. Maittó Krainc.Lcpala55a,Cei& PRAŠIČA.1Xk9,prDdampo350 Siï/1«g. Novak, ftlze^ Orova m 13, Êfefon 5722-396.
PUJSKEtóte kg proiËm. Teteh fon588&570.
ZATEtOASEJE PSIČKA, črna ld<er španjelka. Tetefon 586&007.
DEŽURSTVA
Zdravslvenl dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci obveščamo vas, da je UL: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki
čertek, 28.65.7. popoldne FriSko-vec, dr.med.. urgenca dopoldne Č0II6. dr.med.. popoldne Urbane, dr, med.» nočno dežurstvo toWt. dr med. In Urbane dr. med. Petek, 6,7.. urgenca dopoldan Blatnik dr med., popoldan Friškoveo, dr. med. nočno dežurstvo Friško-vec, dr med In Slavič, dr. med. Sciiota In nedelja 7.7. in 8.7. urgenca dopddan Plrtov^ek« dr. med., popoldan Cesar, dr med. nočno dežurstvo Pirtovšek, dr.
med. in Cesar dr. med. Ponedeljek. 9.7. popoldne Slavic, dr.med., urgsnca dopoldan Čo\\t, dr. med., popddan Čolič drmed., nočno dežurstvo Rus, dr.med in Budjo. dr.med.
Torek, 107, popoldne Collč dr. med. urgenca dopoldan Klemene, dr. med., popoldan Slavič dr.med., nočno dežurstvo Slavič, dr. med In Klemene, dr.med. Sreda 11.7, popoldne Klemene dr.med,, urgenca, dopoldan Rus, dr.med., popoldan Čolič drmed., nočno dežurstvo Stupar, dr med In Vido Vič, dr. med.
V soboto 7,7. in nedeljo 8.7,; Boris Žmavc dr stom. dežura v zdravstvenem domu Ve lente
Lekarna v Velen
Lekarna Center Velenie. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13. do 14. ure, leleion 898-1180.
mimms^m
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje veienju78.
Poroke:
Janko Brodej, Goh§ka 9, Velenje in Nina Bomšek. Cesta na Dobrovo 41 a
Janez Salecl, Pirešica 20 in Romana Vasle, Podkraj9a Robert Praprotnik, Ravne 182 in Malela Rogle^ek, Ravne 84 Matei Volk, TopolSiea 107 B in Irena Skrtinek, Topolšica107B Renato Ramšak, Paka pri Velenju 78 in Andreja Franc Pejovnlk, Paka pri
Amaliia Štiglic, rojena 1913, Savinjska 22, r^ozirje
Marija-Eva Pepelnik, rojena 1920, Bodriška vas 22
Josip Zilin ski, rojen 1943, Ul.bratov vošnjak. Celje
Gorinšek Elizabeta, rojena 1930, Preéernova 6. Velenje Obšteter r^artin, ro|en 1929. Ravne 113a
Amalaija Brezovnik. n^jena 1907. Zavod iee 5
Ivan Korenjak, rojen 1961, Lepa njiva 48
Vida Pimat. rojena 1938. Letul 80 a KarfVračun, rojen 1934, Oekmanea 4
Upravna enota Žalec
Borut Cizej iz PariželJ občina Bras-lovče in Mikolina Mastiak iz Polzele 141 a
Janko r^elanšek in Andreia Vasle oba iz Andraža na Polzelo 50 a
P6 CELJE
Kosovelova 16
03/ 492 68 93 T
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
17. Poletne
kulturne
prireditve
KONCERT TINKARE KOVAČ NA VELENJSKEM GRADU
V četrtek. 12. Julija« »h 2LOO ho na Velenjskem ^radu koncert Tinkare Kovač.
Tinkara, profesi^rica solo-r>clja in flavte, se bo velenjski publiki predstavila v novi glasbeni preobleki. S svojim Ireljim albumom »Na robu krova« je najprej osvojila glasbene kritike, naio pa občinstvo z vrsto samo-slojnih koncerlov od Cankarjevega doma do športnih dvoran. Tinkarina glasba je ohranila svojevrstno mešanico energije in nežnosti, kar bo sliSno luUi na tokratnem akusličnem koncertu. Njen nastop v živo je za vse poznavalce in ljubitelje dobre glasbe doživetje in poseben užitek.
Spremljal jo bo kitarisl Mate Brodar.
Vstopnice po 5ÍXJ SÍT lahko dobile eno uro pred koncertom na Velenjskem gradu.
d.d.
AVTO CELJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZlU NA ZALOGI
v Celju... Ipavževa c. 21 Telefon (03) 426-11-78 in 426-12-12
iiňviwi.i fOHZ WÛNDF01 ÔGIXkar va onr Reo ÛSC1	MIV.Î siv^î met srsb met	wnix ûÇ.'Qg 95	l.hNA/lJUl 1 29SOÛOQC
^XliS • K AMBiEM ^Vreg02fíi	tOèi	Uii	; '^98 QUO OC
•C'RIJ 1 J1 ilîsh \i'Z oKioCc.' '01	sfeb mei3t	y"	1 1í^^OOOûC
rOR- ! ÎCORI 1 h CLX kifAvafl r^o lumi-O?	srtb metu		1 00^ 0'
lAI RRAVAl + Khma ARS	srřD TTitfai	yy	? 059 CJOÛ oS
lAI PRAVA US te3 Oř	rrod mel		1 15ÛÛOOOC
:|AT RRAVO • iSX* klima r«. 08/01	moď.mH.	98	1 68f) m OC^
íuVtR 11" Si vsa oaréma red. 06/0ř	srebrna m.	98	1 999 OOO.Oi
tUGEOl 4Û6 1 8ST vsaoDfflma	rtisCa n^ei	fl7	2 099 m Où
ÍUGEOT 20(3 2.0/99KW S16 r«. 01.02 mtOES-BENZ A 16(^1.6^5 KWySVfňf) RENAULT SAFRANE 2,5 + vsa opremi RENAULT MEGANE 1.4 U reo nffverrber/01	mod mel sreb.mei, IKU bels	00/U1 98 98 96	2.699.0ÛÇLÛI: 2.993 SOOJC 2 999.000.0t 1 199.000^
RENAULT ÎWINGO PACK 1.1/43 KW	řnoclrrtí.	97	899 OOO.Qt
)KœA FAVORIT 135 L fig 10/01	siva	9?	250.000.01
:iA SEWIAl.5i5V	mad met.	96	1.208.000.01
)IAKAT5UaHAfíA0ETSreg oktotKr/01	bel3	93	349.000,01
mJNDAl PWY SLSf 1.5/62 KW reo. 02.02	bels	94	642.000,0(
HYUNDAI CAUOPER 2.5O/65l0iV XI reo. 02.02	mod.met	97/98	2397 OOO.OI
)AEW00MATIZř9j 0^01	zlâlâ Piet.	98	937.000J(
EEP CHEROKEE GRANO 4X4 reQ rnafO?	zel.met	98	2.69e.000,0[
IHRYSLER VOYAGER 3.3 SE 4X4 vsa ODre	bel3	95	1.599 000,0[
;UZUKIVITAFIAVX5-1.65 vreq.02/02	sr/a met	97/98	1 99dOOO,OC
ADA NlVA1,6/56KWreg.11.01	bda		a HO .000, û{
M CAÛÛVi<fD/47)(W	rfleia	m^	
WSCUDOVANi.ôTD	beid		l.ôlâ.ODO.ûC
... IN ti VÎONO 00 40ftWUENIH «0211 lUZUCNIK Z WMK - T»!« Pen	-79 Jn
'KflCOlT • STARO ZASTARO ' KÛMISUSKA PAO QUA * VOZILA IMAJO VEUAVMI TEHNIČNI PflEOLtQ u «k1c6»n» Bpo dai«ma d»tt>o (rvaiici ot OGLED V071100 9. 00 17, URf
ZAHVALA
Tiho je sklenil svojo življenjsko pol
TONE POLJANŠEK
13. J. 1923 - U 6. 2001
Hvala vsem, ki ste v trenutkih slovesa sočustvovali z nami in mu i/kazali poslednje spo^tcTvanjc na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boka izgubi dragega moža, t)ćeta. starega očeta in brata
MARTINA OBŠTETERJA
1929 - 2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaieljem, sosedom in znancem, ki sle ga v velikem .^leviJu pospremili na njegovi zadnji poli, Uanwali cvetje» sveče in izrekli sožalje. I Ivala ludi gospodu Vinku PoločniJoi za opravljen obred, Premogovnikii Velenje, pevcem, praporščakom, godbi, govornikom za besede slovesa in pogrebni službi Usar.
VSI NJEGOVI
laposWmo
več delavcev tesarjev z delovnimi izkušnjorni za delo na terenu po Sloveniji. Zaposlitev |e za določen ča$ z moinostjo podaljšanja. Poskusno delo I mesec.
Prijave sprejeinamo na sedež podjetja: Pluton gradnje d.o.o. Rimsko cesta 102 3311 Šempeter v Savinjski dolini
Rok prijave: dol 2/7-2001
nwriTTPIlilITtBílíB
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
BETKE DOLINSEK
6J.1921 ' 2L6.2001
se zahvaljujemo vsem, kisle ji v času bolezni kakorkoli pomagali. Zahvala velja gospodu GroSlju, dr. med. za dolgoletno zdravljenje na domu. sorodnikom, prijaieljem, vsem sosedom, Se posebno Stvarnikovim za nesebično pcimoč, sodelavcem Šolskega centra Velenje, Bolnišnici SUwenj Gradec za lajšanje bolečin v zadnjih dneh, govorniku g. Kolarju, duht>vnikoma g. Ku^niku in Korenu. I Ivala za darovano cvetje, sveče in svele maše, izražena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji pod.
Sin Janh) in Nevenka
Golte nad Mozirjem
Počastili spomin junaško dejanje
Oh 10. oMcinki prevzem» pr-vcg^i helikopterja v »«slavo slovcnskejjH vujal^kepn IvtHl-stva 50 <*cncriil^iab Slovenske vojske, obnioini /druženji vetcfHimv vojne ta Slownî* Jo in slovenskih (iistnikovVc-Ivnjv lerulrčiiiu Mo/Ji je v ek na (volteh pripravili lo]>o slovesnost in /. r\ii» skleniii slovesnosti ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in dnevu dr^4)VDosli na Sircem /j^or-nji'sihinj>»kcrTi in .^ale.^keni <il>-mo^ju.
Pascbcn pcćiil so svcCanosli pred njenim uradnim začetkom dali bcUkoplcrji in letala 15. brigaUť	lelaistva
7. nekajkratnim ni/kim preletom Mo/irskih planin, Besetle dobrodošlice sla številnim
udele/eneem naji^rej izrekla župan obćine Mozirje Jozt Kramcf in predsednik velenjskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Alojz Iludarin, j»kwnoslTij govornik pa je bil minister zs pruinei Jakob PreseCulk. Ha začetku je poutiaril pomen slovesnosti, s kalerimi po vsej Sloveniji obeležili zgodovinske dogtïdke pred desetimi le-li in dejal: *'KvelićasinejSi po« dobi lega mozaika so svojevrstno barvitost seveda doda« la pogumna dejanja nekaterih naših domoijulxïv med osamosvojitveno vojno. Med nji» mi Sla si Casi m slavo nedvo-inno zaslužila prav piku Jože iCalan in tehnik - lelak^c Bogomir Susiar. ki sta se odzvala
klieii domi>vine {ti vù drugi dan vojne z .ILA prebegnila na slran nai>e leriloriaine obram-Ik. /ato obema letalcema še enkral izrekam iskreno spoštovanje in globoko hvaležnosl za vse, kar Ma stí^rila za sl<wen-ski naiiid.
In nenazadnje - ob prazniku helikopterske e.».kadrilje Slovenske vojske želim vse naj-k^Ijše tudi vsem pilotom, tehnikom - let alecm. mehanikom in drugim, ki skrbijo za varnost na:k'ga neba. In - to je trebil pt>udarili - ludi za nesebično reševanje v gorah, naravnih nesrečah in povsod, kjer je potrebno." V nadaljevanju so na pročelju hotela odkrili spominsko píoščix devetnaj.siim posamcz«
Bogomir Šuitsr (l&vo) in Jože Halan sta za svsoje junaško
nikom, ki so se izkazali pri skrivanju in varovanju heli-kopleija. so pt^dclili spominske značke, posebnega priznanja in zahvale je bila deležna 15. lelaKka brigada .Slovenske vojske. Jože Kakin in Bogomir fiuiiîar pa sla prejela še v les izrezano pod(:bo njune ga-
zele. Ob koncuje vse prisrčno pozdravil šc direktor firme Golte Slovenija Richard Stampn. ki je predstavil prizadevanja za dejansko oživitev Goli. izrazil spa^lovanje vseh slavljencev in gostov, obenem pa jih jeptwabiLdase ševmejo na Mozirske planine.
dejanje prejefa čudoviti umet-niski spominski dariti.
Posebna draž kasnej,^emu druž:tbnemu srečanju so prispevale folografije in di>ku-men'.i o dog^idkih pred dese-tleljcm. nihče pa ni bil ravrni-dušennilido dobrot.kist^jih pripravile žene in dekleta z domačij jx)d M ozifikimi plani-
nam
JP
Mozirski gaj
Komu in zakaj se cedijo sline?
Park cvvrfja ob Savinji 7. v/orno urejenostjo in ponudbo že 2.^. k*lo ram.seljuje številne ljubit ulji* t velja. lepe narast? in dediščine. v ozadju te^a razcveta pa je tudi trnje. vedno na-inrvč ni urcjvmi lastništvo zem-IJi.Šč», kar scdatijini upravljavcem povzroča .sim<»sii in tei^ve, ludf pri uresničevanju nekule-rih nujnih	Ob dobrem
upravljanju M o/irskega gaja pn se ociino nekaterim ccdiJo sline in hi radi pristavili še svoj lonček, kar seveda p4»v7n>ča d«m daino vznemirjenost in zmedo, vxrok/anjo pa so nekatera sla* lišča in namere mo/.irske krajevne skupm^sti. Upravljavci parka združeni v Ekološko - hortikuiturnem društvu uradno o leh nnmerali ne vedo nič, kar v njihwem imenu pi>trjuje Božo Plesec: "Res je, da zadeve okrog lastništva le vedno niso urejene. a\s in prav zanimivo pa je tudi, dasczvod-fifvom krajiTvne skupntxsti o tem še nikoli nismtj pogovaqali. I'i-sto malo kar vemo. smo izvedeli iz nekaterih medijev. Vemo pa. da bo raozirski župan
Božo Ptesec
sklical skupni sestanek, na katerem moramo končno razčistili zadeve glede lastništva in upravljanja. pa ludi to. kaj Mozirjani zaresi želijo od gaja. C^^itno jim ni dovolj» dii Mozirski gaj privablja tisoče obiskovalcev in gostov in glede na govorico želijo gaj (udi drugače "lužili. če rečem po domače." Jdži» Krjimorji» naslednji mo/ir-ski župan, ki se sooča s problemom lastništva in upravljanja gaja. Veliko si prizadeva in je tudi prepričan, da b<">do zaplet
JoŽB Kramar
kmalu razrešili, zato ga govorice o nekaterih namerah krajevne .skupnosti motijo: " Irenui-no je zadeva takšna, da ima Ekološko - hori t kulturno drušivo Mozirski gaj pogodboo brezplačnem najemu celotnega Zemljišča- Na tem podrt^ju je bila do druge svetovne vojne Irika gmajna, domačini pa de-Ti3nonalrzacÍj:šk«.'ga povtopka niso sprožili, torej zemljišče s<idi v sklad kmetijskih zemlji.^^č. Zalo moramo področje parka iz sklada prenesti v občinsko last
in Šele takrat K*>mo lahko vse nedorečenosti dokone no odpravili in stvar uredili, (»lede na to, da je gaj skozi v.se leto vzorno urejen in dobro posluje, se mi zdi pov.^m nesmiselno kar-kt^li bistveno spreminjati. Vse namreč kaže, dani nekateri radi stvar vzeli v svinje roke. čc sia to krajevna skupnost ali turistično druètv(î. naj se zadev« lotita, vendar se zelo bojim, da bi se v tem primeru vse ustavilo. Sedanji upravljavci imajo ogromno volje, poznanstev, gojijo tesno sodelovanje z dnistvom slovenskih vrlnarjev in s|xmzorji. bruzvscga tega pa gaj ne more dobrn poslovati. Slij^ijose tudi očitki, daz gajem nekateri "preveč" zaslužijo, ob tem pa imajo nadzi^mit^dbcjr, ki poslovanje redm^ spremlja in v katerem so tudi člani občinskega sveta in osebno o kakr^nifikt>-li nepravilnostih ie nisem slikal. Bojim .se. da je vmes nevo^lji-vost nt^katerih. ki ni«i zraven in stvari bi se zalo lahko nevarno z,aplelle. Za ohsloj gaja seveda."
mjp
Zmagovatna al<ipa Društva za športno rekreacijo Gorenje Ve-
tenje.
Ribiči za prehodno rudarstvo svetnico
VELIvN,fE> 1. juli)»-Velenjski ribići so letos Že 22. zapored ob pra/niku rudarjev pripravili tekmovanje v lovu rib s plovcem /a prehod mi rudarsko svetilko,
"lokratnega tekmovanja ob Škal«»ke m jezeru seje udeležilo 27 ekip (BI tekmovalcev) iz krajev Slovenije, 1, mesto je zasedla ekipa Druiivaza.^nino rckivacijo <»orenjc N^l^njc (l(>kg4(j(J gramov rib), 2. me.sto je zasedla ekipa RD Šempeter K. (6 kg 850 g rib) in X mesto ekipa RD Velenje 1, (bkg 325 grib),Skupajso na tekmovanju ulovili in vrnili nazaj v vodo 109 kg 6IXJ gramov rib.
H mkp
^ 50 let prijaznih nakupov