St, 63 hitim mnim (ma ctrertat h , v Trstu, w fiidiUo, 14, marca im Posamezna številka 25 stot. Letnik LI Ltat \> I^^L^&onedeljiM. Narotnlna: 7* ■ ^ * * 3 ^^R^^mT^^^ c€l° ,eto L 70'~ - fei i L*i5 stot - " 1 it v MJkV trgovske r \ i. a, _ o* 1.20, ogli. Uh zavodov L 2.— SS?*lot. m besedo, najmanj L 3. cDINOST Uredništvo in upravnUtvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Atiiti 20, Tfe-lefon 11-37. Dopisi na) se potiljak« izključno urcdnittru, oglasi, reklamacij« in denar pa upravništvu. Rokopisi m na vračajo. Htfrankiraai pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarn« „Edtaotf-PodnrednlStvo t Gorici: ulica Gfosue Carducd štev. 7, I. nadstr.. Glavni In odgovorni urednik: proL Filip Parlc. • Delitev dela in sfrankarsivo Poslanica g. A Uabrsčeka. ki smo)o objavili v našem listu preteklo . . je bila. ogorčena zavrnitev in obsodba poskusa GonsKe Stražo*, • • hotela izrabiti njegova izvajanja v naši jubilejni številki za opravičenje svoje razkolniške politike. Menda se ni se nikdar noben list tako imenitno opekel kakor « Goriška Straža« pri tem poskusu, besedo obsodbe g. Gabrščeka jasne in v nobenem pogledu dvoumne. Kljub skrajno grenkemu pouku, ki ga je dobila, se je pa zopet zagnala v iias oziroma v g. Gabrščeka in nje-lo\ članek o apolitičnih razkolih». £'ra\ a slika človeka, ki se potaplja ter se oprijemlje tudi vsake Jamice v varljivi nadi, da se vadiii na površju. iako slamico je zagledalo strojarsko glasilo v onih odstavkih poslanice g. Gabrščeka, kjer pravi med drugim ta poslednji tudi to, da ne spada vse v poglavje o razkolu, kar se ustvarja med Slovenci v Italiji, temveč da je marsikaj nekaka delitev dela. Pri tem navaja kot primere delovanje 'Goriško Matice* in «Mohorjeve družbe», res da oboje vkup mora služiti našemu narodu \ Italiji v ponos. To naglasa nje izrablja Goriška Straža» od dne 16. marca proli uan», ćeš da je^ «Edinost« z objavo Gabrščekovega članka po ■ I veh letih priznala javno svojo krivdo n da je pred ljudstvom sama srhe obhodila. cTako torej! — vzklika. To > lavni konec ediujaske gonj«' proti Mohorjevi družbi. Kar je bilo strankarski razkol v , je danes v ponos naroda.). To bi bila lorej ti^ia rešilna slamica, vi naj bi vzdržala strujarje na površju v sedanji polemiki. «Edinost» naj bila torej danes proti vsemu, kar i vori njen program narodnega edinki va. mi naj bi z Gabrščekom vred opravičevali tisti razkol, proti kateremu sicer dosledno nastopamo v našem listu! Ko smo čitali ta izvajanja in to logiko Goriške S traže», smo se najprej vprašali, ali je sploh vredno, da se s takimi ljudmi spuščamo v javno polemiko o tako lesnih stvareh, kakor je i. pr. vprašanje o položaju vere v politiki. o našem narodnem edinstvu 1»d.?! Zaradi našo javnosti pa smo se vendar odločili, da še enkrat pokažemo, kako so se stru jar ji, v nasprotju z resnico in vsako logiko, v svoji obupani zaslepljenosti in zakrknjenosti ponovno o|>ekli. hnteč izrabiti Gabršče-kova izvajanja v svoje razkolniško namene! svoji poslanici o (političnih ra7-kolih» je g. Gabršček kakor smo že i goto vil i sam z ogorčenjem zavrnil Irznost, s katero so stru jar j i pot var -ali njegove misli. Z vso jasnostjo je >ovedal, da je proti vsakemu političnemu razkolu. Le ljudje, ki si ne mo-ejo drugače pomagati iz zadrege, mojo t (»rej na podlagi njegovih izvajanj rditi kakor da bi se bili mi izneverili -vojemu stališču ter skesano priznali »pravičenost strujarskega razkola. Ne, gospodje! Ce že Gabrščekov članek vsebuje z ozirom na naše politične razmero kako priznanje, potem gre v celoti nam in našemu stališču, ki jo za v-akega mislečega Slovana v Italiji dino primerno. Od razumnika na odgovornih mestih pa do zadnjega skromnega kmetiča — vsi se z grozo tresejo že pred samo besedo «razkol». Spoznanje o potrebi enotno organizacije naših obrambnih sil je tako globoko zasidrano v srcih vseh pošteno mislečih Jugoslovenov v Italiji, da je vsako dokazovanje odveč. Toliko o poglavju političnega razkola. Kar pa se tiče delovanja na kulturnem polju, naj ugotovimo najprej, da nismo mi nikdar napadali n. pr. Mohorjevo družbo, češ da je škodljivo, če izdaja ta družba zabavne in poučne knjige ter jih širi med našim ljudstvom. Nikdar nismo imeli nič proti temu. da bi se več prosvetnih in gospodarskih organizacij uveljavljalo med nami v medsebojnem tekmovanju v p ros peh splošnega napredka. Tudi nismo nikdar pobijali načela deli! ve dela, da rabimo besedo A. Gabrščeka. Dokaz je v dejstvu, da se to načelo izvaja pri delovanju onih kulturnih društev, ki priznavajo program narodnega edinstva. Tako imamo na tem polju kar štiri osrednje organizacije, v katerih so včlanjena omenjena društva: Zveza prosvetnih društev na Goriškem. Prosveta v Trstu, avtonomni 'Mlsek te poslednje za Istro in slednjič Zvezo mladinskih društev. «Edinost» je njihovo tekmovanje na načelu delitve dela vedno vneto podpirala. Tudi glede Mohorjeve družbe in Prosvetne rveze bi moralo veljati načelo delitve] dela. Ako bi bilo temu tako, naj bodo strutarji uverjeni, da bi mi te organizacije nodplrali kakor vse druge. Kar mi obsojamo, ni načelo delitve dela, i ne tekmovanje za Čim večje uspe-1 he na prosvetnem poiju, temveč dejstvo, da so strajarff ustanovili svoje organizacije is razlogov političnog« nasprotovanja proti onim starejiim organizacijam, ki res stojijo na stališču delitve dela za isti in enotni cilji Pre-' pričani smo, da smo s tem prav tolmačili besede Gabrščeka v njegovi poslanici in da smo pri tem tudi v soglasju z vsemi nagimi razumnimi ljudmi. Vse naše zavedno ljudstvo nam bo pritrdilo, da kulturne naprave, čim postajajo bojna sredstva za dosego strankarskih ciljev, niso več vredne tega imena, temveč da se ponižujejo na stopnjo čislo navadnih strankarskih naprav.* To se tudi v resnici godi z vsemi napravami. ki slepo sledijo stru jar jem in njihovim ukazom. Stranki podrejajo sploh vse, kar morejo izrabljati v svoje strankarske namene. In to ne samo društva, temveč - kakor smo te dni dokazali tudi versko čustvovanje našega ljudstva! V teh svojih metodah so dosledni do skrajnosti in brez vsakega ozira na splošne koristi našega ljudstva. Le kar služi njihovi stranki, je kultura, gospodarstvo, napredek. In celo vera ni več vera, če ne služi njihovim strankarskim pohlepom! Za tiste, ki te njihove metode poznajo, ne bo nikako čudo, da sedaj na isti način izrabljajo vprašanje Narodnega sveta. Oni isti, ki so zanetili med nami razkol in politično sovraštvo, vihtijo sedaj to orožje le kot krinko, ki naj pred očmi nepoučenega ljudstva zakriva njihovo pogubno strankarsko stremljenje. Oni isti, ki so se v «Goriški Sraži» od 20. januarja norčevali iz narodnoga edinstva in «iz onih malo-srčnih duš, ki sanjajo le o nekaki bivznačelni slogi in vidijo samo v nji rešitev^ isti gospodje imajo v zadnji «Straži> drzno Čelo pisali na naš naslov: Ako ste za skupno narodno or-| ganizacijo, sprejmite Narodni svet, vse drugo je le hinavščina in politično pustolovstvo.» Sicer pa naj jim povemo na uho, da jih popolnoma razumemo. Pošten Narodni svet, ki bi res predstavljal eaotao narodno organizacijo, je Iste- i tako v dijamentrainem nasprotju z njihovimi strankarskimi pohlepi kakor vsaka druga skupna organizacija. Le tak Narodni svet pa bi imel sploh kak pomen. Za ftspetirsk« ekspazijt na Btfcana Senat odobril nairt za izvršitev trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo HI M, 13. Danes je senat razpravljal o zakonskem načrtu za izvršitev trgovinske in plovbene pogodbe med Italijo in Albanijo, ki je bila podpisana v Rimu 20. januarja 1924. Senator Di Tul-lio je rekel, da je Italija že od vedno posvečala veliko pažnjo Albaniji. Načelnik vlade Mussolini zastopa stališče, da se mora italijanska gospodarska ekspanzija vršiti v smeri proti vzhodnim deželam; radi tega se mora proučiti način, da bo ta ekspanzija imela največji uspeh. Vlada je dobila' žo koncesije za izkoriščanje gozdov ini petrolejskih vrelcev v Albaniji in pred kratkim je bila ustanovljena italijan-sko-albanska banka, ki bo v veliki meri pospeševala italijansko gospodarsko ekspanzijo v Albaniji. — A to še ne zadostuje. Albanija je zelo redko naseljena. Italija pa ima na razpolago še . mnogo delavcev in tehnikov, ki bi se i dali uporabiti za različna dela in na-j seliti v Albaniji. Treba je le začeti z naseljevanjem italijanskega življa na vzhodu in uspeh ne bo izostal. Saj se vendar dobro zavedamo, kako dobro se je obneslo italijansko naseljevanje v Argentini ji. Tamkaj ne nahajamo sedaj le italijanskih delavcev, marveč tudi številne osebe, ki opravljajo zelo važne funkcije na gotovih mestih. Govornik izraža nado, da bodo italijanski delavci tudi Albanijo preobrazili v nekaj desetletjih, kar bo v veliko gospodarsko in politično korist Italije. Načrt je senat po kratki debati odobril. Nadalje je odobril pogodbo, ki je bila. sklenjena v Rimu 6. aprila 1922 med Italijo, Avstrijo. Poljsko, Jugoslavijo, Romunijo in Ogrsko v svrho onemogočanja dvojnega obdavčevanja. Prihodnja seja se bo "vršila v ponde-i ljek popoldne. Amerttka bankirja pri conte Velpiio RIM, 13. Ameriška bankirja Andreas in Fuller sta včeraj popoldne obiskala finančnega ministra conte Volpija ter mu predložila načrt za financiranje javnih del v južni Italiji. Prvih JOGfl pofeitottv bo ustoličenih 21. aprila RiM, 13. Mnogi prefekti so poslali notranjemu ministrstvu svoja poročila glede izvajanja zakona o pot eš ta tih v posameznih pokrajinah. Notranje ministrstvo proučuje z vso slerbnostjo ta poročila ter obvedča o svojem delu prvega ministra Mussolinija. Kakor pravi cTribuna*, bo 21. aprila ustoličen Iv Italiji prvi tisoč potieštatov. Postopoma bo imenovanih kasneje Se 6300 po-teštatov. _ Snežni zaneti t loti! itallll Vezuv pobeljen s snegom NEAPELJ, 13. Na Vezuvu je zapadel sneg. Pobelil je ne le vrh, marveč tudi pobočje Vezuva. V Neaplju je radil *ga zavladal znaten mraz. Iz Messine poročajo, da je v pokrajini Cesard divjala silna nevihta ter odkrila več hiš. Okolu poldne so pričeli snežni zameti. Na nekaterih mestih je zapadlo nad dva metra snega. SliČnega vreme-,na ne pomnijo prebivalci že dolgo let. Vesti o nevihtah in snežnih zametih prihajajo tudi iz Taranta. Viareggia in Boreama. .. m sanje iMimla prometa «JasosH na razpravi narodne skupščine - Proračun prometnega ministrstva sprejet BEOGRAD, 13. (Izv.) Narodna skupščina je danes ves dan nadaljevala razpravo o proračunu prometnega ministra. Razprava je bila stvarna in mirni. Opozicija je kritizirala prometno polivko vlade in obenem nastopala s konkretnimi predlogi za izboljšanje prometnih razmer države, i Kot prvi je na dopoldanski seji na-I rodne skupščine govoril zemijeradnik j Gujič, ki je dejal, da je proračun ]>ro-jnuetnega ministra majhen, v kolikor da. j se to tiče javnih naprav, medtem ko pa ! je v ostalem prevelik, češ da se po njem j nesistematično troši jo velike svote. Tu-I di radikal Gavrilović je izrazil svoje nezadovoljstvo radi tega proračuna ter i je nastopil za znižanje železniških ta-rifov. V splošnem je kritiziral posamezne postavke proračuna ter zahteval, da se začnejo vagoni in lokomotive popravljati doma, s čimer se bo podprla domaČa industrija. Črnogorski federalist Vuletić je tožil o slabih prometnih zvezah Črnegore z ostalimi pokrajinami države, nakar je poslanec SLS Škulj kritiziral železniške razmo-re v Sloveniji, kjer da je promet zelo zanemarjen. Na dopoldanski seji je davidovičevec Ivumanudi nastopil proti popravilom železniškega materijala v inozemstvu ter pri tem omenil, da dolguje Jugoslavija radi takih popravil samo Madžarski okoli 100 milijonov dinarjev. Govornik se je izrekel še za znižanje železniških tarifov ter kritiziral slabo stanje voznega parka, ki je po njegovem mnenju slabši, kakor je bil leta 1919. Končno je še davidovičevec Agatono-vić očital prometnemu ministru, da zanemarja svoje dolžnosti, ker ni podal v svojem ekspozeju nobenih izjav glede svojih načrtov za izboljšanje prometa, nakar je povzel za besedo prometni minister Krsta Miletič,.ki je v svojem odgovoru na kritike opozicijonalnih poslancev med drugim obljubil zboljšanje razmer v rečni plovbi ter povdarjal, da jo država gradila nove proge po gotovem načrtu, ki najbolj odgovarja narodnemu gospodarstvu. Ta načrt bo ostal tudi nadalje smernica vlade v tem oziru. Kar se voznega parka tiče, je minister zagotovil, da se bo v prihodnjih dneh sestala seja načelnikov vseh železniških delavnic v svrho izdelanja natančnega načita za popravilo vsega železniškega materijala. Vagoni in lokomotive se bodo odslej popravljali doma. Minister je povdaiil, da so vsi dolgovi za taka popravila v inozemstvu že poravnani, le napram Madžarski da niso bili de tozadevni računi saldirani. Izjavil je, da se v tarifnem odboru že .proučuje vprašanje znižanja železniških tarifov in da se snuje načrt za popolno reorganizacijo njegovega resorta v interesu splošnega varčevanja. S tem je bila razprava o proračunu prometnega ministrstva končana. Proračun je bil z glasovi vladne večine sprejet. Jutri bo narodna skupščina razpravljala o proračunu ministrstva za pošto in brzojav, v pondeljek pa pride na vrsto proračun ministrstva za poljedelstvo. "_ nrtiilo finanfrtfa ministra Sttfadiaovtta ne seli radikalskega kluba , BEOGRAD, 13. (Izv.; Danes popoldne je imel klub radikalskih noslancev sejo, na kateri je finančni minister podal ekspoze o svojem resortu in nato poročal o uspehu svojega potovanja v inozemstvo. Stojadinovie je navedel, da dolguje Jugoslavija Franciji 1.800 mi-lijonov frankov, Zedinjenim državam 83 mili ionov dolarjev in Angliji 33 milijonov funtov. Na koncu svo*"rt- orobila je Stojadinović povdaril, da ima Jugoslavija v inozemstvu velik kredit, ,kar da se lahko vidi. na denarnih trgih v New Yorku in Londonu. Radi ureditve doltrov Jugoslavije v inozemstvu je rekel Stojadinović, da ni nobenega vzroka za kak pesimizem. iMtvski kriza Žarek upanja u splošnem pesimizma Brazilija in Španska se bosta vzdržali glasovanja o pripustitvi Nemčije v Družbo narodov ŽENEVA, 13. Po včerajšnjih pogajanjih, ki uiso dovedla radi nepopustljivosti Nemčije do nobenega uspeha, je angleški zunanji minister Chamberlain sprejel opolnoči dopisnike angleških listov ter jim podal zaupne izjave, iz katerih je razvidna vsa resnost položaja, ki je nastal po odklonitvi predložene formule s strani delegatov Nemčije. Nato je bil objavljen komunike, ki pravi, da je po sinočnji izjavi nemškega delegata Luthra po Chamberlaino-vem mnenju vsako nadaljevanje razprav odveč. «Matin» zatrjuje, da je Chamberlain rekel, da duh Locarna ni umrl, ampak da preživlja le začasno krizo. Chamberlain in Briand menita, da se je šlo v koncesijah Nemčiji do skrajnih mej. Angleški zunanji minister je še dostavil, da je obžalovanja vredno dejstvo, da je Nemčija kriva tega neuspeha. Ženevska kriza se presoja v Parizu z velikim pesimizmom. Francoski tisk ugotavlja, da pada vsa odgovornost na Nemčijo. Briand je izjavil, da so zastopniki zavezniških držav šli do s kraj- i nih mej. katerih da ne bodo prekoračili. BERLIN, 13. VVotfov dopisni urad poroča, da je nemška, delegacija v ženevi vložila, že preteklo nedeljo predlog za imenovanje komisije, ki naj bi raz- j .jasni!a vprašanje stalnih sedežev in ki: bi morala sestaviti svoje poročilo Še j pred otvoritveno sejo septembrskega; zasedanja Družbe narodov. Na jutranji; seji se.jo razpravljalo o drugih predlo-! gih med zastopniki držav, ki so pristopile k paktu glede Porenja, ampak nemška delegacija, ni mogla po natančni proučitvi najti možnosti za kako rešitev na laki podlagi. Upoštevajoč težave splošnega položaja in kljub želji po končno vol javnem uresničenju Jo-camskih načrtov z vstopom v Družbo narodov se Nemčija na noben način ne more odpovedati od svojega temeljnega načela, ki obstoja v tem, da ne sprejme nobene obveze glede svoje bodoče politike v Družbi narodov, predvsem pa v vprašanju teženj nekaterih držav, ki so članice Družbe. Nemška delegacija je to svoje mnenje sporočila sinoči načelniku angleške delegacije Chamberlainu. ŽENEVA, 13. Po nekaterih vesteh iz novinarskih krogov Družbe narodov obstoja uradno stališče Nemčije še vedno v tem, da se Nemčija pripusl i v Svet Družlbe brez nobene obveze in nobenega pogoja z njene strani. Posebna, komisija, v kateri ima tudi Nemčija svojega zastopnika, bi pripravila do septembra organičen in po pol en načrt za preureditev Sveta Družbe narodov. Po drugih vesteh so predvideva, da bo na prihodnji seji Sveta Družbe narodov od desetih članov, ki sestavljajo Svet, glasovalo osem za podelitev stalnega sodeža v Svetu Nemčiji, medtem ko se bi Brazilija in Španska vzdržali tega glasovanja. Potemtakem se bi doseglo soglasje v Svetu glede toga vprašanja. in kriza Družbe narodov bi bila na ta način vsaj začasno rešena. Pismo iz Jugoslavije LJUBLJANA, 12. 3. 26 Proračunska razprava se v skupščini nadaljuje in odobrena sta bila med drugim tudi proračuna vojnega ministrstva in ministrstva za zgradbe. Debata o obeh proračunih je bila silno kratka in izgleda, da so se poslanci pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva do dobra izgovorili in da štedijo svoje govorniške ta leni e za proračune finančnega in zunanjega ministrstva. Tu bo na vsak način njih zgovornost velika. Zelo kratka debata se obeta tudi glede proračuna trgovinskega in železniškega ministrstva. Vidi se, da gospodom poslancem strokovne stvari niso tako pri srcu, kakor politične. Le za proračun vojnega ministrstva to ne velja. Tu pa pomeni kratka debata povdarek skupftčine, da je za vojsko in njene potrebe, kar je skupščina tudi j s tem povdarila, da je za največji pro-| račun glasovala s ploskanjem. Na vsak i način je razveseljiv znak, če uživa armada tako zaupanje skupščine. Da so odnošaji med vojsko in narodom v resnici vedno boljši, se je videlo tudi i« tega. da so silno utihnile pritožbe o razmerah v vojski in da so bili tudi govori opozicijonalnih poslancev o proračunu vojnega ministra nad vse mili. Soglasje, ki je vladalo nekoč med srbsko vojsko in narodom, nastaja sedaj tudi med jugoslovensko vojsko in narodom. ••• Politična situacija je sicer neizpre-menjena in stacionarna. Edino vprašanje finančnega ministra razburja nekoliko duhove. Opozicija trdi, da je stali-šče dr. Stojadinovića popolnoma omajano in v dokaz za svojo trditev navaja ostre kritike, ki so bile izrečene v radikalnem 'klubu na naslov finančnega} ministra. Toda ta argument je mnogo preslab, ker je na ohi strani že gotovo, da je spor med St. Radičom in Stojadi-novićem. izravnan, na drugi strani pa se množe znaki, da misli Pašie ščititi dr. Stojadinovića. Ta zaščita pa v današnjih razmerah popolnoma zadostuje. Drugo vprašanje, ki vedno l«»>ij žitnima poslanske kroge, >o amandmani vlade. Kakor znano, znašajo ii amandmani 810 milijonov Din, skoraj 200 milijonov več. kakor pa je prisodil ii-nančni odbor. Le naravno je. <> mi proti temu povišanju proračuna natopili tudi vladni poslanci in Čr j«- bila postavljena zahteva, da se-mora jo Crtali sploh vsi amandmani. Kak«»r j«' i;< zahteva popularna, tako pa i • m ilo verjetno, da bo uresničena. Bosanski noii-kalni poslanci že groze z na josi rejšimi posledicami, če ne bodo sprejeti /a l*o-sno amandmani. \o ho e e porablja manjšinsko vprašanje za poli-, tično borbo. V naši skupščini i» govoril o manjšinskem vprašanju tudi poslanec Hans Moscr. S posebno vnemo s.' je pri tem skliceval na odredbe mirovnih' pogodb o zaščiti manjšin. Nato pravi dr. Marković: (\o je hotel g. Mosor s t eni i povdariti, da ima tudi Jugoslavija dolžnosti do manjšin, potem jo to bilo čisto j odveč, ke» Jugoslavija pravice man jšin jamči tako z ustavo, ko tudi dejansko. ! Če pa je hotel posl. Mosor povdarili. da : »i morejo Nemci poiskati pravice tudi i drugje, potem jo treba reči, da bi bila j namera Nemcev popolnoma napačna. Jugoslavija bo vedno ščitila pravico narodnih manjšin, ne more pa dopustiti, da bi se pod okriljem manjšinskega vprašanja izvajali cilji kake druge politike, zlasti pa ne politike, ki hoče zrušiti mirovne ugovore. <"> \emci m* j vedo, kako se v Društvu narodov tre-tira manjšinsko vprašanje, jim j«* treba to povedati, ker bi zelo škodovali i.idi .samim sebi, če bi zanesli vprašanje na tuj teren. Mnogo večje zanimanje ko za notranjo, pa vlada za zunanjo politiko. I »nt dr. Ninčiča v Rim in Pariz je dokazala, da se jugoslovenska zunanja po'ftjka orijentira v novi smeri. Na eni .strfoii politika miru z vsemi sosedi, na drugi Strani pa ozke zveze z Italijo. Srednjeevropski garancijski pakt naj hi bi! posledica prvih prizadevanj, garancij ki pakt in dalekosežna trgovinska pogodba z Italijo pa zaključek drugega stremljenja. Pr\o bo hitro doseženo, drugo je Že doseženo. Toda drugo ho obveljalo trajno le, če bo italijanska vlada omogočila julijskim J ugoslo-venom, da bodo posredniki med Balkanom in Italijo, kakor je to tako ja-.no povedal A. G. v svoji, v «Edinosti* objavljeni poslanici. Ali pa bodo te besede našle odmev rta merodajnem mestu? n. S. Naročajte In Sirite „EDINOST" EDINOST* V Trstu, dne li. marca 1926. Vojna odškodnina. Silno vmina odložitev višje komisije d Benetkah Odločitev, katero navajamo, razveljavlja sicer sklep samo vojno-odškod-Ulnske komisije prve stopnje v Trstu, nadeva pa i vse ostale druge komisije po nafti deieli, ki so postopale na isti Batin; obsoja tudi sklepe in pogreške in ■mole vseh tehničnih uradov financ« v Trstu. OdloCitev razkriva pogresk« komisij in pa finančnih tehnikov, ki so |ih U zagrešali proti brezštevilnim vojnim oškodovancem v naših krajih. Snov, ki jo obravnava sklep višje komisije v Beuetkah, je sledeča: Tram puž Ivan iz Temnice m Krasu 31 37 ie zahteval, da se mu likvidira nizova vojna odškodnina po sedanjih ceo.il, /-a L 68.750. Intendanca mu je pa ponujala samo L 44.615. Dejansko stamf«. Trampuž je predlo-ftil ^vojočasno prošnjo za vojno škodo .tavbah, cenjeno v predvojnih ce-,, L 15.145.63 predvojne cene. 28. s f» -oibja 1921. 3* bil sklenjen med vojnim oškodovancem Trampuzem m Inieiulanco konkordat na podlagi ceni« ve. izvršene od finančnega tehnika, ra i. 12.500 predvojno cene; konkordat i, »mrdila okrožna komisija v Trstu ;,. februarja 1922. Stavba je bila »op« t zazidana in finančni tehnični urad j«' 15. maja 1924. sestavil predpisano |>otrdilo o končani pozidavi in je ob tej priliki natančno izmeril prostornino novo hiše ter prizidanega gospodarskega poslopja; pri hiši je vračunil edinstveno ceno prazno za polno lir 13.50 za kubični meter; pri gospodarskem poslopju pa S lir za kubični motel. Tehnični urad je nadalje cenil ostanek starih temeljev v višini Ko »f/ tt>y je poračunil uporabljeno odškodnino na L 7136.76, ka tero je s količnikom 5.50 povečal na L 39.252.18. Neporabljeno odškodnino je cenil tehnični urad ;ia L 5.363.24, ki jih je pri-fttel k P»9 tisočem. Tako je vpisal v dobro vojnega oškodovanca i. 44.615.42 po sedanjih cenah. % Trampuž se je o pravem času pritožil na vejnoodškodniasko iromisijo prve slepnje proti laki likvidaciji, zahtevajoč v svojem rekurzu, naj se mu likvidira znesek L 58.315.59, od katerih j 55.905.61 resnično potrošenih ii} J. 2.31I.08 za neobnovljena dela. Tržt»*ka vojno-odškodninska komisija prve stopnje je v svoji odločitvi smatrala, da bi finančna intendanca ne fr/iiela, kot je bilo razvidno iz potrdila c obnovi (riempiego), ceniti kubaturo f'rr nižji ceni. kot je bila ona določena v nkordatn; bila je pa komisija tudi mnenja, da tudi vojni oškodovanec ne more zahtevati svote v resnici potrošene za pozidavo, ne da bi se oziral na konkordat. Zato je sodila, da pritiče Ivanu Tram puž u L 54.247.43 po sedanjih cenah, od katerih L 51.267.86 za porabljeno odškodnino in L 2978.57 za neporabljeno odškodnino. Vojni oškodovanec Trampuž se je dne 21. 9. 1925. pa pritožil proti tej odločitvi tržaške vojno-odškodninske komisije o pravem časn na višjo komisijo ea TojM odškodnino v Benetkah in je zahteval sledeče v svojem rekurzu: 1. Koliko je on potrošil za poravnavo škode na stavbah, se mora določili le s podrobno proučitvijo svote, resnično potrošene od vojnega oškodovanca za zopetno pozidavo stavb. 2.) Potrošil je in tudi uporabil celo konkordirano svoto v znesku predvojni! L 12.500, kar da pomnoženo s količnikom 5.50 L H8.750. Intendanca je tudi od svoje strani dne 23. X. 1925. prijavila rekurz. s katerim je zahtevala: a) da se pri cenitvi obnove (reimpiego! ne sme omejiti inžinirja v toliko, Ja bi moral slediti način cenitve ter s<* tudi n«' sine prisiliti, da se drži do-ločenih cen; b) da se mora višja vojno-odškodnin-Hk.i komisija izreči le za sintetičen način ugotovitve obnove; c j da se likvidira vojnemu oškodo-Viiticu znesek L 44.615.42 v smislu potrdila o zopetni uporabi. Pravno stanje: Konkordat -ni nič drugega kot sporazum med državo in vojnim oškodovancem, da se določi vred nos*. porušenega poslopja. «Od-škodnina» je svota, ki jo država ponuja r kodovancu, da poskrbi za pozidavo; zopetna uporaba («reimpiego») je ona količina, quantum odškodnine, katero je moral oškodovanec potrositi in jo je potrosil v novi zgradbi. Podlaga za cenitev novih stroškov ne stoji v nikakem odnosu s podlago za c niiev porušeno stavbe. Ministrstvo za osvobojene zemlje je radi tega pravilno s svojo okrožnico z dne 27. januarja 1921. določilo, da se ima smatrati kot izpolnjena obveznost zopetne uporab^ ireimpiego) v vseh slučajih, kjer b: se popolnoma investirala odškodnina. v zopetni pozidavi stavbe, pa četudi bi ne bila stavba jx>zidana u prejšnjem stanju. To pomeni, da bi se pri ugotovitvi zopetne uporabe (reimpiego) ne smela uvaževati kubatura nove stavbe, ampak samo strošek, ki ga Je imel oikodovanec z zopetno pozidavo, tako da bi se morala izplačati odškodnina v slučajih, kjer je bil ves znesek, likvidiran na ta račnn, zopet efektivno upo-1 rabljen. Pri tem bi se ne smelo gledati, ali je bila pozidava stavbe končana ali ne. Ministrstvo je popolnoma upravičeno dalo take smernice, ker je upoštevalo, da je pač nova zgradba nujno manjše kubature kot ona razrušena, in to iz dveh razlogov: 1.) Ker starostna obraba predvojne stavbe pomeni zmanjšanje razpoložljivega kapitala, za zgradbo novega poslopja in se radi tega spremeni v ravno toliko zmanjšanje kubature. K.) Ker je količnik vedno manjši kot so resnični gradbeni stroški. Radi tega se zgodi, da mora oškodovanec z dotičnim fiksnim zneskom, ki ga ima na razpolago za zopetno uporabo (reimpiego) zgraditi vse ono, kar mu je pač z dotično svoto storiti mogoče. Zopetna uporaba (reimpiego) se mora torej nadzorovati po sledečih smernicah: a) Pazi naj se, da zgradba novega poslopja odgovarja splošnemu načelu glede obnove narodnega premoženja; , b) Ugotovi na) se resnična svata, ki jo je oškodovanec porabil pri novi zgradbi, neglede na novo zgrajeno kuba turo. Pri cenitvi teh stroškov niso ne finančni inženirji In ne vojns-od-škodninska komisija prve stopnje natanko in prav podrobno cenili del izvršenih od oškodovanca pri novi zgradbi, ampak so finančni pregledovale! kar izmerili prostornino In uporabili pred-; vojne enotne cene, prazno za polno ter, pomnožili vse sknpaj s količnikom, ki je veljal ob časn graditve. (Opomba ured.: Tako se je postopalo po celi naši deželi. Šele zadnje čase je bil odstra-j njen šef dotičnoga tehničnega urada, ki; je dajal taka napačna navodila svojim podložnim inženirjem. Naše ljudstvo trpi radi te zmote vodilnega tehnične-, ga uradnika škodo, ki gre v težke milijone. Ali bo kdo popravil in poravnal ; to škodo?!) } | Zato višja komisija za vojno odškodnino v Benetkah izjavlja, da je dotični sistem izpačll vsa zdrava načela o in-žlnirski tehniki in so mora smatrati kol popolnoma zgrešen bodisi v načinu, bodisi v svoji zamisli. Za stavbe zgrajene po vojni se pač tozadevni troiek spreminja ne samo po času, ampak v raznih povojnih dobah v katerih je bilo poslopje pozidano, dejstvo ki se ne sme ceniti s kako splošno formulo s tem, da se uporabi pri kuba t uri kaka samovoljna enotna cena prazno za polno. Treba je zato sestaviti natančno, podrobno analitično cenitev del izvršenih od oškodovanca. Ugovori navedeni od finančne intendance, da se ta sistem cenitve ne da uporabiti, ne veljajo; analitična ushMov o sopstafi a porabi nI prav nič te£ka trn jo izvršujejo tehnični uradi vseh dragih inten-danc na ozemlju vseh treh BenečiJ. Samo tržaška tega nI tzviifla. - Zato sklepa višja komisija za vojno odškodnino v Benetkah sledeče: a) Oškodovancu naj se ne likvidira vojna odškodnina po načinu tržaške intendance hi tudi ne vojno-odškodnin-ske komisije prve stopnje. b) zopetna obnova (reimpiego) naj se ceni na podlagi analitične, podrobne proučitve svote, ki je bila resnično potrošena po oškodovancu. c) Intendanca naj potom svojega tehnika s posredovanjem oškodovančevega zastopnika natančno primerja med seboj troškovnik gradbenega podjetja in pa tržne cene, kot so jih uporabljali državni uradi (ženijski uradi, železnice) v dobi, ko je bilo zgrajeno poslopje. Uvažajo naj se tudi v zadostni meri pri tem lega kraja ter morebitne težave s prevozom materijala rodi oddaljenosti od cest In železnice. DNEVNE VESTI POSLANEC WILFAN se je včeraj popoldne povrnil po eno-; tedenski odsotnosti iz Ženeve, kjer je zastopa! naše društvo na sejah manjšinske komisije Mednarodne zveze društev za Družbo narodov. POZIV LETNIKA 1MK. POD OROŽJE IN NAŠ JEZIK Vojaška poveljstva naznanjajo, da se prične 8. aprila t. 1. poziv letnika 1906 pod orožje. Podrobnosti objavimo v eni prihodnjih številk. Okrožna vojaška poveljstva (coman-di militari) imajo pri nas ukaz, da dajo tiskati pozivnice za slovenske vojaške novince tudi v slovenskem jeziku. Tudi pri nabornih komisijah mora biti prisotnih dovoljno Število vojakov-tolmar-fčev. Tiskajo se tudi razglasi glede po-, živa pod orožje samo v slovenščini. In( izid. Vse se vrši gladko. Naši fantje ra-! zumejo kaj jim je storiti in se brez izjem priglašajo vsi pravočasno pod orožje. Celo naše ljudstvo s simpatijo sledi postopanju vojaških oblasti, ki upoštevajo njegov jezik. Ne moremo pa tega trditi o navadnih političnih oblasteh in o razpoloženju napram njim. Odveč bi bilo razjasnjevati kje j leži krivda. ________ Konsorcij za pogozdovanje Krasa «Gazzetta Ufficiale» od 9. t. m. je ob-' ijavila kr. odlok od 14. februarja 1926, št. 355, s katerim se ustanavlja konsor-| i cij za pogozdovanje Krasa tržaške pokrajine. Članice tega konsorcija, so država, tržaška pokrajina in tržaška občina. Za stroške bo prispevala drža-| va 70.000, pokrajina 57.000 in tržaška ! občina 13.000 lir. Pogozdovanje in vzdrževanje gozdov je poverjeno gozdnemu odboru tržaške ■ pokrajine. _____ Cepljenje koz v Trstu in okolici i Županstvo tržaške občine naznanja,j | da se bo vršilo od 1. aprila do 31. maja 1926. brezplačno cepljenje koz, in sicer; v Trstu v občinskem zdravstvenem uradu (ul. Hiccardo Pitteri št. 2, I. nad- j stropje, vhod na št. 1 A,.ul. SS. Martiri) od 15. do 16. ure ob delavnikih. V oko- ■ lici se bo vršilo cepljenje v tamkajšnjih ambulancah ob navadnih uradnih urah. Staiiši dobijo poseben poziv, da prinesejo otroke k cepljenju. Cepiti se morajo vsi otroci, ki so rojeni v drugi polovici 1. 1925, dalje vsi otroci, ki so bili rojeni po 30. junija 1924. a niso še • bili cepljeni, in končno vsi otroci, ki so bili rojeni v 1. 1918. Proti starišem, ki ne prinesejo svojih otrok k cepljenju, se vloži ovadba pri sodišču. _ O občinskih užitkih Ravnokar je izšla v založbi knjigar-nice Libreria Vogelweider, Bolzano, Laubengasse 41, knjižica, ki poleg izvirnega besedila vsebuje nemški prevod znanega ukaza-zakona od 22. 5. 1924. s pojasnili poslanca dr. Sterabaclia. Za tiste, ki znajo nemški, bo knjižica do-' brodošla že radi nemškega prevoda, ki olajša, razumevanje raznih nejasnih določb. Knjižici je naslov «Neuregelung der Gemeinschafts-Nutzungsrechte (Usij Civici)» in stane L 7.50. KONCERT PEVSKEGA ZBORA «UJRIJE»I Pevski zbor Ilirije, ki pod dobrim vod-' stvom Milana Pertota stalno napreduje, bo, na svojem prvem letošnjem koncertu izva- : jal obširen in zanimiv program. Ta obsega < skladbe naših najboljših skladateljev: La- ■ joviea, Adamiča, Ravnika, Kreka, Alokranj- i I ca ter pestro vrsto dobro harmoniziranih ' narodnih pesmi. Lajovic. je zastopan z dvema zboroma: «Plee kralja Matjaža» in »Medved z me-dom». Oba sta zložena na Župančičevo besedilo, ki ga je znal Lajovic v svoji umetnosti na vseskozi soroden način povzdigniti. Matjažev ljubezenski spev ob izbiranju neveste tvori višek prve pesmi, ki se konča z viharnim lovom Turkov za ugrabljeno; Alenčico. Med najboljše «n*chense» naše glasbene literature Štejemo «Medveda. z! medom;.*. Kdo ne želi vedno iznova slišati , naivnega prvega dela tega zanimivega raz- i laganja medvedovega greha — o okrade- j 1 nem loncu meda — na ponavljajoče se po- j praševanje Cieibančkovo «Pa zakaj?», do-; kler ne dahne iz pesmi vroča pomlad in zari on i zmaga«lavni — »takrat skočim za medvedom, pa mu vzamem lonec z medom? 1» Da je Adamič najproduktivnejši naš glasbenik, kaže tudi lHrijin program, ki ' obsega največ njegovih skladb. In kakor izbori radi uvrščajo Adamičeve skladbe v svoje programe, tako so priljubljene tudi pri poslušalstvu — radi obi lega narodnega blaga, ki preveva njegove speve in harmonije. Na katerem koncertu se še ni ponavljal «Mlad junak po vasi jezdi»..., ki se končuje z n&vdušujočim kanonom: «Njive pa so za pšenico...?» Nove bodo tržaškemu občinstvu: «Kre-sovale tri devojke», «Lueipeter ban» in j «Jurjeva». Pestrost prve je gotovo njena j največja vrlina: Kolo okoli kresa ter proš-| nja treh devojk za dobro leto; prihod mla-i dega Marka in njegovo izbiranje. Sledijo ponudbe Mare in Bare, a Marko izvoli tiho, zarudelo Ano. Vnovič se oglasi kolo, pre-| pleteno z ljubezenskim zmagoslavjem. — Šaljivi «Lucipeter ban» in pomladna «.Tur-jeva sta dva zadeta moška zbora. V prvem delu koncerta bomo slišali še prelepo Ravnihovo «Poljsko pesem». To-' plota Golarjeve lirike se v barvitih akordih i razlije čez kadeče se od zadnjih solnčnih žarkov obsijano žitno morje — a že potuje! po nebu srebrni srp. — Občutna, čeprav v j priprostejšem slogu, je Krehova «Tam na j i vrtni gredi». j Drugi del koncerta začenja mogočna Mo-! kranjčeva rukovet: «Bi!jana». V njej je' združenih pet narodnih pesmi v celoto, ki; zasluži ime simfonije, najpopolnejše glas-j bene oblike! Biljana. beli platno. Opozarja mimoidoče vinarje (voznike z vinom), naj ji ne zgazi jo j darovanega *ii platna. Ponudijo ji vina. Ni Biljani do vina, pač pa do mladega vozni-.ka. To idilo preobrazi široki adagio, ki pripoveduje o žalosti treh majk, ki so jim puške pomorile tri sine junake. Sledi kratek scherzo: Popovi Dinki ni danes vse po mislili, joče in vzdihuje pri svojem delu. Tu se izlije prošnja fAndante) hrepeneča & prisrčna, tudi mati bi jo uslišala, ko jo hčerka prosi, naj jo pusti k dragemu. A .ostane materino svarilo /Finale): Ne puščaj cvetja na odprtem oknu. Prišel boj Ibrezskrbnež in ga ubral. A dekličino srce: ! upa. Ni brezskrbnost kar ga vodi k njej — je ljubezen! , V primerni razvrstitvi sledijo izbrane na-I rodne pesmi v najboljših harmonizacijah. Program je vseskozi poljuden in bo vsakomur-žal, kdor se v nedeljo ne gre napit iz najčistejšopra studenca naše narodne umetnosfi. _ DruitvaM vesti — M. D. Magdalena: Dne 17. t. m., ob 20. uri se bo vršil II. redni občni zbor v prostorih «Turističnega društva pri Magdaleni». Vabljeni so člani ter zastopniki bratskih društev. — Klvb Esperantistov — Križ. Izlet na Sv. Lenard se prenese na drugo nedeljo v slučaju lepega vremena. Naše gledališče ZADNJA REPRIZA PAPA' EKSCELENCE ! Ta silna drama g. Rovette, ki je stalno i na programih v velikih glediščih in ki je ] doživela tudi pri nas pri Sv. Jakobu pri 1 obeh uprizoritvah tako sijajen uspeh, se i ponovi ie zadnjič danes popoldne ob 4. uri i točno. V drami nastopijo najboljše igralske moči «Citalnice»f med temi V glavnih vlogah g. Terčič, g. Sila in g.čna Stepanči-Čeva. Igro režira g. Širok. Novo originalno inscenacijo je izdelal g. Černigoj. — Še sadnja prilika je, da si ogledate to zares lepo delol Opozarjamo predvsem naše okoličane na to predstavo. Da ne bo prevelikega navala na blagajno in da lahko začne predstava pravočasno, se otvori blagajna eno uro pred pričetkom igre. • • • — Dramatični krožek «6italnice». Jutri, v pondeljek, vaja za novo igro in razdeljevanje vlog. * * * Bromden Thomas: Charles jeva tetka. Danes točno ob 20. uri in pol uprizori dramatični odsek M. D. Prosveta — Trst v dvorani DKD pri Sv. Jakobu velezabavno trodejansko komedijo «Charlesjeva tetka?. Komedija je polna lepih, duhovitih za-pletljajev in prizorov, taJco da se mora občinstvo smejati od začetka do konca vseh dejanj. Da je temu res tako, priča dejstvo, da prihiti občinstvo v velikem številu k vsaki ponovni uprizoritvi te komedije — kljub neštetim reprizam, katere je doživela. Kdor se hoče torej par uric res zabavati, naj ne zamudi prilike! Igro režira g. Rado Fač, ki sam nastopi v glavni vlogi. Poleg njega nastopijo gg. Pavlovič, Kras, Fi-scher, Furlan, Mevlja, g.Cne: KreSevanova, Pregarčeva, Zerjalova. Mevljeva in Toška-nova. SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno poročilo. Seja dne 10. marca 192(j. RAPREZEKTANČNA ČETA ŠPORTNEGA UDRUŽENJA. V nedeljo 21. t. m. se prekinejo vse prvenstvene tekme razen Zarja-Primorje, Magdalena-Višava. Adria-Prosek, ki se bodo vrSile vse na igrišču Adrije in sicer prva ob 11, druga ob 13. in tretja ob 15. Sledeči igralci, izbrani za sestavo reprezentance, se morajo predstaviti točno ob 14. uri T. V. N. na igrišču Ob/ora: Gorica: Ra-|dyvja, Krasnič, Molar, OIymp: Drobnik, j Jug, Tomašič, Manic. Obzor: Skilan, To-minc, Zadnik, Meršek, Kovačič, Skok, Adria: Rupena I. Golobič, Mahne, Vatovec, Stolfa, Volga: Franko. Zarja: Golob, Sparta: BrišCek I, Tommaseo: Muha. Opozarjamo članice na stroge kazni, ki jih predvi-! deva poslovnik v slnčafn, da bi se igrale! ; ne odzvali vabiln. Vršil se ho oh zaprtih ' vratih trening (G časov a 15 minut)) v svr-I ho sestave čete. Vstop dovoljen samo funk-| cijonarjem S. U. odbornikom Obzora, za-! »topnikom članic in časnikarjem. Sodi ; Drago Sancin. V nedeljo 28. t. m. se prekinejo vse pr-| venstvene tekme razen Primorje-Magda-' lena, Rocol-Adria, Zarja-Višava, Prosek-Ja-! dran. Prva in zadnja se vršita na igrišču Primorja ob 15 odnosno ob 13 druge na igriSču Obzora ob 15. odnosno ob 13. Ob 15, uri na igrišču Adrije javna trenažna tekma reprezentance S. U. s četo, ki bo javljena pravočasno. Igralci bodo isto vabljeni s posebnim vabilom v Uradnem poročilu v četrtek 25. t. m. Definitivna sestava reprezentance bo javljena v Uradnem poročilu v četrtek 1. aprila 1926. Četa z rezervami, ki bo javljena v tem U. P., se mora predstaviti T. V. N. v pondeljek 5. aprila t. 1. točno ob 14. uri na igrišču Obzora v svrho odigranja prve mednarodne tekme. V nedeljo in pondeljek 4. in 5. aprila 1926 se prekinejo vse prvenstvene tekme. Igrajo edino le na igrišču Obzora 4. aprila Magdalena-Prošek ob 13. uri in 5. aprila Mag-dalena-Zarja isto ob 13. uri. Naprosi se O. S. V., da izda sklep, s katerim prepoveduje za ponedeljek 5. t. m. vsako prireditev vsem članicam S. t . Sodniki za mednarodno tekmo dne 5. aprila 1928. Določijo se gg. Rudi Smerdel in Vlado Kras. Sodnik za isto tekmo bo javljen pravočasno. Redne prvenstvene tekme se pričnejo zopet v nedeljo 11. aprila 1926. Tekma Volga-Ofczor odpade radi tehničnih vzrokov Volge. Toliko na znanje prizadetim. — Tajnik S. U. URADNO REDOVANJE I. Divizija L T. D. T H. L Z. T. ». 6. ».G. I Adria 7 5 2 — 20 8 12 Obzor 7 5 1 1 20 l 11 Gorica 7 4 2 1 9 ti 10 Zarja 7 3 — 4 9 13 ti Prosveta 7 2 1 4 13 U 5 Volga 7 2 — 5 8 1« 4 Sparta S 1 — 7 10 31 2 II. divizija L T. B. T. H. T. 2. T. H. 6. ». 6. T. Tommaseo 8 7 — 1 18 8 14 Jadran 8 5 1 2 22 12 11 Primorje 5 2 12 1*$ 11 5 Višava 6 2 — 4 9 II 4 Zarja 6 1 2 3 6 9 4 Prosek 6 1 2 3 7 12 4 Magdalena 3 1116 4 3 Adria 6 1 1 4 5 16 3 T. V. N. Današnja prvenstvena srečanja na igrišča Adrije. Zopet moramo smatrati /.a junakinje dneva čete, ki jib usoda meče — eno na najnižje drugo na nevarno visoko mesto. Sparta, ki je v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah delala na človeka vtis, ki ga napravi bokser po skrajno odpornem inkasiranju, ko spravi svoje moči iz defenzive v nevarno ofenzivo, stopi proti ProsvetL Slednja je zadnjič podlegla «Obzoru» in poraz je bil občuten (4-1). Naj li Sparta upa na zmago? To bi bilo precej drzno z njene strani, toda ako jih vodi v boju misel na svoj zadnji «Aploits» z Adrijo (4-3 v prid Adriji), moramo priznati, da ni mogoče prerokovati ničesar. Ta tekma priCne ob 13 (1 pop.) Ob treh pop. je senzacija dneva. Adria ima v gosteh rudečečrne Rojančane — Zarjo. Ta nad vee simpatična nekoliko vihrava in glasna četa sledi z vzvišenim zanosom tem mogočnlkom. Njenemu današnjemu konkurentu — Adriji, Obzoru in Gorici. V nedeljo je Gorica s težavo zabila Zarji goal zmage (1-0). Ravno tako težko j bo ta za Adrijo in gotovi smo, da Adrija ne bo šla preveč samozavestno na igrišče, kaj- j ti Zarja začenja dokazovati svojo neopo-j rečno vrednost. Obe tekmi bosta brezdvom- \ no nad vse zanimivi in vreme je spomia-i dant&o. Dve zapeljivi privlačnosti — in dve drugi še —to je, da bomo videli igrati! danes v četi Adrije dva igralca, ki bosta, v kolikor se zamore predvidevati in sklepati iz uradnega poročila, v kratkem brani U naše reprezentančne barve. To sta Rupena in Golobič. Kdor se zanima za sport, ne bo manjkal danes na igrišču Adrije in to tudi radi tega, ker so to zadnje tekme do po Veliki noči, kajti med tem Časom bo vse delo našega S. U. posvečeno vprašanju reprezentance. Trsfteniftko igrišč*. Vai-BancarL Danes ob 2.45 popoldne se srečat«, na trsteniškem igrišču imenovani četi v finalni tekmi. Pri prvem srečanju je bila Četa «Val&« sicer poražena, a upoštevati je treba, ćm je nastopila takrat s par rezervami. Danes pa čakajo. Valaši svojega nasprotnika v popolni formi in vse kaže, da n« bodo klonili brez napetega boja. Od današnje tekme pa odvisi ves dosedanji uspeh «BančarovNeuspeh na trsteniškem igrišču bi prekrižal vse zmage in ponosna četa «Banearov», ki je zabila 25 golov a prejela le enega in Se tega'iz enabtmctrnvko, bi zgubila ves zasluženi ugled. Oeta «Vala» pa ima tudi svojo zgodovino. To je krčmar, b rez, katerega ni računov in to je občutila že marsikatera četa, ki je peJa gor gred* zmago h je morala so vrniti s povešano glavo. Trda kost sta obe četi in zalo bo nudiiai današnja tekina tak užitek, kakršnega morejo nuditi le napete finalne tekmo. IS. D. «Višava»-Konkonet. Zn nogometno tekmo s »Primorjem- naj se ob 12. uri snidejo pri Čakalnici open^kc-ga tramvaja na Opčinah sledeči nogomet:.-Si: Augustinčič, Taučer, Bizjak, MarkoČiČ, Ferluga I., Turk, Kastelic, Farožič, Ribičič, Batič, Ferluga II., Škerlavaj, Dolenc, Vo-dopivec. Z OpČin se odpeljemo na ig»is'«v«;f Sz tržaškega življenja Samomor ali nesreča? Predsinočnjim okoli 20. ure sta dva pomorščaka, ki sta plula s čolnom me«I pomolom Fratelli Bandiera in svetilnikom, naletela kakih 100 metrov od brega na moško trnplo, ki je mirno plavalo na površju vode. Pomorščaka sta privezala utopljenca k čolnu i n ga spravila na kopno; nato sta poklical« na lire mesta orožn{ke. Na. podlagi nekaterih osebnih listin, ki so jih našli pri njeni, je bil utopljenec spoznan za 51-letuega težaka Josipa Treber, stanujorega v ulici A. Vespucci st. S. Po izvidu sodne komisije je bilo truplo prepeljano v mr-| tvašnico mestne bolnišnice, i Ni znano, ali gre za nesrečo ali samomor. Vsekakor je poslednja domneva verjetnejša, kajti sklepajoč po njegovi zelo borni obleki in praznih žepih je nesrečnik;i tlačila. Trna beda. Avto podrl otroka. Ko se je 7-letna Geinma Dvorsceg, stanujoča v ulici Chio/za vračala iz šole domov, ji je v ulici XX Settembre pri vozi I nasproti in jo podrl avto, ki ga je vodil 34-letni Teodor Buffolini, stanujoč v nlici Brlpug-gio št. 4. K sreči pa dekletce ni prišlo po«l kolesa, zato ni zadobila posebno hudih poškodb. Opraskala s=c je in pobila po nogah in desnem boku. Z istim avtomobilom je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je dobila prvo pomoč. Porotno sodf^e KRUTI UMOR V RICMANJIH Zaslišanje zadnjih prič Razprava proti kmetu Ivanu Zuliaiidi in njegovemu sinu Ivami radi krutega umora v Hicmanjih se nagibi je k svojemu epilogu. Včeraj so bile zaslišane poslednje priče, ki so opisale razne več ali manj važne podrobnosti okolAČin, ob katerih je dozorel in bil izvršen grozni zločin. Iz izjav nekaterih prič jo razvidno, da sta današnja obtoženca bila udana; alkoholu, a nista bila na glasu kot. pijanca. Tudi pokojni Josip Zulian, ki so ga v splošnem priče opisale kot delavnega mladeniča, je rad pil, a nikoli čes mero. Josip Komar je med drugim izjavil, da se je nekoč srečal z Josipom /ulučnom in šel kos poti z njim. Josip je bil videti zelo resen in zamišljen, zato g;»i je vprašal, kaj mu je. Mladenič mu je odgovoril, da mora nekega dne kogm ubiti. Komar ga je nato v Šali podražil, aJi mogoče kokoš. Toda Josip je ostal l esen in ni odgovoril. Priča Kristina Slavtič je usodnega večera 2. januarja, ko se je mudila na domaČem dvorišču, začula velik hrup iz hiše Zulianovih. Iz radovednosti ju pohitela tja in se ustavila pred hišo. Notri pri oknu se je pojavila žena Ivana Zuliana, ki jo je naprosila, naj vzorne ven njene otroke, češ, da se boji, d* bi se jim ne pripetilo kaj hudega. Priča je ustregla njeni prošnji. Priča Frančiška švara, gostilničarkai v Ricmanjili, je izjavila, da jo je stari Zulian nekoč naprosil za prenočišče. .Hotela ga. je sprejeti poi bila v kaki zvezi s poškodovanjem spomenika in ju je treba oprostili, ker nista izvršila zločina. ■ TRGOVSKI pomočnik, 20 leten, prost voja-i ščine, išče službe v mestu ali na deželi. Hrobat, Sv. Križ pri AjdovSčini. 348 POKLADNO ZDRAVLJENJE. Trpoški sok (Sciroppo di salsapariglia) izdelan v lekarni Castellanovich, Trst, via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in krepilno sredstvo. Steklenica stane L 11. 281 Danes —ta— klrnit m dan tiprta. MKLICA, 14 let stara, bi rada vstopila kot učenka v trgovino špecerijske ali manufakturne stroke. Prijazne ponudbe pod «Učenka N. Ž.» na upravni štvo._33t> HODA se 5 panjev čebel (Kranjski) in že rabljena slamoreznica. Janez Šorc, mlinar, Slavina-Prestranek._360 JUTRI 15. t. m. ob 10 se bo vršila v sobi 36 tukajšnje preture prisilna dražba nepremičnine tab. št. 313 k. o. Dolina s hišo pol. št. 217, dvoriščem in vrtom. Cenilna vrednost znaša L 7309 in najmanjši po-nudek L 3883.50. Podrobnejši podatki so na razpolago pred dražbo v sodni pisarnici in pri odvetniku dr. Josipu Wilfanu. _344 KLIZIfl CHINA. Jako okusen. Vzbuja teč-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. Danes ostane lekarna ves dan odprta. _217 BABICA, avtorizirana, diplomirana,. sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 ^podaljšana Ginnastica), la-stna vila, telefon 20-64._220 I*EPO kmečko posestvo z gozdom se ugodno proda. Oddaljeno 5 minut od Sv. Petra na Krasu. Proda se tudi hiša z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom in njivami. Pojasnila na št. 37. v Sv. Petru_331 DBUŽABNIK za kemično podjetje s kapitalom 30.000 lir se išče. Izboren zaslužek od 30 do 80?». Vstop takoj. Ponudbe na M. Stokler, Hoče pri Mariboru pri Mariboru, Jugoslavija_330 ŽIVINOZDRAVNI&KA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 219 Danes ostane lekarne ves dan odprta. URARSKEGA pomočnika z večletno prak-soj sprejme takoj proti dobri plači Ivan Bizjak, urar in zlatar v Postojni 191. __■_329 SLUŽKINJA za boljšo kmečko hišo, se išče. Starost od 15 let naprej. Naslov pri goriški upravi._302 3t HL VINA, belega, iz goriške okolice, na prodaj. Prodaja se od 100 1 naprej in postavlja na dom. Naslov pove goriška uprava. _301 ČEVLJARSKA POMOČNICA išče mesta v mestu ali na deželi. Keber, Sežana 42. 335 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v via Carpison. št. 14. Sto-par. ~ ________ 305 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekeijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 218 Danes ostane lekarna ves dan odprta. Razpis naletela. 25. marca 1926., je razpisana služba občinskega tajnika v ftteverjanu v Brdih. Letna plača znaša Lit. 8.400.—. Zahtevajo se običajna spričevala in položitev pripustitvene takse v znesku L 50.—. Neobhodno potrebno je poznanje slovenskega jezika. ŠTEVERJAN, 1. marca 1926. (354 Župan: Prtnčič. Razpis s'uibe. Kmečko in delavska touodiRka zadruga ga Urili pri Bači vpisana zadruga z om. jamstvom razpisuje mesto ravnaielja za isto in mesto poslovodje za centralno razprodajalno. Zahteva se kavcija in dokaz zmožnosti. — Refleklantje naj. stavijo pismene eahteve in pogoje do 25. t, m. na gornji naslov. on rop KCĐS0G109 fa BOSGlIlEO iSrL-ŠfVG na Kontovglu TržaJRf! posojilnica in hranilni« rcg. zadr. z neom zavezo regislrovana zadruga z omejenim poroštvom VABILO na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 21. marca 1928, ob 13. vri pop. DNEVNI RED: Pozdrav predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Volitev novega odbora. (350) N. B. Ako bi ob določeni uri ne bilo zbrano zadostno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje in bo sklepal ob vsakem Številu navzočih. VABILO na ki se bo vršil, v prvo sklican, v sredo, 24. marca 1926 ob 4. ari pop. v drugo sklican pa, po § 49 zadružnih pravil, za primer nesklepčnosti o prvi skliebi v sredo, 7. aprila 1926, ob 3. ori pop. v lastni hiši via Torre bianca 19,1. nad, s sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev letnega poročila in računskega sklepa za J. 1925. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o rezervnem zakladu. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Izprememba pravil. 6. Razni predlogi.*) 7. Volitev načelništva. 8. Volitev nadzorništva. TRST, dne 14. marca Načelništvo. 50. Vsak zadružnik sme pii obenem zboru sla-viti predloge, kaieri nffo na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres al) če se morejo Izročiti posebnemu odseku ali nadzor-ništvu, ali pa načeloiStvu, da se o njih poroča v bodočem obč.iem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. (349) Anton Štento, tr§eu§c, Opatija Kupujem seno in slamo Plačam po dogovoru. Te egrnm: STEN A, flbSuzia, Tel. 13. 357 338 353 Novo skladišče koles na debelo in na drobno Kolesa od L 450 naprej. Dobave za preprodajalce. 353 O.MILOCH&C. Trst, XXX ottobre 4 Skladišče w Pohištva dunajskega in lastnega izdelka po konkurenčnih cenah s prodajo na drobno in debelo Semolich & C. Via Cecilia De Bittmeyer št. 1 (Palača Rittmeyer) vogal vin C. Ghega št-. 12 Tvrdka GNJSEPPE SPECHAR TRST, Via S. Caterina ». 7 (Piazza Mazžini) naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah. Specijaliteta aagleikega in češkega blaga Velika izbera površnikov, dežnih piaščev, izdelanih oblek. — Zadnji vzorci. SpreieaMio se naročila po meri 356 V prodajalni manufaktur i (Dalje na IV. strani) MALI OGLASI HIŠA, blizu Gorice, 9 sob. pripravna za gostilno, se proda. Naslov pri goriški upravi. 303 VEČ DOBRIH oglarjev za stalno, akordno -lelo, proti dobremu plačilu se išče. Dopisi naj se pošljejo na K. Muravec, Gorica, via Mattioli 1._300 ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE, Rcbert Ber-ka Gorica, seda; Corso Verdi 36. - Last* •iik se je specijalizira! na Dunaju, bil ver let asistent zobozdravnika dr. Pikla. Laboratorij otvor jen že 1918. Sprejema od i), do 12. in od 2. do tj., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. 253 GLASOVIR JE, harmonije,, orkestrone itd v vsakem stanju popravlja in uglašuj« Pečar, Gorica, via Corno 17, II. & BABICA, avtorizirana, sprejema noseče Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29 _29( G. DOLUNAR, Trst. Via Ugo Polonio It i (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Veiika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrtiic ter valčkoi raznih velikosti lastnega izdelka. 19] fiTEBILVIK (Sparherd) pripraven za do inačo rabo ali gostilno, se proda radi odhoda. Naslov pri upravništvu. 261 MOTOCIKLI Gozzi - Ariel - Hariey-Davld son, modeli 1926. najpopolnejši. Takojšnje oddaje. Obiščite izključno zastoj stvo Cremascoli - S. Giacomo in monU št. 20. - ENONADSTROPNA HIŠA z balkonom, \ sredini mesta Brežice, s 16 sobami, kuhinjo, pralno kuhinjo, 2 kletmi, vrtom za zelenjavo, sadonosnikom in 2 drvarnicama, se prostovljno proda. V hiSi je vodovod, električna razsvetljava in angleška stranišča. Hiša nosi letno 48.600 Din, najemnine. Cena po dogovoru. Ponudbe nasloviti na trgovino Umek, Brežice ofc Savi, Jugoslavija. 25? TRGOVSKI pomočnik dobi službo. Hrana ni stanovanje pri družini. Plača po dogovoru. Počkaj Fran. Kozina. 337 DVA BRIVSKA pomočnika, sprejme M Piskač, brivec, Opčine 289. Plača dobra ___325 NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da imam veliko izbero taglerjev od L 15C naprej, plaščev od L 120 do L 300 in krasne svilnate obleke. Priporoča se do-broznana šivilja Rieger, via Commer-ciale3.__307 VINCE kot zlato in kot jajčja kri — ee pri Grilj-u v Trnovem dobi. 289 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Madonnina 10/11_354 VILA GIARINI, ex Delorenzi v Nabrežini s pri pad k i, parkom, krasna lega, se proda na javni dražbi sodnije Tržič 25. marca ob deveti uri. Cenitev Lir 49540.— naj^ nižji ponudek Ler 24770.— Pojasnila daie pisarna Dr. Ferfolje, Filzi 17. 338 POROČNE sobe, masivne, s psiho ali umivalnikom, lastnega izdelka, po originalnih tovarniških cenah. Turk, Via S. Laz-zaro 10. Primerjajte blago in cene. 352 POROČNO sobo, novo, naročeno za L 3200 proda za L 2600.— Slovenka v Via S. Zac-caria 4 desno. 353 HIŠICA, z vrtom, se proda. Pojasnila se dobivajo v gostilni Ivančič, Pendice Scorcola 438._339 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich, Madonna del Mare 19/IL_342 GOSPODIČNA z znanjem nemške stenografije, strojepisja, nemškega, slovenskega in nekoliko italijanskega jezika, želi mesta kot praktikantinja. Ponudbe pod «Poktikantinja» na upravništvo. 340 IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, priti. 343 NADOMESTNICA s kavcijo, za dobro uspe-vajočo trafiko v Gorici, se išče. Informacije: Gorica, via Favetti 17. 349 GLASOVIR Bosendorfer se proda za L 1700 Tovarna jjlasovirjev Anton Pečar, Via Scussa 8. 358 SOBA čedna, se odda pri mali družini. Naslov pri upravništvu. 345 ŠOFER išče službe, če mogoče na deželi. Govori oba jezika. Naslov pove goriška uprava. 346 HIŠA, pripravna za gostilno in prodajalno, se proda v Gorici. Pojasnila daje goriška uprava. 347 Poslano*) Ker se zapre prodajalna železnine in kovin v ulici Carducci št. 22, prosimo cenj. odjemalce, da se služijo od sedaj naprej v naši prodajalni Corso - Via S. Lazzaro - Via S. Caterina. (342) SOCIETA' ADRIATICA FERRA-MENTA E METALU. 1 Za Cltak« pod t«m d«»lovom o4|«Tujt Blitve le toiiko kolikor mu sakoa volova. Dobroznam Čevljarnica Vodopivec TRST - Via Rib orgo št. 29- TRST naznanja cenjenim odjemalcem, ^la se je preskrbela za bližajoče se velikonočne praznike z navadnim in finim cbumlOHi za moSlM, iMUkA in otroka.— Vse blago se prodaja po konkurenčnih cenah. — Sprejemajo se naročila po meri in popravila po najzmernejSih•cenah. (351) Trst, Via Ešoma 24 je začela prodaja Izdelkov LA SETA D' ITAL1A S. A Svila cevasta visokost 140 po L. 15.— m • Svila Crepe, enotne barve ,, 170 „ „ 25.— „ Svila Crepe, tiskana „ 140 ,, ,, 30.— „ v vseh mogočih barvah in risbah. Prodajalna je tudi bogato preskrbljena z blagom za moške in ženske obleke, svilo fantazija, z moškimi in ženskimi srajcami, ovratnicami in z vsemi mod nimi potrebščinami. (355) Samo v via Roma 24 Samo v Via Roma 24 m DANES RAZSTAVA ! | is i regiatrovana zadraga z neomejenim jamstvom Via PtERLUlGI DA PAIESTRIMA 4, pritličje Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 po = 5«. ^^ TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU S S 12 Vtije vloge, vaiant na odpovacl, po dogovoru. | Davek na obresti plačuje zavod sam. t Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. i Sprejema tudi vloge no tekoči raton v Dinarjih ter B obrestuje najugodnejše. - Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, | ali dragocenosti in vknjižbe. Hskomptira trgovske efekte. " Uradne ure S-1 ta ed 3!/*-Sl/2 pop. Poštno-hran. račun št 11/1327. Telefon 16-04. m en u PODLISTEK JI'LES VERNE: C*>) Skrivnostni otok To s>o bile mladeiiičeve misli in povedal jih je tovariš. Pustili &o govoriti, le poročevalec je pritrdil s kretnjo njegovim be--»edam. Pencroff pa si je končno razložil iolgo Nabovo odsotnost s tem, da je za-norer razširil svoje raziskovanje daleč ob obrežju in da se ni mogel še vrniti. Har-jert ni mogel najti miru. zato je večkrat zrazil željo, da bi šel Nabu naproti: Pen-roff pa ga je pregovoril, rekoč da bi bila ijegova pot zaman. Pri grdem vremenu n v temi ne Li mogel najti Nabove sledi, ato je najbolje, če tu potrpežljivo počaka. :e bi se Nab naslednjega jutra ne vrnil, eda j se bo brez obotavljanj* priključili Harbertu pri iskanju zamorca. Gedeon Spilett je pritrdil mornarju, ker je bil mnenja, da »e ne smejo ločiti. Tako je moral Harbert opustiti svojo namero, toda dve debeli solzi sta mu spolzeli iz oči. Poročevalec je krepko objel plemenitega dečka. Nevihta je izbruhnila. Preko obrežja je bril jugozapadnik s strašno silo. Vkljub oseki so slišali, kako je morje butalo ob obrežno skalovje. Vihar je razprševal dež v tekočo meglo, ki se je v raztrganih cunjah podila po obrežni peskovini, a gramoz je ropotal, kakor bi se zvračali vozovi kamenja. Veter je dvigal v zrak pesek, ki je z deževjem pomešan vsepovsod prodiral. Zrak je bil poln kamenitega in vodnega prahu. Med rečnim ustjem in granitno steno so se tvorili Široki vrtinci, aračne plasti so se izpremenile v Mačlske tokove, ki niso našli drugega izhoda kakor ozko dolino, po kateri je tekla struga* in v to dolino so butali z nepremagljivo silo. Skozi ozki dimnik je dim udarjal nazaj in v duplini je postalo neznosno. Ko je bila kuretina spečena, je Pencrofl pogasil plamen in pustil samo žrjavico pod pepelom. Ob osmih ni bilo ie Naba nazaj, toda domnevali so, da se je kam zatekel pred strašnim vremenom ter čakal, da nevihta poneha ali pa da napoči dan. Ni imelo smisla, da bi mu šli sedaj naproti. Divjačina je bila edina jed pri večerji in izvrstno jim je dobro teknilo. Zlasti Pencroff in Harbert, ki sta bila zara<^ dolgega izleta prav lačna, sta kar pozirala okusno meso. Nato so vsi poiskali svoja ležišča, ki so jih imeli že prejšnjo noč in Harbert je kmalu zaspal poleg mornarja, ki se je vlegel pri ognjišču. Zunaj je nevihta z močjo naraščala v strašen vihar, ki je bil podoben onemu, ki i.. je ujeUiike iz Richmunda odnesel na la košček zemlje sredi Tihega oceana. Ob j času enakonočja so pogubonosne in grozo-, vite nevihte na tej veliki vodni planjavi pogoste, ker ne zadenejo nikjer na nobeno ovjro. Jasno je torej, da je bila proti vzhodu odprta obala izpostavljena orkanskim sunkom, ki so z neverjetno silovitostjo razsajali. Na srečo so ležale kamine tvoreče skale' trdno druga ob drugi. Bile so to velikan-1 ske granitne pečine, toda nekatere, ki niso. imele dovolj podporišča. so se nekoliko potresale. O tem se je Pencroff prepričal,; če je položil roke na steno. Spočetka ga je. ta okolnost iznenadila, toda končno se je prepričal, da je strah neutemeljen in njihovo začasno bivališče ne mi.re slepa zrušiti. Slišal je tudi ropot padajočega ka-menjp, ki so ga vetrni sunki odkrliovali od; obrežja. Nekateri kamni so padli tudi na' kamine, kjer so se s treskom razdrobili,! če so padli liavpik. Dvakrat je mornar zlezel k odprtini votline, da hi se razgledal, kako je zuiu»j; i isto padanje drobnega kamenja ni jrro-/.ilo nič hudega, /ato s^ je mirno ulejiH zopet k ognjišču, na katerem j«- *rj»vi. a pod pepelom rahlo prasketala. KI juh razsajajočemu orkanu in tule-'i nevihti je Harbert leža! v nemotenem, gl<> hok*»m snu. ki je končno tudi Pem roffa premagal, saj je bil kot mornar vajen vseh vremen. Samo tiodeon Spilett ni mugfl spati od nemira. Očitat si je, da ni šel z Nabom. Omenili smo že, da ni on izgubil v.-ega upanja. Neprestano je moral mislili o Harbertovih slutnjah in njegove misli so hi!e vedno pri zamorcu. <*>rnu vendar r ni še vrnil? Ne da bi se preveč za boj elementov, se je premetaval po itvi^ču Včasih so se mu hotele oči zatisniti od utrujenosti, toda vsak ikra t mu jih je na novo odprla nenadna misel. Tudi M i kutu in Sovdatu ni mogoč« dokazati, da sta poškodovala spomenik. 20. jriuija sta se nahajala na Krnu pod vrhom, tu ni to prav nič čudnega, kor sta oba pastirja. Glavni sem obstoja v dejstvu, da je eden t i njiju imel pri sobi Železne droge, * katerimi bi se bil dal poškodovati spomenik. .Ta.smi pa jo, da bi bila obtoženca skrila omenjene d^^e. če bi jih bila uporabila za poškodovanje spomenika. Kar se njiju tiče, je gotovega samo to, rta drogov nista skrita, marveč so jih orožniki našli že pri prvi hišni preiskavi. Ce je goriško sodišče bilo mnenja, da ni mogoče reći. da bi bila strela poškodovala spomenik, na irngi strani tudi ni inojioce dokazati, da =ta spomenik poškodovala Sovdat in Mi-kuž. posebno še, ko je neki sorodnik Sov-latu izpričal, da je on naprosil fanta, naj bi mu s hriba prinesel f>nr železnih drogov. Končno je zagovornik zahteval, naj pri-/ Kivno sodišče oprosti Mikuža in Sovdata radi pomanjkanja dokazov ter da potrdi razsodbo prve instance glede Bajta. Tvan-čiča. Korona. Pordiha. in SmreKarja. Po končanem posvetovanju je predsednik prečit al razsodbo, s katero prizivno sodišče sprejema priziv državnega pravdnika Ivaričiča Ivana in Bajta Veneeslava ter smatra, da sta kriva poškodovanja javnega spomenika, brez povzročitve znatne j škode; upoštevajoč .splošne olajševalne! okolščine, in za Bajta samega tudi mlado-lelrtost. obsoja Ivančiča Tvana na 1 leto in 3 mesece zapora ter na plačilo globe 500 lir. Bajta Veneeslava pa na 7 mesecev in 15 dni i zapo- ■ ter na 270 lir globe; in — solidarno 7. ostalimi — na poravnavo škode ter na poravnavo stroškov za prvo r&pravo in za, priziv. Zavrača v ostalem prizivu državne-1 fcn pravdnika in prizadetih, potrjujoč raz-j sodbo, proti kateri sta bila priziva vio-! žena. V smislu zakon: z dne 31. julija 1925. soj vsem obsojenim pogojno odpuščene vse kazni. J Mesti % Gorlikaia Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM Danes popoldne ob 4. uri se zadnjič ponovi Bevkova drama v štiri* dejanjih »Materin r reh».-Ta »gia, ki se je prod štirinajstimi dnevi uprizorila sploh j prvič, je že pri dveh uprizoritvah dosegla najsijajnejši uspeh in tudi ta zadnja ponovitev bo gotovo privabila ne-, brej občinstva v Trg. rfoai. Dolžnost vsakega našega človeka je, da s! imenitno delo domačega ptsateija prav gotovo egleda., ( Materin greli» je edh>a igra, ki se je soleh prvič uprizorila na j našem odru in gotovo bo tudi ob tej zadnji ponovitvi napolnila dvorano do zadnjega kotička. Opozarja se cenj. občinstvo na točnost prihajanja k predstavi, da bi se potem ne motila igra. Za prihodnjo soboto in nedeljo se pripravlja znamenita komedija v treh delanjih: Molna/jev «Vrag». ČUto nacijonaleu značaj svetišča na ! Sv. Gori V i domska kraljeva komisija za furlan-l *ko deželo apelira na vlado.* da likvidira' čimprej celo vojno odškodnino sveto-gor-' skornn svetišču, ker je, zaradi kraja kjer! leži. poleg verskega tudi čisto italijanskega nacijonalnega pomena. Tridentinski frančiškanski bratje zaslužijo vso podpo-l ro ; idemske pokrajine, da so podprejo v njihovem težkem položaju. Videmski proiekt jo daroval 7>00 lir za! svetogorsko samostansko knjižnico. Preostali edini slovenski brat Sofronij ko morda tudi r ui>i1 kako knjigo. Vsako leto obišče s v. Goro okoli 50.000 romarjev, med; katerimi je velika večina Slovencev. Odpretje goriške sivkouMBnice. Popravilna dela goriške glulioiienmicei na PianuMi so skoraj popolnoma devr-j šena. tako da se bo zavod za gluhoneme1 odprl lahko že 20. t. m. Zavod so s stav-j benega stališča tako preuredili, da odgovarja vsem modernim higijenskim razmeram. ne pa tako glede niose rudarje, ko je dala država v zakupi rudnik neki angleški družbi (čeravno ji jej donaŠal letno lepe milijone čistega dobič-i ka), sicer kar za debo 30 let ter za skoraj bi rekli malenkostno gotovino. Mnogo rudarjev je fcilo mnenja, da bo tako boljše, a grenko se je varal vsakdo,, ki je to mislil. Danes družba izkoriščat «to mozga ubogega trpina rudarja ter mu j za njegov trud in krvave žulje, niti izdaleka ne plača, kar v resnici zasluži. Zraven tega pa — kar je najbolj žalostno in vnebovpi-jočo — ne skrbi za varnost delavca. Družbi gre le za to, da opravlja v žep milijone, saj se zaveda, da je mnogo brezposelnih ter j da, ako se kde ponesreči, jih pride 10 naj vrata trkat in prosit košček trdega kruha. Dne fi. t. m. je nesreča zadela v enem j letu že tretjega, da je zgubil najdražje, toj je vid. — Kopal je s krampom ter pripravljal teren za polaganje tračnic. Pri tem delu je udaril na nerazstreljeno dinamitno patrono, katera je seveda eksplodirala ter reveža groeno poškodovala. Na enak način sta ponesrečila v enem letu že dva moža, in sicer družinska očeta. A koliko se je pa drugih nesreč zgodilo v enem .letu? Tudi ubiti sta bili dve osebi v tem času. Kdo je kriv, se bo vprašal vsak čitatelj, kateri ne pozna razmer. Rudar le predobro ve, a mora molčati, ako noče, da ga ne odpustijo. Ne rečem da se ne mera pokoriti tudi uradniški in poduradniški aparat podjetju, a pomisliti mora. da je rudar ravno tak človek, kakor vsi ljudje. Uradniki — posebno pa pod uradniki — bi morali paziti na to, da je municija, katera je bila vloiena, gotovo vsa razstreljena. Dalje bi se ne smelo delavca priganjati pri delu, tako da bi imel tudi rudar čas pregledati teren, ali je va- < ren ali nevaren. < Veliko bi imeli še povedati. Za danes pa i molčimo. Ako pa bo Šlo tako naprej, bodo šle v 30-tih letih milijarde na Angleško,|i tukaj pa bo ostalo slepo in pohabljeno ter j J obubožano ljudstvo. Merodajne oblasti naj bi se zanimale za j varnost rudarjev. Saj imamo itak dosti slepili nesrečnežev, kateri so oslepeli v vojna. Ni pa treba, da sedaj po nepotrebnem osleparijo. Uradniki, peduradniki oziroma družba, imejte malo srca tudi za rudarja, kateri Vam dona?a dobičke kakor mravlja! — Ne-rudar. ŠfANDREŽ (Iz nesrečnega poglavja brez konca). jj Ni ga zlepa tako nevarnega poklica kot o je ravno sIužImj delavcev pri pobiranju vojnega materijala. Vsakdan ie njihovo delo in manipulacija z izstrelki nekako toliko otopi njihovo pazljivost, da prelah-komiselno postopajo pri svojem delu. S tem pa ne rečem, da njihovo delo samo v sebi ne skriva toliko nevarnosti, rta dostikrat največja pazljivost ničesar ne zaleže. Kako je bilo v slučaju obeh delavcev, 2(»-letnega Dominika Brajnika in 19-letnega Rudolfa \Veinberger»a iz Mirna, pravzaprav ne vemo natančno. Gotovo je sedaj to, da jhn je pri njihovem delu eksplodiral izstrelek ter oba požgal po obrazih, tako da sta v nevarnosti glede vida. Zeleni križ je oba nesrečna delavca odpeljal v bolnico. _______ Knjiievnost In umetnost •NOVI ROD*. lz>la je VI. številka našega mladinskega -lista ter prinaša pesmi Janka Samca, Ksa- . verja Moška, Frana Zgurja in Makse Sam- j sove. Leposlovni prispevki so od Meška (Darovi), Janka Furlana (Novo življenje - j predpomlad), Marijana Severja (Oranje), ' od K. in M. prirejena bosanska pripovedka j (Kmet z onega sveta) ter prevodi od Oskar- i ja Wildeja (Sebični velikan — ki brani I otrokom v vrt. da prestane v njem vse živ- | ljenje iti zavladala mraz in led) in L. N. j Tolstoja (Dobrota). Zajeinljivi so sestavki' j o ^Otroških risbah« (A. Cernigoj — z dve- I ma linorezom«*^ ter o negi zobovja in o j «Cudu na nebm> (Solnce). J Med cZrni* i-o drobne stvari in v Kotičku j prispevki mladih sotrudnikov lista. I Naročila in reklamacije radi lista je na- I stcvljatt na upravo »Novega Roda* — Trst, I via f7dine HI. Predavani« v Sv. Križu j e&ensko dobrodelno udruženje« pri- ] redi jutri, v pondpljok zvečer, predava- j nje v Sv. Križu. Govorit bo tržaški I zdravnik dr. Sardoč o spolnih boleznih.] J Začetek točno ob osmih in pol. Namenjeno je seveda !e ženam in odraslim dekletom. Odbor upa, da znajo članice ceniti to hvalevredno prizadevanje za prospeh in blaginjo naše žene in družine ter se bodo udeležile tega predavanja v polnem številu. — Odbor 2. D. U. Loterijske itevilke izžrebane dae 13. marca 191%. BARI 3 46 13 17 84 FIRENZE 19 35 39 78 27 MILANO 63 31 19 18 59 NAPOLI 73 12 38 7 62 PALERMO 73 17 31 66 20 TOMA 66 21 76 18 52 TORINO 24 45 41 16 18 VKNEZIA 87 14 56 18 33 DAROVI Za pogostitev revne dece na slovenski zasebni šoli v Trstu je poslala gospa Jnli-jana Fratnikova iz Sv. Lucije pri Tolminu za dan sv. Julijana zaboj najrazličnejših jest vin. Blagi gospe, ki se ob taki priliki vsako leto spomni naših malčkov, v njih imenu najsrčnejša hvala! Bog jo živi na mnoga letal Za Šolsko -društvo so dorovali: Li. El. L 30, g. Tuzar L 10, t L 10, Ribarič, Vato-vec L 20. — Vsem darovalcem srčna hva la! Mesto venca na krsto pokojnemu Alojziju Kodriču daruje Miklavec Ante L 20 za magdalensko podružnico Šolskega društva. V počastitev spomina blagopokojne spe Eize Rakovšček pri Sv. Luciji, se je nabralo na dan pogreba med učiteljstvoin in prijatelji L 230.— za ccSolsko druStvo^. Denar hrani upravništvo. V spomin nepozabnega brata Angela daruje Franc L 25.— za Aoteko druStvo. Denar hrani upravništvo. Mesto cvetja na grob pok. Ane vd. Lau-renči£ daruje rodbina Josipa Laurenčič L 50.— «Šolskeinu društvu». Potom g. Egidija Perica je «Šolsko društvom prejelo znesek Lit 102.60 katere je nabral vkupno z drugimi znanci in prijatelji v dolgih zimskih večeria ob priliki kvartali ja, igreošnk-šnak» od onih, ki so pri igri izgubili. Srčna hvala! Kdo ve zakaj daruje g. Benedikt Poniž — j Gorica L 50.— «SoTskemu društvu»? V počastitev spomina svojega dragega; sorodnika g. Vekoslava Kodriča, daruje g. Karel Kodrič L 25.—• «šolskemu društvu«. Ker je g. Stano iz Bistrice stopil svoji dami na kurje oko, plaf-a kazen ffs.kum «šol. društvu« L 10.— V počastitev spomina pok. Angela Deklo-va daruje preč. g. Anton Cok L tO.— «fiol. društvu«. V počastitev spomina nepozabnega pok. strica gospoda Vekoslava Kodriča, darujejo hčerke Maksa Kodriča za podružnico s. D. pri Sv. M. Magd. Vsem cenjenim darovalcem najsrčnejša hvala! Bonna poroflla, DEVIZE Trst, 13. marca Aramterdam od »90.— 100"— Beirfa ed 112.15 113.2«; Peri* :>0 25 do 90.75 LoatUn od 121,—; N«w York od 24.S2 d* 24.92; 9paaije «4 3«W — do 353.— ; Švic* od 47*.— do 440.— ; Atene ud J3.5C do 31.25; Berliu od 2*1.— do 596.— ; Bukar«* od 10.2* do II — Pr«aa ed 73.de 74.—: 9gr*k» od U.914 7 d® 0.O&1; DaaaJ ed —.94« do -.3,-8; Zagreb o4 44.85 do 44.0». Reaičijefc* obveznice 71.2*. VALtfTE Trst; 13. marca Arstritsfce krone cul 0 do OMAi : dinarji od 43/K> do 44.—; dolarji od it.75 flo 24 9); u o vel po 20 1 ranko v od 95.— do 9s,—: fant šterling od 120.89 do 131.10. § i Zobozdravnik mi o. tfr. 0. Imml j socijalist za ustne in zobne bdiaz.ii I perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1 (prej Via S. Gieuofli) | L Od 9-12 in ođ 3-7 321 | _______ _ ™ 11 ■■■ mira 11 WJr Zahtevaj[te w pralno milo 334^^1 VeletfMii! l Prihranek In največja J L izdatnost a \ PAU FIN» • TRST fl ^^^ Tel. 11-64 Velikanski dohodi dunajskega 39 ■ POHIŠTVA - navadne in finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah z 10°/0 popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tel. 793 - Viaie XX Settembre 33 TRST Prodaja semena KRMILNE PESE ka- j I kor tudi vsa druga KRMILNA, ZELE-NJADNA ter CVETLIČNA SEMENA I garautirana, čista, prvovrstna po kon- j I kurenčnih cenah. — Postrežba točna. Zdroviiik za zobe in usta i Dr. Lojz Kraigher sprejema vse dnf v tednu \ v Gorici na Travniku št« 20 ! ob sobotah in nedeljah pa tudi I v Aj^otfšUni i«, 146 nasproti ijudskemti vrtu (190) g KRONE pt 21 plačuje ALOJZIJ P0UH9 Pldzzo Garmald! 2 prvo nadstropje Pačite na naslov Pazit« na naslov g—iMiiijii'ir^-?m ar«fr rB* Zalega neprekoskievih f ^ ŠIVALNIH STROJEV ^Bg 1. R. I. MuiidlOK CERVELLINI ^ Trst Via Muratti Trst A | Tip „Central" s tuljavo, jeialoiu. podstav kom L 620,— z jamstvom 1<5( i j I^TCRIone j po L 2.10 kor.taU [laiB, brtljante, platin. ZB-Kronske zlate Ko.naae j kupuje in plačuje po najvišjih ceiuli A!l>ert Povh — turania j Trstj Via Mantni .US j Predno prodast« Ikon. lisic, vider, div)ih koz in druge divjačini j kakor iudi domačih živaH. vpraSajic m etn stsšes KOBARID • Zalofp. usnja in vsakovrstnega obuvala n i drobno in debelo Blago prvovrstno Cene zmern«. Predno kaj nakupit® oblš<5lt3 skSadiSče pohiš^a tvrdne ALESSANDRO LEVI MiNZl Via ReNeri it. 1 — Via Mokanton it. 7-13 Spalno sooe, obodno sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. Telefon št. 16 Ustanovljena 1. 1880. Poštni tek. 10.533 Mestna Hranilnica ljubljanska - r (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBU AHA — Prešernova ulica — LJUBLJANA Stanje vloženega denarja: nad MS miM#awav dinarjev nad 740 milijonov kron sprejema viage ua hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer pioii najugodnejšemu obrekovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tek. računu najvišje mogoče obresti. II Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega firanilnicnega premo- Đ ženja se oiesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. 9 j — Uprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih. župnijs! i * • ® uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v na>i hranilnici, ker ,e j denar tu popolnoma varen. i » ! Hranilnica daj« posojila po niski obrestni msri na posestma in msrice. j v lesenih Škatlah 22 je najboljši In najcenejši kavin dodatek. Njegova večja izdatnost v barvi in hranii-nosti kakor tudi izborni okus, ki ga dobi kava upravičujejo nje-:: govo cetio. :: Zaloga pri tvrdki N. BERCER TRST. Viajoiitorio 4 Telefon Ste v. 11-47. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA I Hmia li mm IWn HHUir- I Telefon s 5—18» 28—98 _| PUUKIUMIH ¥ I Kal U |_ CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica in rezervi Btajn Sa.OB8.03Q"— Telefon: 1$, 22—W i Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4°/0f na tekočih računih po4%1 | vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obr Istuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, ^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::;:: Maribor :::::::::: HnjpriKladneiSn zueza i Jugoslauljo Blagajna Je odprta od §7,-127, In od 147,-16 n Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajeva.