Dopisi. Iz Maribora. (Domači naš regiment.) Slavni slovensko - štajerski baron Litzelbofenov pešpolk št. 47 bode v jeseni rešen svoje garnizoue ter premeščen v stolico cesarsko, v Bec, kjer biva tudi sloveneki baron Kuhnov pešpolk. Kmalu bodeta torej dva slavna slovenska polka v veliča8tnem Dunaji! Stajerski pešpolk je uže 6 let v Trientu, kjer stoji na predstraži proti požresnej ,,irredenti", ter ima jako slabo bivanje, kakor je bilo uže povedano v ,,Slovenskemu Gospod." V cesarskej stolici bode torej začetkoma leta 1882 naš pešpolk praznoval svojo dvestoletnico, ter blagoslavljenje nove zastave. Staro, raztrgano v vseh bojih, kateiih se je vdeležil 47. polk, slavno in zmagonosno vihrajočo zastavo bode zamenjal z novo deviško. Naj sledi tu nekaj vrstic v uspešno spodbudbo vrlim slovenskim Štajerkam, da ne bodo zaostajale, kar se tiče domoljubja in požrtovalnosti za svojimi sestrami vrlimi Kranjicami! Kranjske Slovenke so namreč darovale zastavi 17. pešpolka uže pred leti krasen trak, in o priliki sprejema iz Bosne srebrn lavorov venec. 0 priliki svečanosti blagoslovljenja nove zastave je štajerskim Slovenkam dana najlepša priložaost, da se skažejo kot zveste avstrijske Slovenke ter da darujejo trak zastavi 47. pešpolka. Po mojem mnenji naj bi se izvolila v V8akem mesteci in večjem trgu jedna odlična gospa za nabirenje blagih darov! Stajerske Slovenke! To podjetje vam se bo štelo vedno v vaso 6ast! Nas, vaše sinove in brate pa bode ob casu, ko nas pokliče presvitli cesar na bojišče, na zastavi vihrajoči ,,trak" slovenskih Štajerk spodbujal, ter nas vodil do zaželene^ zmage! Vojak iz spodnjega Štajerskega. Iz Celja. (Bratovščina Matere božje sedem žalostij.) Že v starodavnih časih se je vpeljala v Celji braterna M. B. 7 žalostij. Nje namen je, da se diužbeniki po besedi sv. Duba (Eccl. 6, 27): z vsem zaupanjem k njej (Mariji) prihajaj, in ob zadnji uri boš pri nji mir zadobil" — vsaki dan Mariji z 1 O6e našem in 1 Cešeno Marijo za sre6no smrt priporočajo. Ta braterna, hvala Bogu! prav^ lepo napreduje, in ima družbenikov po celem Štirskem, zlasti pa v Lavantinski škofiji. Vedno se jih mnogo k vstopu zglasuje, tako, da se še vsi sprejeti ne morejo, ker sme bratovš6ina po pravilih svojih ob enem le 700 udov imeti. Družbeniki, in tudi drugi Marijini častilci od blizo in daleč kaj radi prihajajo v prijazno v najlepšem gotičnem slogu zidano kapelico M. B. 7 žalostij v Celji, ter tam z besedami ženina v Vis. pesmi ,,V svoje srce me zakrij" (Vis. p. 8, 6.) v ranjenem srci Marije bladno tolažilo v tužnih urab iščejo. Večina družbenikov (okolo 500) stanuje v Celjski fari, ker imajo domači pravilno k sprejema prednost pred tujimi; okolo 200 pa jih je v drugih farab. Vsetn dražbenikom pod- pisani voditelj braterne o stanji njenem sledeče poro6a. Prihodnji (cvetni) petek bo kakor vsako leto v žalostai kapeli ob 8. uri govor z razlago o braternskem stanji, potem elovesna (levitirana) peta sv. meša. V preteklem leta, to je od praznika M. B. 7 žalostij, je, kolikor je se naznanilo, 16 družbenikov odmrlo. Za vsakim posebej se je obbajalo mrtvaško opravilo, in razun tega se je po petkih v žal. kapeli za vse v tem letu vmrle pravilno več sv. meš služilo. Dne 3. novembra je bilo slovesno mrtvaško opravilo za vse rajne družbenike. Premoženje braterne znaša 782 fl. 60 kr. in je v Celjskej branilnici pod stev. 2927 vloženo. Najbrž se bodo že letos stranska okna v kapeli z podobami ponoviti zamogla. Prosijo se vljudno zvunajni družbeniki, naj kakor dozdaj, letnino ali osebno odrajtajo, ali pa 6. g. dušnim pastirjem, kterih je tudi prav veliko v bratovščini vpisanih, izročijo, in ti bodo prilicno te doneske poslati in imena odinrlih udov voditelju bratovščine naznaniti blagovolili. V Celji 4. aprila 1881. Anton Šlander, vikarij in voditelj bratovščine. Iz Slov. goric. (Ubog dohtar). Gr. dr. D. v Mariboru je kupil pred nekaterimi leti tukaj kmetijo in prevzel zraven dače tudi druge dolžnosti. Na župnijah pa imajo mežnarji navadno povsod zrnsko zbirco, ker od zraka še zdaj niso vajeni živeti, kakor tnenda ta ubogi g. dohtar gotovo misli. Ko se je ta veleučeni gospod dohtar, ki je nekaj časa na Dunaji pomagal postave delati, opomnil na mežnarsko zbirco, je prav pohlevno odgovoril: ,,kedar bodem na knietiji stanoval, bodem tudi mežnarsko zbirco dajalV Mora se mu uže budo goditi, ker mu ni mogoče istih 20 zrnic pšenice dati. Na deželi je uže star pregovor, kateri cerkvenib služabnikov ne more več plačati, v njegovi hiši vetrovi z dvermi lopajo in pride ktnalu na boben. Ne želimo njemu tega, yendar, kar še ni, to utegne priti! Z. Iz Slov. Gradca. (Zarubljeni voli). Krautbergerjeva mati v Libeličah na Koroškem je dala svojemu komaj 16 let staremu sinu lepo svoto denarjev ter ga poslala preteklo soboto v Slov. Gradec na živinski sejem, naj bi tam par volov kupil. Pa komaj si je bil fant na sejem par volov izbral in zacel za nje barantati, se mu pridruži sicer čisto neznan mešetar, Pobolnikar po imenu, ter začne pomagati barantati. Fantu se mož jako prikupi in takoj mu obljubi goldinar. Ko je bila kupčija sklenjena, da fant prodajalcu volov 5 fl. na roko, drugo pravi mu, bo v tej gostilnici izplačal, ki je ravno pred njitni. Fant in mešetar gresta naravnost v gostilnico na ,,Pošti", prodajalec volov pa pride tudi brž za njima. Fant potegne v papir zavite denarje iz svojega pasnika, ter našteje 200 fl. ker pa sam sebi ne zaupa, poprosi svojega mešetarja, naj še on enkrat denarje pošteje, da bi se ne zmotil. Poholnikar rzame denarje v svoje roke ter jih zacne šteti in ko jih prešteje, da celo svoto prodajalcu in reč bi imela biti končana. Pa temu ni bilo tako. Poholnikar je namreč nekemu Gugelnu v Marnberškem okraji nekaj denarjev dolžen, pa mu jih ali neče ali pa tudi ne more povrnoti. Gugel ga je tedaj tožil, in sodnija je razsodila, da se ima Poholnikar zarad tega dolga zarubiti — pa kjer nič ni, tam je tudi cesar pravico zgubil; tudi pri Pobolnikarji ni sodnija ničesar najšla. Ker pa Gugel nikakor ni hotel verovati, da Pobolnikar ničesar nima, zato ga je s svojimi tovarsi po vseh sejinih v okolici zasledoval, misleč si, enkrat bo vendar zopet na sejmu kakega junca kupil, brž pa, ko to stori, je dokazano, da ni res, da bi ničesar ne imel, in zarubil mu bodem kupljeno živinče. Kar je Gugel nameraval, to se mu je preteklo soboto v Slov. Gradci posrečilo, kajti prišel je bil njegov pomagač ravno takrat v gostilnico na ,,Pošti", ko je Poholnikar denarje štel in jih prodajalcu izročil. Gugel leti takoj s svojimi pričami in s svojo za rubež zrelo razsodbo k sodniji, ter prosi naj se Poholnikarjevi voli zarubijo, in sodnija stori svojo dolžnost. Ko je sodn. sluga Krautbergerjevemu fantu vole vzel ter jih v Lobejev hlev zaprl, si je fant od kraja mislil, da so to šale, pa le prehitro se je prepričal, da je ojstra sodnijska resnica, in se je žalosten brez volov in brez denarjev doinu podal. — Danes je pa s svojo materjo prišel fant k sodniji po vole; pa tudi danes se mu ni dovolilo, jih seboj domu gnati, ker ni kos dopričati, da je on, ne pa Poholnikar vole plačal. Kajti fant ne ve, od koga je vole kupil, ne ve, v kteri gostilnici je denarje štel, ker še ni nikdar popi-ej v Slov. Gradci bil, ne ve nikogar inienovati, kijebil priča barantanja in pa štetja denarjev. Mati in sin se podasta seveda jako žalostna od sodnije k Lobe-ju svojih volov gledat, in sta tam pozornost nekaterih vzbudila, ki so na sejmovi dan sami videli, da je fant, ne pa Pobolnikar, s svojinii denarji vole plačal, ter so se za priče ponudili in tako bo Krautbergerjevim vendar le mogoče zopet do svojih volov priti, čeravno še le po večkrataih potih k sodniji; voli pa med tem časoru vsaki dan 75 kr. pri Lobe-ji tistemu zajejo, ki jih je dal po krivem zarubiti. Iz Ptuja. (V denešnjej skupščini okrajnega zastopa) bil je v ,,S1. Gosp." uže omenjeni predlog: naj se ustanovi okrajna hranilnica, sprejet s 21 proti 15 (Živio, ptujski Slovenci Ured.) Prcti predlogu glasovali so tudi sledeči 3: 1. Martin Kaiser, ki je poprej gospodu načelniku obečal in drugima dvema odbornikoma obečanje ponovil, da bode tudi on koj o početku za vstanovljenje tega zavoda pridodal 5000 fl., in 3 ure pred tem č. g. župniku Raiču dal desno roko, da bo za predlog glasoval; 2. Šoštarič od sv. Vida, ki je v odboru prvi za vstanovljenje glasoval; 3. prejšnji gostilničar Vojsk, zdajni nHotelier Woisk", rojen Velovljavčan, ki je tudi 3 ure pred uami večini navdušeno povdarjal: kako željno uže on kaj takega pričakuje. Proti koncu predlagal je znani ,,cigurifabrikant" Pisk — kaj mislite? Nič druga nego, naj se g. Hermanu pošlje nezaupnica zavoljo njegovega glasovanja pri zemljiščnem davku; ali prof. Žitek ga je s številkami tako pobil, da ga je še večina njegovih mestnih privržencev sramežljivo na cedilu pustila, ter je za svoj hujskaven predlog dobil le samo bornih 7 glasov. Pribodnjič obširnejše. Iz Konjic. (Mariborska turška ,,StadtFil ial post.") Kaj, imate li v Mariboru turško pošto? Inace ni mogoče, ker mestna poštna podružnica bolj pozna poštne mesta na Turškem, nego na slov. Stajerskem. Cujte uganko! Dne 28. t. m. pride v Konjice pismo, ki je bilo 17. sušča v Mariboru posti izročeno. Napis je bil slovensk z napotkom do adresata: ,,v K o n j i c a h." Poštni odpravnik ali ekspeditor prečrta bescdo nKonjice" in zapise na strani: ,,Bosnienu! — Pismo gre toraj — v Bosno ter dobi pečatov z Broda in bosenskih Konjie; vojaški poštni odpravnik konjiški v turški Bosni je pa vendar svojega posla toliko vešč, da napiše od zunaj: ,,retour Marburg". V Mariboru pride — čez 10 dni! — pismo pravemu pošiljaleu v roke, ki ga potem z novim zavitkom in podčrtanim pristavkom: ,,Konjice — Gonobiz" trpinčanja nemškutarskib krempeljnov zavarje in adresatu pošlje. To zasluži javnega grajanja. C. k. uradnik v Mariboiu, ki dobiva plače iz davkov slov. dlan in žuljev, ki ga je menda slovenska mati povila in dojila, ne po«na ,,Konjic", ki so 3 pošte od Maribora, ko bi ga bil vsak poštni hlapec labko podačil, kje da so nKonjice". Ker pod tem krajnim imenom ni bilo zapisano ime dežele, v kterej so rKonjice", bi bil vendar lehko pogodil, da Konjice brez dodatka dežele pri mariborski pošti ne more druga biti, nego kraj na spodnjem Štajerskem. Slavno poštno ravnateljstvo v Gradci, kteremu utegne ta dopis do znanja priti, bi pa občinstvu na korist prosili, da nezmožnega odpravnika mariborske mestne podružne pošte skusa v bosenske Konjice spraviti, da mu bodo bosenski Slovani v butico vbili zemljepisno znanje, da se pisma, ki so se v Bosni za nKonjice", pa brez dodatka: nKonjice v Bosni" na^pošto djale, ne pošiljajo v Konjice na gpodnjem Stajerskem!