Dopisi. lz Celja. (Kožičnica) V nedcljo. dnp 20. dec. prošlega lei.a. obhajala se je v zavodu (:(•¦. šolskib v podporo revnib učencev in učenk slovenskib iničnu »božičnica«. Vspored bil jej je ta: 1. petje: »V plaincnu se žari«. 2. igra: sirotica v dveli dejanjih. 3. prednaSanje: Das Kind beiin Jesukind. Jezušek v gozdu, vošeilee za novo leto. 4. petje: »pastirci«. 5. razdelitev darov. Občinstva sešlo se je v obilnem številu kinečkega. kakor ludi gosposkega stanii. Mil. g. opat France Ogradi. kot načelnik kat. podporn društvu, govorili so v ganljivih besedab o pravi odgoji oirok na krščanski podlagi. Obdarovanib ,je bilo 150 nčencev in ueenk z obleko in obuivijo v vmlnosli do 200 gld. Pri tej priliki opozarjaino zopet vse prijatelje, dobrotnike in dosedanje iide, naj tudi v teni novem letu to blagonosno »kat. podp. društvo« po svojib niočeh podpirajo. Jz Ribnice na Pohorju. (Pojasnilo, volitve.) Gospod umirovljeni polkovni zdravnik. dr. P. Miglie je botel. kakor je že znano, ostati med svojinii rojaki. in si ,je iz tpga nainena kupil pripravno hišo, potem pa je zopet ostavil svojo doinovino. Na.j jaz še omeniin danes. kdo jp po mojem rnnenji uzrok njegovega odlioda! Tovnej je stalo v »Hlov. Gospodarju«, da je temu kriv župan A. Bečnik, pa to ni po vsein resnica, temveč krivi so je brž lnož.je, ki zasedajo oboinske klopi. Labko bi bili pač hišo, ki je sedaj zdravnikova, srenjski očetje knpili: prav lahko za tisto svoto. ki jo je gosp. zdravnik štel: potem bi pa dobili zdravnika. Ta ltiša bi bila zadoslovala za sianovanje gosp. zdravnika, za lekarnieo, pna soba labko za malo bolnišnico, in konečno prostor; kjpr sfanu.jp sedaj neki krojač, bil bi se dal uporabiti za sren.jsko ječo, kajti če inia srenja denar laliko na obreslib. bila bi to kupnino tudi lahko zmogla, ker to bi bilo v velik napredek občine, posebno pa v prid vbogim Ijudein; pribranil bi se bil pa še tisti denar, ki se niora sedaj leio na Ipto za občinsko ječo plačevati. Ilpain, (Irasji rojaki, da daste pri pribodnji obč. volitvi svo.j glas (akiin inožein. kaleriin sodi obeinsko svelovalstvo. Zavrzile lora.j jiri novih volitvah vetrnjake, izberite pa si poStene može, ki so zvesti narodu in katoliški eerkvi! Gp izvolite kake vetrnjake, ne boste pa še npkaj let zdravnika iineli, in prav Vam je. ako stetako nespametni, pomislite, da sami sebe v pogubo spravljate. Dragi bralee, če imaš n. pr. v hiši nevarnega bolnika, podati se moraš 3 ure daleč k zdravniku; predno pa more zdravnik prihiteti, premine pet do šest ur in to je za bolnika dolgo! Se ve, da bolnik zadobi, ako boee, dušnega zdravja, ali telesnih zdravil mu ti prepozno prineseš, in nit življenja mu je morebiti veliko prerano bila pretrgana. Akoravno pa z zdravilom še pravoeasno prideš, te vendar pot in zdravila veliko več stane. kakor pa, ako bi se bil k domačemu zdravniku obrnil. Dragi bralee, poinisli, da zdravje je človeka najdražji zaklad; aki si ga pokvariš, potrebuješ zdravniške ponioči, pa je nimaš v bližini in predno more zdravnik od drugod prihiteti, stojiš ti morebiti že onkraj groba pred njim, ki bo tudi tiste sodil, ki so zakrivili, da se tvoje življenje ni pravočasno otelo. — cv. — lz Brežiškega okraja. (Kaznoterosti.) Kmalu je bilo dokonrano leto 1891. In vsak inodri gospodar računa na konci leta, kako se inu je obneslo, je-li zguba ali dobieek. poslednje je redka prikazen. Ozrimo se še ini tora.j nazaj na to, kar sino v letu 1891 doživpli veselega in kaj žalostnega, na narodnem, in na gospodarskenrpoiji! Na narodnein polji smo dokaj veselega doživeli; narodni gospodje v Hrežieah so v življenje spravili dvp lepi drnštvi, ustanovili so Solsko druStvo, to je podružnico sv. C.irila in Metoda, ki lepo naprpdii.jp nasproti šulverereinu, ki ima tndi svojo podružnico v Brežicah. Drugo dobro stvar so osnovali čitalnieo, katPro so slovesno dne 10. niaja 1. 1. otvorili v pričo mnogoštevilnili doiiioljubov. domač-ib in tujih, tako sijajno, da so se neinčurski duhovi kar trpsli od jeze. Čilalnica ,je lppa naredba za niesto Brežice, že za to, ker je čitalna soba v najlepSi biši in gostilni celega niesta. Tje radi zaba.ja.jo ne le narodni gospodje, ampak vsi bol.j zavpdni kiiie1.jp: lo jp pravo narodno torišče. Čitalnica prireja tudi vsakojake veseliee. tako je n. pr: priredila dne 6. deceinhra 1891 slovensko nedolžno predstavo: šolski nadzornik. pa ne Ambroschi.tsch, in se jini ,je ona pobvalno obnesla. Ona naiaerava še več veselic priredi.ti Da pato vse neničurjpin bode v oči, to sp vidi iz tega, da si jezo gasijo s teni. da nadpis čitalniee nuižejo z vsakojakiin barvami. in ravno 1o naj vsakega. ki v Mrežiee pride in namazano tablo vidi, spoininja surovosti Hrežiškib neinčurjev. Iz Celja. (Društvo.) Katoliškeinu podpornemu društvu v Gelji za vzdrževanje dekliške šole Solskih sester so na dalje darovali, oziroina letnino plačali sledeči p. n. če. udje: sl. okra.jni celjski zastop 300 gld. .ložef Majcen, dvorni kaplan 25 fl. Ljud. Filipič. odvetnik 10 11., Karol (iajšek. dekan v Dobrni 8 fl.. Fr. Mikuš. dekan v Konjicab, Ziipane Val., posestnik na gornji Hudin.ji po 7 gld., dr. Jožef MurSec, prof.vpok., Apol. .lazbec biS. posest. Anton Hajšek, dekan v slov. Bistrici, Fr. Kinecl, biš. posest., Lovro Potočnik, dekan v Braslovčab, .lernej Vob. župnik v Šniartmi po 5 fl., Ferd. Golograne, zid. mojsier 5 fl. 22 kr., tri gospice po g. Drag. Hribarju 4 gld., Andr. Urek, župnik v Polzeli, Simon Pibler, kapl. v Makolah, Marjeta Stupica. kuharica po 4 fl. — Maks PleterSnik, prof. v Ljubljani, Krišpin Krišpinovič, velepos. Franc Dimec. posestnik v Medlogu, Milos Šmid, kaplan v Škalab. liozalija .lazbee, kuhariea. Jak. Merc. kaplan v Mibniei, Dragolin Hribar. tiskar, Anton Veternik, kapl. v Trbovljab, Anton Kančigaj, mestni kapl. v Gelji, neimenovana iz Gelja po 3 fl. Ferd. Kager, pasar, Franc l.erglez, župnik v Artit-ah, Lovro Vošnak. župnik v Št. .luriju, .lože .lurčir*, žnpnik v Št. Lenartu. Val. MikuS, kaplan v Št. .lurija, Mat. Murn. liiš. poseslnik, Antoni.j Gcrjak, veleposestnik, L.jud. Scbellander, finanč. urad. vpok. in njega sopruga. .ložefa Stuler. Fr. Gernenšek, kaplan ha Vidmu, Mart. Diinee, posestnik v Medlogu, Apolonija Kladnik, hiš., Mar. Farčnik, kuharica, Alojzija Stožicki, hiš., Mica Šolinc, kuharica, Liza Marot, kuh. Neža Pfeifer, kubarica, F. Matič, trgovec, Hostj. Selišek, hiš. posestnik, Fr. Fuehs, dimnikar, Jak. Planinšek, duhov. v pok., Alojzij Šijanec, župnik v Negovi, Janez Košar, župnik v Galiciji. Nace Bom, proviz. v Dramljah. Jakob Krušič. župnik v Št. Andražu, Miha Gobec, posestnik na liabnein, Matevž Glinšek. posestnik na gornji Hudin.ji, Miea ZaduSak, kuharica, Karol Šah, posestnik v Licab, .ložefa Lipovšek, posestnik v Medlogu, Anton Kosi, c. kr. gimn. prof., Ana Ostrožnik, iz Spodnje Hudinje, Matija Šah. črevljar po 2 fl. Volilo po neki ospbi iz okolice 20 gld. Vee skupaj 9 fl. 86 kr. Bog plati vseni! Iz Brezna ob koroški železnici. Ne dolgo po Velikej noči smo s ponosom poročali bralcem >Slov. Gospodarja«. da smo po prizadevanji č. g. žnpnika novi božji grob dobili, katprpga ,je bilo naši cerkvi pač zelo potreba, da se zamorejo največje in najlepše skrivnosti naše sv. vere v priinernej obliki ljudatvu predstaviti in v njein zaželene vtise in obeutke vzročiti. Zopet si Stejemo v prijetno dolžnost. Vam marsikatero prenaredbo č. g. župnika ob.javiti. katera uslreza inarsikaterej potrebi. Dali so nainree larovž in gospodarsko poslopje prekriti in vsestransko popraviti in pčediti, okoli vrta pa nov plot narediti. Prav prijetno je človeku pri srcu, ako si ogleda eedna farovška poslopja in njih prostrano in enako čedno ožjo okolieo. Kako še le bodenio veseli, kedar se bode eerkev v čedni zunanji obleki blesketala! Še vzvišana bode naša radost, kedar bo oerkev iniela nov llak in novp klopi; kedar bodo n.jpne stehe primerne, svetost kraja povzdigajoče slike kineale, ka.jti vse to se rnisli v pribodnjih dveb letih zgoditi. Koneeho prosimo vse svoje tovariše in lovarišice, podpirajino č. g. župnika pri njihoveni blagem nanieravanji in početji, saj ne bodemo s teni svojib neznatnih izdatkov nič zavrgli ali zgubili, teinveč boino le Ijubenm Uogu na visoke obresti posodili. Iz ( adrama. (R aznote ros ti.) Slovenci navadno praviino: Preroki, koji zpl.jp jejo, nič iip vejo. In ako sr na lpto 1891 oziramo, nioraino tudi prerokoni pri zelni skledi še čast priznavati, ka.jti ko smo prec štiri no;esece v začetku leta neprestano in še lnulo ziino inieli tako, da n.ji ni bilo para v celem tein stolpiju, napovedovali so. da bo polelje bolj niokro, kakor sulio in ledaj bolj hladno. kakor vročp. Že rneseca majnika in rožnika se je to vresničilo, ker tačas je pogosto deževalo in la večkratna nioea bila je kriva, cla so pri nas slive že v cvetu svoj sad zgubile in da je vinska Irta le nialo kabernikov nastavila razun izrfbplp. katera je do zdaj proti vremenskim nezgodam še najbolj neobčutljiva in je' bila pri nas lani prav moeno obložena in vsi, ki iinaino več tega trsa v bra.jdab ali po vinogradib, bi še bili imeli prav drbro trgatev, ko bi nain nesrečna toča ne bila vsega grozdja oklestila. Napovedali nam pa ti preroki niso pogostnega groma in toče in vendar je po celem našem eesarstvu toliko škode naredila, kakor tega tudi tisti ne pomnimo, ki sino že Abrabama videli.