Telefon M. 74.
Po Kamna stemtka JO h.
Pa mM pr«|MM:
u
/•lo leto naprej 26 K — h
pol lota tetrt
13, . §»»
2,20,
VspravRlitvu preje««
ia
eelo leto naprej 20 K — h
pol leta Selrt , aeiec
^ -
6» - . 1,70.
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naro6nine in iMente (prejema upraveittvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pfrmA' n« vsprojemajo..
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,!., 17
lzha|av*mkdait. iiviemS!
nedelje in praznike, on pol G. uri popoldne.
Štev. 17.
V Ljubljani, v sredo 22. januvarija 1902.
Letnik XXX.
Poljaki in Rusi.
Včeraj smo omenjali, da se pripravlja v Rufliji polagoma duševna kriza, ki bo pre-mladila starodavno rusko državo. Sicer odpirajo liberalne težnje po »svobodi vesti« tudi zmotam prost pristop, a potrebno je, da se uresničijo, ker po njih dobita svobodo dva upravičena elementa, namreč katolicizem in poljska narodnost.
S tem predmetom se bavi odprto pismo katoliškega Poljaka Moszynskega, adresirano na pravoslavnega grofa Petra Goleničeva Kutusova.*)
Moszynski piše: »Nujno je, da se v Rusiji v bližnji bodočnosti proglasi svoboda vesti. Vsi pošteni domoljubi, naj bodo ka-terekdi narodnosti, imajo zdaj dolžnost, za-br a n it i, da ta zmaga svobode ne izroči Rusije v oblast židovstva, framasonstva in brez-boštva. Posebno zdaj je treba organizirati močno stranko, vplivno ne le po številu, ampak tudi po moralni avktoriteti, po ljubezni do resnice, pravice in državnega reda, katera bi imela pogum, da sledi križu, temu edinemu znamenju resnice.«
Oni, ki so teh misli, kakor tu Moszyn-ski, žele, da bi se približala ruski in poljski narod drug drugemu, in da bi prenehalo mnogoletno sovraštvo med njima. Zdi se zadnji čas, da je tudi ruska vlada takim težnjam bolj prijazna. Ko se je zgodilo vre-šensko nasilje, je pustila ruska vlada poljske agitacije brez ovir, da, zdelo se je celo, da so ji ljubo.
Antigermanizem, kateri se vedno krep-kejše pojavlja med Poljaki, je nasprotja proti Rusom potisnil v ozadje. Od ruske strani se ta izprememba podpira. Grof Goleničev-Kutusov piše: »Ni slovanskega vprašanja, in tudi nemogoče je, brez rusko - poljskega bratstva. Krščanski svet se ne mere ustavljati splošnemu mednarodnemu materializmu, ako se ne združita obe res krščanski cerkvi, ki sta dogmatični in evangelični: rimska in
*) Georges Moszynski. Lettre ouvcrte a mon-sieur le conte P. Golenitschev-Koutousov au sujet de la libertč de conscience en Russie. — Cracowie, im-primerie de 1' univers. Jagellonne. 1902.
pravoslavno-grška cerkev . . . Vsa prihod-njost vzhodne Evrope, Avstrije in balkanskega polotoka je v nevarnosti zaradi vse-nemškega programa, ki je nasilen in despo-tičen v svojem nastopanju proti sosedom. Naloga slovanskih rodov je torej, da si ohranijo obBtanek, avtonomijo in svobodo, in na'oga ruskega in poljskega naroda je, da jih vodita duševno, moralno in materialno do svobode verske in politične pod varstvom dveh velikih slovanskih držav: Rusije in Avstrije.«
Povdarjamo, da je te besede pisal pravoslaven Rus.
Moszynski pa piše na to: »Sprava naših dveh narodov, združitev cerkva, ki so soglasne s katol. dogmami, s r č n a i n t r a j n a z v e z a med Avstrijo in Rusijo — glejte, to bo visoke ideje, iz katerih je vzrasel narodni, verski in politični vzor, ki je smoter mojemu trudu in mojim nadam !«
To so vesela znamenja. Iz več nagibov nam je jako všeč, da se to medsebojno upoznavanje vedno bolj širi. Čimbolj se Rusija odpira zvezi z drugimi katoliškimi Slovani, tembolj se bliža trenutek, ko se bodo izpolnile želje rimskih papežev in vsega katoliškega sveta, da se velik del človeštva združi s svojim očetom, da bo »en hlev in en pastir«. Z narodnega stališča je pa to veselo, ker dobe Poljaki potem zopet moč in vztrajnost, katera je potrebna za narodni obstanek in za uspešen odpor proti vsenem-škemu nasilju. Tudi v interesu Avstrije bi bila taka politika, ker potem bi se povzdignil njen ugled, kateri je vsled zveze z Nemčijo padel. Nemčija trozvezo izrablja za to, da goji v Avstriji veleizdajske težnje. Ako bi so pa avstrijska diplomacija postavila na stališče zveze z Rusijo, bilo bi kmalu konec nemške in italijanske iredente.
Bosanske železnice.
V kratkem se snide poslanska zbornica državnega zbora ter najde na mizi poročilo železniškega odseka o zgradbi železnic od Sarajeva do meje ob Limu s postransko
progo preko Višegrada do srbske meje, dalje od Bugojna do Aržana in od Doboja do Šamaca.
Vlada je dotični načrt zakona predložila v seji 20. maja 1901 in odsek je dovršil poročilo 17. deo. 1901.
Že 1. 1868 je turška vlada s francosko-belgijsko družbo Elst et Gomp. sklenila pogodbo, da se zgrade glavne železnične proge od Carigrada čez Drenopolje (Adrianopel) skozi Rumelijo in srbijo do Save, na drugi strani do Soluna, dalje od Varne skozi Drenopolje do Eoosa ob Egejskem morju. Ker pa imenovana družba ni izvršila pogojev, je turška vlada s pogodbo z dne 17. aprila 1869 izrofiila zgradbo železnic baronu Hirschu, ki je izdal znane turške srečke po 400 frankov. Preden pa so bile železnice zgrajene, je turška vlada 18. maja 1872 preklicala koncesijo in sklenila novo pogodbo z družbo »societe imperiale«. Ta družba je zgradila več železnic, tako tudi progo Solun-Mitrovice 1. 1874.
Po berolinski pogodbi 1.1878 pa je Avstrija zasela Bosno in Hercegovino ter dobila nalog, da izvršuje v zasedenih deželah kulturno nalogo.
Prvo železnico v Bosni, in sicer 87 km. dolgo progo Banjaluka-Novi je že turška vlada zgradila 1. 1872. Promet pa je bil ustavljen že I. 1875. Avstrija je že v decembru 1878 popravila to progo do Dober-lina. Dne 10. julija 1879 je bila dogotovljena 3 6 km dolga proga Slavonski Brod-Bosan-ski Brod, dne 22. aprila 1879 je bila otvor-jena proga Brod-Žepče, dne 10. julija 1879 nadaljna proga Žepče-Zenica itd. Vse bosanske železnice so ozkotirne.
Osobito dalmatinski poslanci so vsako leto v državnem zboru rotili vlado, naj z železnicami zveŽ9 Dalmacijo z Bosno in Hercegovino ter tako tudi z ostalo Avstrijo in vnanjim svetom. Kakor pa znano, obrača ogrska vlada vodo na svoj mlin. V novem načrtu se vlada le v toliko ozira na dalmatinsko zahteve, da sa bode že 1. 1898 dovoljena in finančno osigurana železnica Split-Aržano podaljšala do Bugojna. Proga Bu-gojno-Aržano je dolga 107 km. ter bode izpeljana v dolžini 26 km. do 1000 metrov
visoko nad morjem. Troški so proračunjeni na 28 000.000 kron. Ta železnica bode velikega pomena za Bosno, pa tudi za Dalmacijo.
Proga Šamac-Doboj se gradi na posebnd željo ogrske vlade. Prične se pri Šamacu ob Savi kot nadaljevanje ogerske železnice Vinkovce Sisek ter pojde mimo Tišine, Mo-driča do Doboja. Dolga bode 66 km., troški so proračunjeni na 19 milijonov kron.
Glavna proga pa bode 141 km. dolga, in sicer od Sarajeva do meje novibazarekega sandžaka pri Uvacu. Ta proga je nadaljevanje glavne bosanske železnice, ki se utegne v kratkem času zvezati s turško železnico od Mitrovice do Soluna. Troški za to progo in 32 km. dolgo krilo od Višegrada do Var-dišča ob srbski meji bo proračunjeni na 60 do 70 milijonov kron. V ta namen bode bosanska vlada emela najeti posojilo 75 milijonov, ki se bode vračalo v šestdesetletnih obrokih.
Konečno se priporoča vladi, naj prične z ogersko in bosansko vlado dogovore glede zgradbe železnic Jajce Banjaluka, Zader-Knin in Knin-Novi.
Južno-afriška vojska v angleškem parlamentu.
V angleški spodnji zbornici se vrši te dni razprava o načrtu adrese na kraljevi prestolni govor. Razprava se vrši kajpada samo o Chamberlainovi južno afriški politiki. Opozicija je storila vso svojo dolžnost in povedala ministrom v brk, da no odo-brujo vladne politike.
Razpravo je pričel kolonijalni minister Chamberlain s predlogom, po katerem se vlada izjavlja voljno, pričeti mirovna pogajanja v duhu a ne po besedilu svoječasnih Kitchenerjevih predlogov, katerih sedaj ni mogoče izvesti. Vlada je pripravljena pričeti pogajanja z odgovornimi osebami, če se take sploh še nahajajo. Krilgerja in Steina on več ne prišteva mej te osebe. One odgovorne osebe bi morale staviti pogoje, ki zagotavljajo trajni mir. Prvi pogoj mora biti pač ta, da poraženi narod prizna svoj poraz, kar more storiti brez poniževanja, kajti Buri so se pokazali v vsi svoji
LISTEK.
Revež.
Spisala Marija.
Komaj je zagledal luč sveta, bil je revež, — sirota brez matere. Položili so ga v leseno zibelko poleg postelje, na kateri je ležala bleda žena v smrtnih težavah.
Še jeden pot se je z vso močjo materinske ljubezni dvignila in uprla velike steklene oči v borno zibelko, še enkrat zdih-nila — globoko zdihnila, potem pa je omahnila težka glava — in preminula je.
Revež tedaj ni umel in menda nikoli v svojem življenju, kaj da je zgubil v trenutku, ko mu je ugasnilo skrbno oko ljubeče matere.
V kotu pod razpelom brlela je mala lučica ter motno razsvetljevala ob zglavju klečečo staro ženico in moža upadlih lic, nemo zročega na mrtvo svojo ženo.
Kričal in jokal je pri krstu, kakor da bi slutil, da baš tedaj pokladajo zvesto materino srce v črno gomilo k večnemu po čitku. Milo se je storilo navzočim, kumu pa se je prikradla v oko debela solza, položil
je žuljavo roko na mlado glavico in mrmral: »Revež — revež!«
Potem pa so ponesli malega Jožka nazaj v očetovo bajto ter ga izročili skrbi stare matere, katera je prevzela malo gospodinjstvo. Le-ta pa je z detetom v rokah padla na koleni in obupno ihtela: »O Bog, o Bog, zakaj si mu vzel mater — zakaj ? Kako naj mu nadomestim njo, katero si poklioal k sebi? Glej, — šteti so dnovi mojega življenja, — in kaj potem ? — O Bog, nerazumljiva so nam Tvoja pota!«
Nadlege ni nikakoršne delal stari svoji oskrbnici, kajti preležal je cele ure v zibelki, ne da bi jokal. Ko pa je kratki svoji postelji odrastel, posadila ga je stara mati v kak kotiček, dala mu košček kruha in ru-dečepobarvanega konjiča, katerega je prinesel kum s sejma, in zopet je mirno sedel, zasledoval po hiši frčeče muhe, da je slednjič zaspal.
Le včasih je treščilo kakor huda ura v malega Jožka. Jokal je in se zvijal po tleh, da je bilo žalostno pogledati ga. Ni se dal potolažiti z lepo, ne z grdo, kričal je svojo pot, kakor da bi ga kdo drl.
Ko je shodil, imel je lepše čase. Tekal je okolo bajte, pobiral po vrtu ravno dozo-
relo sadje in radovedno ogledoval mimo gredoče.
Ce se je kdo ustavil in vprašal: »No Jožek, kaj pa delaš ?a, tedaj ni odgovoril, ampak hitel neukretno svoje telesce skrit za kako drevo, izza katerega se Di prikazal preje, da je nadležneš zginil za oglom hiše.
Jednakomerno potekala so mu prva leta njegove mladosti, brez veselja, brez žalosti, podobno uri, ki dan na dan opravlja svoj tik-tak, a ostane vendar brezčutna stvar.
Telesno se je razvijal, postajal jo močan in primeroma velik, s strahom in žalostjo pa je nesrečni oče opazil, da je revežu pamet nejasna in duh otemnel. Stara mati pa je čestokrat klečala pred podobo Križa-nega in zdihovala : »Moj Bog, odpusti mi, da sem Ti nekoč očitala delo Tvoje modre naredbe. Vzel si ji življenje, ker si jo ljubil, ker v Svoji vsegavednosti nisi hotel dopustiti, da doživi blaga žena najgrozovitejše gorje, katero mora zadeti Brce ljubeče matere«.
Med vaškimi otročaji ni bil priliubljen. Odkar je nekoč Lužarjevega Franceljna z desko po glavi oplazil, da se oni nekaj trenutkov kar zavedel ni, bo se ga ogibali, in že od daleč bežali pred njim.
Bil je toraj vedno sam in zapuščen. Kedo pa se bi tudi brigal za odurnega otroka, ki je vedno gledal izpod čela, in nikdar nikomur v oči?
Dopolnil je sedmo leto in vstopil navzlic slabi pameti v šolo. A tudi tu ni storil dobro. Ko je štiri leta sedel na enem in istem prostoru, tedaj je gospod učitelj povedal očetu, da je ves trud na njegovem sinu zgubljen, da si revna njegova glava nikdar in nikoli ne pridobi nobene vednosti.
Nato ponudil ga je ubogi oče premožnemu sosedu za pastirja. Iz usmiljenja ga je oče Miklavž sprejel in mu izročil nekaj živine. Novi ta posel ni bil ravno težaven, kajti žival poznala je pot sama na pašnik in zopet domu.
Lahko bi ostalo pri tem, a nesreča jo hotela, da je nekoč novi pastir prignal živino domu — brez kravice Sivke, katero je šele v hlevu pogrešil. Brž so je napotil in jo jel iskati po vseh bližnjih pašnikih in gozdovih, a ni je našel.
Nastala je noč. Brez Sivke si ni upal domu. Ulegel se je torej sredi velikega travnika pod košati hrast in zaspal.
Drugo jutro za rano pa se je napotil proti domu — in so splazil v hlev. Čudna
S-

/
hrabrosti. Mi smo tudi voljni dovoliti v slučaju dosege miru kar največjo amnestijo, s posebnim ozirom na one, ki so največ trpeli.
Tako Chamberlain dosedaj le ni govoril. Očividno je to prvi uspeh opozicije v gosposki zbornici. Potem je pričela svojo vojsko proti vladi opozicija. Prvi je govoril Cawley, ki je izjavil, da sedanja vladna politika ne bo dovedla do konečnega trajnega miru. Ta mož je tudi vprašal vlado, če so burski odposlanci res pričeli mirovna pogajanja. — No, Chamberlain je označil to vest
kot neosnovano.
Pomenljiv je bil nadalje govor posl. Dilkeja. Ta govornik je izjavil mej drugim: Vsa Evropa je edina v tem, da ima zavlačevanje južno-afriške vojsko zelo škodljive posledice. Ce bi temu ne bilo tako, naj nam pojasni Chamberlain, zakaj so njegove sanje o zvezi z neko velesilo stopile popolno v ozadje, iz kakega razloga se je ohladilo prijateljsko razmerje nasproti Italiji, ki si je poiskala drugega zaveznika, in zakaj je Anglija na svetu popolno osamljena? Vsemu temu je kriva edino le dolgotrajna vojska, in zato je odgovorna vlada, ki je šele tedaj pričela z resnimi pripravami, ko bi bila vojska že lahko končana. Ministrov odgovor na ta izvajanja je bil silno jalov. Govoril je nekaj o tem, da v resnici ni nikakega nasprotja mej mnenjem vlade in imperialisti-škimi liberalci in da vlada zasleduje povsem isto smer, kakor jo izraža opozicija. To je bilo pa tudi vse, kar je Chamberlain mogel povedati. Oporo je našel samo v osebi poslanca Vincenta, ki je mnenja, da bo vojska končana v juniju (?), a da bodo morali Angleži še tudi potem vsaj pet let vzdržavati v Južni Afriki posadko 100.000 mož. Res čuden konec vojske, če bo še tudi pozneje treba na straži tolike armade.
Opozicijo v angleškem parlamentu vodi, kakor znano, resnični burski prijatelj Camp-bell-Bannerman. Ker pa se tudi liberalni im-perialisti precej nagibajo na njegovo stran, roti jih vladno časopisje, posebno pa »Times«, naj mu ne pomagajo več, ker podpirajo s tem samo mrtvo stvar in ker narod ne bo tako nespameten, da bi sadove zmage (!) zavrgel in upravo Južne Afrike poveril burskim prijateljem. Vkljub temu pa se je jelo jasniti tudi že v nekaterih vladnih glavah.
Posredovanje Nizozemske in Angleži.
Angleške vladne kroge je silno zbodla vest, da se drzne mala Nizozemska stopiti pred angleške oholeže in delovati v prilog miru. Posebno jih jezi, da je prišlo v javnost tudi poročilo o bivanju nizozemskega ministra Kuypera v Londonu. Drezali so tako dolgo na tega moža, da je v »Times« podal izjavo, glasom katere pred svojim odhodom v London ni imel nikakih pogovorov z bur-skimi odposlanci ter jih ni nagovarjal za mirovne pogoje, češ da dobro ve, da niso v to pooblaščeni.
Ta bržkone izsiljena in glavne stvari ne dementujoča izjava je pa takoj našla odgovor v londonskih financielnih krogih, ki trdijo i nadalje, da je došel Kuyper v London samo
jeza zgrabila je Jožeta, ko je stala Sivka na svojem prostoru. Zgrabil je cepec, kateri je ležal za durmi, ter jel neusmiljeno udrihati po ubogi kravici. K sreči je prišel ravno sedaj oče Miklavž v hlev živini nastiljat. Spustil je koš z listjem na tla, planil nad Jožeta, izpulil mu cepec iz rok ter ga prav pošteno naklestil. »Ničvrednež, tako bodeš ti delal z živino ?« vpil je jezni gospodar in mlatil po pastirju, kakor po snopu. »Po beri se, nesnaga grda, pa glej, da nikdar več ne prideš pred moje oči! Takemu su-rovežu naj kedo živino zaupa ? Ne manjka se pastirjev, pametnih pastirjev«, ponavljal je, in pokazal Jožetu vrata.
Jeze in bolečin tulil je na ves glas, ko se je opotekal proti očetovemu domu. Sti skal in vil je po zraku pesti, z zobmi pa je škripal, da je bilo groza.
In zopet je pohajal okrog brez kakega opravila, ali pa posedal v gozdu ob vaškem potoku.
Žalostno je bilo to življenje, a ne toliko zanj, kakor za nesrečnega očeta in ubogo staro mater.	(Dalje prih.)
radi tega, da po naročilu svoje vlade dobi zagotovilo, pod kakimi pogoji bi Angleži sklenili mir. Kot posredovalec je nastopil nizozemski poslanik v Londonu, a ni mogel izvedeti nič drugega, nego da vztraja angleška vlada pri zahtevi, da se brezpogojno udajo vsi burski bojevniki. Na tej podlagi je seveda izključeno vsako nadaljnje posredovanje.
O južno-afriški vojski.
Angleški generalissimus v Južni Afriki je zopet skrajno nezadovoljen s položajem na bojišču. Mož sicer noče priznati, da mu akcijo ovirajo mnogobrojne burske čete, katerim niti zistem stražnic ne imponira toliko, da bi mirovali in ne dražili miru in počitka željnih angleških vojakov. Kitchener ja marveč vznemirja le skrajno neugodno deževno vreme, b;i je povzročilo, da je morala prenehati vsaka nadaljnja akcija.
»Daily Express« ve poročati, da se je mej voditelji burske armade izvršil pomenljiv preobrat. Vodja Schalk-Burgher je baje naznanil londonski vladi, da so Buri voljni udati se pod pogoji, ki jih je označil lord Rosebery v svojem zadnjem chester-fieldskem govoru. Za konečni mir se ogrevajo sedaj tudi taki krogi, ki so bili doslej največji nasprotniki vsakega pogajanja, ki bi ne temeljilo na popolni neodvisnosti. — — No, na tej vesti bržkone ne bo mnogo resnice. Izražena je v nji samo želja trezneje mislečih londonskih krogov.
Vkljub velikim neuspehom angleškega orožja je pa, če smemo verjeti poročilu Reuterjevega urada, v Angliji še vedno veliko navdušenje za vojsko. Pri zadnjem naboru prostovoljcev aa Južno Afriko se je baje prijavilo kar 1000 mož preveč. Taki elementijpač ne bodo delali časti angleški armadi.
Dr. Leyd8 je izjavil poročevalcu »Standardovem«, da je Bklep burskih voditeljev vojno nadaljevati in da OBtane ta sklep neomajan, dokler Buri ne dobe popolno odvisnost. Položaj burskih čet je sedaj ugodnejši, nego je bil. »Daily Mail« pravi, da so se mirovni poskusi ponesrečili, ker Buri nočejo Angležem prav nič odnehati. Buri smatrajo smrt Scheeperjevo za umor in Botha je baje čakal samo izida obravnave, da prične s krvavimi represali-jami. Mirovna pogajanja so pretrgana. V angleški gorenji zbornici je Wenyso predlagal resolucijo, naj se vojna v Južni Afriki krepko nadaljuje.
Razno.
Prepir medltalijo in Crno-g o r o. Princ Mirko črnogorski se je peljal dni Bkozi Rim, a ni bil od laške vlade prav nič pozdravljen, in ni šel tudi nič obiskat aškega kralja. Vzrok je prepir, ki se je iz raznih vzrokov vnel med Crnogoro in Ita-jj0> — Grof Jožef Ledochowski, ki je radi dvoboja Tacoli dal slovo vojaštvu, e imenovan dvornim maršalom vojvode armskega. — Buri se bodo, kakor se čuje, za Scheeperjevo smrt strahovito maščevali. O miru med Angleži in Bari po bcheeperjevi usmrtitvi za sedaj ne more biti govora. — Deielnozborska v o -itev za Wolfov mandat bo 30. jan. "VVolfovi nasprotniki kandidujejo proti Wolfu predsednika Franca Sch"\varzbacha. — Princ Oton Windischgraetz je za svoje stanovanje v Pragi najel »vilo Grobe«. — Petrograjske »Novosti« praznujejo 251etnico svojega obstanka. — Proti nemškim chantantom v Budimpešti se nadaljuje boj. Posl. Rakovzky je v tem oziru v ogrski zbornici interpelira!.
Rusija in Abesinija. Ruska vlada ustanovi zopet svoje zastopstvo na Mene-likovem dvoru. — Bojkot proti Nemcem. Krakovsko trgovsko društvo je na svojem občnem zboru predvčerajšnjim sklenilo, vse trgovske zveze z Nemčijo opustiti. Društvo bode itak poziv poslalo tudi vsem poljskim trgovcem. — Ustaja v Kolumbiji. Iz Colona se poroča, da se v luki Panama vrši boj med vladnimi ladi jami in med ladijami vstašev. Guverner je padel. — Monopol na žganje. Ker se je na Ruskem ta monopol jako dobro ob nesel, skuša ogrski finančni minister, da bi sporazumno z avstrijskim fin. ministrom pričel priprave za uvedbo monopola na žganje tudi pri nas. — Zopet vojni svet se
je vršil včeraj na Dunaju pod predsedstvom cesarjevim. Ta vojni svet je že Četrti v zadnjem času. — Velike demonstracije so bile predvčeranjim v Lvovu povodom obletnice vstanka 1. 1863. Akadem. mladina je hotela demonstrirati tudi pred nemškim konzulatom, a jo je kavalerija razkropila. — Demisijoniral je župan v Rimu knez Colonna.
Izpred sodišča.
Policaja je hotel mapreti. Včeraj je stal pred deželnim sodiščem korajžni Janez Legedič iz mekinjske župnije. Po noči dne 28. oktobra je z ukanjem budil Kamničane iz spanja. Kamniški policaj Martin Kolman ga je aretiral, Legedič pa se mu je uprl. Nakrat se je pa rodila v Legedičevi glavi maščevalna misel proti policaju, ki ne pusti, da bi si v nočnem zraku vadil svoje grlo. Navidezno se je policaju udal in odkorakala Bta s stražnikom proti mestnemu zaporu. Da bi stražnik pokazal vestnost v službi, držal je Legediča ves čas »za vrat«. Ko jo Kolman odprl mestno ječo, takrat pa ga je Legedič »prijateljski« objel in z vso silo je hotel — stražnika treščiti v zapor, in ta zlobna nakana bi se Legediču tudi posrečila, ako bi bil stražnik, kakor stražnik sam izpove, bolj »Svoh« in bi mu ne prišel na pomoč stražnik Jožef Fric. Tako je dobil stražnik od tega objema samo »flek« in Kamničani niso doživeli, da bi namestu razgrajača dobili drugo jutro v zaporu svojega policaja. Legedič je dobil za vso to svojo korajžo od deželnega sodišča dva meseca težke ječe, poostrene vsak teden s postom.
Tat koštrunčkov. Oženjeni Jožef Lo-žar, rojen na Vranji Peči, a sedaj stanujoč na Glincah, je tat »iz navade«. Dolgo vrsto tatvin je že storil z dolgimi svojimi prsti. Navadno ukrade ovce ali pa »koštrunčke«. Dva koštrunčka je zadnjič tudi ukradel na Planini pri Gojzdu in ju prodal za 12 kron in frakelj žganja. Ložar je bil obsojen na 5 mesecev ječe.
Preloženi obravnavi. Obravnava proti Janezu Hafnarju iz Škofje Loke, ki se je po »stari fantovski navadi« poigral z nožem po telesu nekega Jugovica, in obravnava proti Jožefu Kožuhu in Luku Jugovicu iz bkofje Loke radi »barute« sta preloženi.
Čuden gospodar. Janez Lončar iz Doba stoji pred sodiščem, ker je z nožem sunil Franceta Srša. »Koliko imaš premo ženja?« — »Nič!« — »Saj ima hišo«, oglasi se priča. »Res čuden gospodar, ki Se za BVojo hišo ne ve«, namuza se druga priča. Janez Lončar je dobil 6 mesecev težke ječe, vsak mesec pa bo imel poat in ležal bo »na trdem«.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. januvarija.
,,Pravda proti g. Starinskemu*
3rinesli smo o tej Btvari že dva uradna po )ravka. Iz njih vidimo, da je gospodom v tfovem mestu mnogo na tem ležeče, morda ravno zato, ker smo zagrozili, da se bo o tej pravdi še govorilo. Mi ne moremo drugače, kakor da iz stenografičnega zapisnika neposredno izpišemo dva stavka iz govora namestnika državnega pravdnika: »Jaz mislim, da take priče, ki stoje na tako nizkem nivo, — jaz mislim, da take priče ne morejo imeti nobene vere«. Malo dalje: «Žalostno za naše ljudstvo je, da je na tako nizkem stališču izobrazbe«. Oba stavka je izrekel, ko je dokazoval svojo trditev, da so priče verjele g. otazinskemu, ko jim je rekel, da on ni govoril, za kar ga tožijo. G. nadsodni svetnik, ki ni bil navzoč pri obrav navi, je popravljal naše poročilo, češ da g Kessler ni govoril z veliko živahnostjo, da ni zaklical patetično in da njegov govor ni bil deloma poln politične polemike. V steno grafičnem protokolu smo pa brali, da je po pisoval cesarja Jožeta II. kot zastopnika na prednih idej in duhovščino kot nasprotnico naprednosti. To se nam še danes zdi jako politično in tudi polemično.
Osebne vesti. V pokoj je stopil radi bolezni mestni kaplan v Ptuju g. Friderik Horvat. G. Ivan B e r n o t od Sv. Križa pri Ljutomeru je imenovan nadučiteljem v Vel. dolini. — Poštni oskrbnik v Selzthalu gosp. Martin Hočevar, je premeščen v Gradec, kjer prevzame vodstvo poštnega in brzojavnega urada v Jakominskem pred mestju. — Sušaku pri Reki je umrl prof g. Ivan L e n a c. ■— Poslanca grofa Bar b o t a je cesar včeraj sprejel v avdijenci
Cesar je i njim govoril o notranje političnem . položaju in pohvalil delo v proračunskem odseku. — Grof c, 1 a r y je imel včeraj daljši pogovor z ministerskim predsednikom.
Vežbenik razpreglednega urada M. C e -p e r n i č je imenovan razpreglednim zem-ljemercem v Trebnjem.
K poroki nadvojvodinje Elizabete. Včeraj zvečer sta priredila v gradu Hetzen-dorf grof in grofica Lonyay diner, katerega se je udeležil tudi cesar, dalje ženin in nevesta in vsi na Dunaju navzočni člani Win-dischgriitzove rodovine. Cesar je podelil vsem moškim članom Windischgratzove rodbine naslov knez. Ženina Otona Windischgratza odslej ne bodo več nazivali »princ«, ampak »knez«.
Oospoda Oovekarja požrtvovalnost za »družbo sv. Cirila in Metoda«. Pod tem naslovom piše »Edinost": »Kakor znano, so tržaške rodoljubne dame naši miljenki šolski »družbi sv. Cirila in Metoda", ki se nahaja v hudih denarnih stiskah, priskočile na pomoč s tem, da so se pobrinile za nove dohodke, ki jih prikup-ljajo o dramatičnih predstavah. Zbrale so krog sebe lepo kolo požrtvovalnih diletantov in zaprosile slavno »Slovansko pevsko društvo« za sodelovanje. Pisatelj g. Fran Go-včkar je bil tako ljubezniv, da je tržaškim damam ponudil svoje, po Jurčiču prirejene »Rokovnjače«, zagotovljaje jih, da bodo isti imeli v Trstu najlepših vspehov. Gospe so drage volje vsprejele to ponudbo ter se odločile za predstavljanje Jurčič-Govekarjevih »Rokovnjačev«. Vsled požrtvovalnosti in marljivosti naših diletantov in vspričo spretnega vodstva in izvrstnih moči omenjenega pevskega društva, je lepa narodna igra zares večkrat zaporedoma privabila veliko množico naše inteligencije in priprostega naroda iz mesta in okolice, zlasti pa zastopnikov delavskega sloja, v katerem je, kakor povsod, tudi pri nas moč in zaslomba, če gre za večje prireditve. Z ozirom na poslednjo okolnost so bile cene predstavam primerno nizke in vkljub dobrim obiskom je bil efektivni gmotni uspeh »Rokovnjačev« sicer lep, ali vendar ne tak, da bi ga smeli prištevati sijajnim. Toda tudi razmerno mali prebitek smo beležili z veseljem in igralci, pevci, vodstvo in občinstvo bo bili zadovoljni b tem, kar se je doseglo, ter so prvi videli svoj trud poplačan — posebno pa še, ker je bil, kakor rečeno, moralni vspeh naravnost sijajen. Misliti si morete torej, kako je bilo vse tu osupneno, ko so tržaške gospe nakrat dobile od nekega odvetnika na Dunaju nemško pismo, v katerem se je zahtevalo 8 odstotkov brutto-prejemkov od predstav »Rokovnjačev«, ki so sledile prvi! Odvetnik jim je celo žugal — s kazenskim postopanjem! Kaj so hotele naše gospe, nego poslati odvetniku odgovarjajoči znesek?! Tako se nam je z drugo roko zopet vzelo velik del tega, kar se nam je s prvo podarilo. Nam? Ne, nam ne, ampak dtužbi sv. Cirila in Metodija!" — Tako »Edinost«. Mi smo to ponatisnili, ker je tako postopanje res značilno. Gospod Govekar je izročil zastopstvo »Rokovnjačev" in »Desetega brata« nekemu dunajskemu odvetniku, ki je baje
_ židl Torej se bo treba slov. društvom
obračati na tega nemškega odvetnika; najlepše pri stvari pa je, da se je g. Govekar skril za »Dramatično društvo«. Ali bo se morali ravno na ta način zagotoviti dohodki od teh dveh iger? Saj bi vsako slovensko društvo brez dunajskega odvetnika rado plačalo kaj za dovoljenje, da sme predstavljati »Rokovnjače" in »Desetega brata". Ali nimajo Kersnik-Jurčičevi dediči nič govoriti pri tej zadevi?
Za vseučilišče v Ljubljani je poslala potem mestnega magistrata peticijo na ministerstvo občina trga Rečice, naravnost pa županstvo občine Slivne; na državni zbor je poslal jednako peticijo »Krajni šolski svet na Gornji Polskavi«.
Potovanje čeških filharmonikov iz Prage. Včeraj v jutro odpeljali so se ti filharmoniki v Reko, kjer bodo koncertirali eden ali dva dni.
Orožno hudodelstvo. Danes zjutraj smo iz Borovnice dobili naslednjo brzojavko : Sinoči ob 7. uri je odpuščeni orožnikJanoš iz maščevanja ustrelil orožniškega postajevodjo Žumra in nato
tHe sam tebe. Oba sta bila ta-k d j mrtva.« — Gosp. Žumer je bil Bedaj nekaj časa na dopustu v Ljubljani in je stanoval v Vodmatu 8t. 60. Bil je jako priljubljen družabnik. Morileo in samomorilec, ki sedaj ni bil več orožnik, je imel zastopstvo ilirsko bistriške tovarne testenin Valenčič-Žnidaršič. Včeraj popoldne sta oba pila in igrala v neki gostilni. Žumer se je podal 20. t. m. b sekundarnim vlakom v Borovnico in se je mislil povrniti v Ljubljano 24. t. m. k zdravniški preiskavi. 15. febr. bi bil stopil v stalni pokoj. Včeraj dopoludne ob pol 9. uri jo J a n o š iskalŽumra na tukajšnjem njegovem stanovanju, ker ga ni našel, odpeljal se je za njim v Borovnico. V Borovnici sta z Žumrom, ki je napram Janošu v službi bil zvest le svoji prisegi, skupaj pila. Žumer je končuo pričel slutiti, da Janoš nekaj hudobnega namerava. Zato je vstal od mize, stopil iz gostilne in — stekel. Janoš je planil za njim in ga dvakrat ustrelil v hrbet, potem pa če sebe ustrelil v glavo. — O vzroku zločina se nam poroča: Žumer je bil jako izvrsten, veren mož, natančen v svoji službi in ravno zaradi svoje vestnosti je prišel v sovraštvo z morilcem. Pred par leti sta skupno službovala v Idriji. Ker se je morilec baje slabo zadržal v svoji službi, ga je Žumer kot njegov predstojnik naznanil, in je bil radi tega zaprt in odpuščen iz službe. Zato ga je Janoš smrtno sovražil. Od tedaj ga je vedno zalezoval. Pretočeni petek prišel je iz tega vzroka v Borovnici z namenom, da bi ga umoril. Ker je bival Žumer še v Ljubljani radi bolezni v začasnem dopustu, je šel za njim v Ljubljano in ker se je Žumer od tod odpeljal v Borovnico, peljal se je Janoš zopet nazaj v Borovnico, kjer sta so v gostilni prijateljski menila. Zumer je bil zadet v srce. Čudno se nam zdi, zakaj se ni g. Zumer Janoša, bolj ogibal, ker so ga drugi opomnili, da naj se varuje pred njim, ker jim je morilec pravil, da se hoče nad njim mašče vati.
Zabavni večer priredi jutri ob 8. uri zvečer »Meščanski klub" v prostorih „Kat. doma".
Potrjen zakon. Zakonski načrt šta-jarskega dež. zbora, s katerim se je sklenilo ustanoviti v Ptuju dekliško meščansko šolo, je cesar potrdil.
Odstopil je prvi podpredsednik c. kr. kmetijske družbe v Gorici g. B o 11 e iz neznanih vzrokov.
Nevarno obolel je v Gradcu stolni prost č. g. prelat Alojzij K a r 1 o n.
Sin ljubljanskega Samasse za Wolfa. Sin ljubljanskega zvonarja oamasse je sedaj pri berolinski »Tagliche Rundschau«. Nemcem v »rajhu« ta profesor Sa-massa ob vsaki priliki io nepriliki^ razklada, kako se naj germanizira Avstrija, in jih vabi, naj pomagajo, da nas avstrijski Nemci uduše. Tega moia je posebno zabolel raz-por med Wolfom in Schonererjem in spustil je v svet dolg članek, v katerem kliče po «logi med avstrijskimi Nemci. Hudo se ogreva za Wolfa.
Celjsko nemstvo. Nedavno so listi povedali imena onih nemških mož, ki zdr-žujejo v Celju nemško pesem. Danes si pa oglejmo »Nemce«, ki predstavljajo tukaj dosluženo vojaštvo v »Veteranenverein«. V odboru so namreč: Speglitsch, Derganz, Gospodaritsch, Michelisch, Gradischer, Cwe-tanovvitsch, Dvvorschak, Kardinal, Svvettl, •&chwiga, Rcschetar, Kalischnig in Mastnak.
Celjsko pevsko druitvo priredi v nedeljo 26. t. m. v dvorani »Narodnega doma« v Celju drugo predstavo narodne igre »Deseti brat«. Pri predstavi igra celjska narodna godba. Začetek ob pol 8. uri.
Pruski princ Adalbert v Škoci-janu. Ob 1. uri popoludne dne 19. t. mes. se je pripeljal v Škocijan pruski princ Adalbert, da si ogleda ondotna podzemeljska čudesa. Princ s spremstvom je obedoval v gostilni Gombačevi. Vsi so bili kar očarani po tem, kar nudi narava škocijanske jame.
Nemiki „Turnvereinu v Ljubljani ima zdaj 545 članov (Nemcev je v Ljubljani okoli 6 0 0 0!) »Sokol« pa šteje okolu 360 članov, a Ljubljana nad 3 0.000 Slovencev!
Norveški profesor pozvan na gra-ško univerzo. Norveški listi javljajo, da je profesor Broch od vseučilišča v Kristija-
niji poklican kot profesor slovanske filolo-gije na vseučilišče v Gradec. Profesor Brooh je odličen strokovnjak na polju slovanske literature. Ali v Avstriji nobenega ni bilo dobiti ?
Obsojen zaradi poskuiene tatvine
v cerkvi. Dne 12. decembra pret. 1. se je vtihotapil neki človek v cerkev v Tržiču (Monfalcone) in je hotel tam izprazniti Skrinjico, v katero polagajo pobožni miloščino in v kateri se je ravno tistikrat nahajalo 19'52 kron. Ali zasačili so ga pri delu ter ga aretirali. V njem so spoznali 221etnega Teofila Bona iz Beljane. Te dni je stal ta nepridiprav pred goriškim okrožnim kot kazenskim sodiščem, katero pa je obsodilo na osemmesečno jdčo.
častnim članom je ptujski občinski zastop izvolil dr. Gustava K o k o -schinegga.
Šola zaprta- Zaradi nalezljivega kašlja sta šoli v Zagorju in v sosednih Toplicah zaprti do 3. svečana.
Starinske izkopine. Med Hrastnikom in liid. mostom bo našli spominsko ploščo z rimskim napisom. V Vranjah pri Sevnici so našli 140 m dolgo ozidje rimskega poslopja, zraven pa tudi več rimskih poBod.
Ljubljanske novice. V s e u č i 1 -ščnik — tat. Po Ljubljani je bil splošno znan jurist Karol Lehrman. Hodil je po mestu jako eleganten s cilindrom na glavi, udeleževal se vseh zabav in »pumpal'', kjerkoli je mogel. V soboto je starinarici Mariji Prekuh na sv. Jakoba nabrežju zmanjkalo iz miznice v prodajalnioi 190 K. Tatvino bo zapazili še-le v nedeljo. Policiji se je povedalo, da je Karol Lehrman prinesel v soboto prodajat k starinarici neko knjigo in da je bil za trenotek sam v prodajalnici. Policija je Lehrmana opazovala in dognala, da je v soboto in v nedeljo po plesih in v Svicariji, pri Perlesu, v »Narodnem domu« jako potratno živel in plačeval za druge. Zato je policija Lehrmana aretirala. Lehrman je najprej tajil, potem pa je priznal tatvino in tudi priznal, da je dal gosp. Lovšinu spravit 60 K. Lehrman je prav za prav že študije obesil na kol, nekaj časa je bil pri finančni direkciji, kjer se je pa hitro naveličal. Včeraj je na svojo prošnjo, ki jo je pred meseci odposlal, dobil poziv, naj se oglasi za službo pri železnici, a tega ne bo storil, ker ga ne izpuste iz Žabjaka, kamor ga je naša ljubljanska policija že oddala. — Orožnik je ranil aretiranca. Orožnik iz Šiške je aretiral ped Rožnikom sumljivega človeka nekega Franceta Rovška. Pred Lahom se mu aretiranec ni hotel premakniti z mesta in se je spustil, dasi je orožniku prišel na pomoč Btražnik, v orožnika in ga zagrabil za vrat. Orožnik ga je zabodel v stegno. Kri je lila aretirancu, a še se ni hotel pokoriti. Na cizi so morali odpeljati aretiranca na l^abjak. — Berač z obvezano roko. Policija je aretirala nekega Jakoba Lavtarja, ki je beračil z obvezano roko. Zdravniki so konstatirali, da ima popolnoma zdravo roko. — Sumljiv človek Jakob Dehelan je bil zaprt na Žabjaku, od koder so ga po prestani kazni oddali magistratu, da se poizve, kdo je prav za prav. Povedal je na magistratu več imen, konečno se je pa potuhnil in se delal bolnega, češ, da je bolan »od rotovške kofite«. Oddali ho ga v bolnico, od koder je pa — ušel. — Z g u b i 1 a je Mar. Škander 60 K v petakih.
Poskušen samomor. V Celovcu je streljal nase 55-letni kovač J. Verhovnik. Ranil se je težko.
Strašen zločin slaboumnega. Dne
13. t. m. je kopal 37letni Franc Cotič, doma z Vrha pri Opatjemselu, tedaj v službi pri Antonu L e g i š a (po domače Be-celin) v Cerovljah, občina Mavhinje, v njivi blizu vasi jarek za trte. Okoli 9. ure pred-poldne je Sel Legiša gledat na delo svojega hlapca, koji je bil radi slaboumnosti že v bolnišnici. Na njivi sta sa hlapoc in gospodar takoj spričkala in sicer iz razloga, ker je, kakor rečeno, prvi slaboumen in slednji tudi bil poznat trmoglavec. Cotič, nepoznavajoč šale, mahne Legišo tako močno s pikonom po glavi, da je isti z razbito črepinjo takoj v nezavesti obležal. Da bi no prišel več k zavesti, mahne Cotič šo parkrat b pikonom po glavi ter zakoplje truplo na licu mosta v za nasad trt pripravljeni jarek in nadaljuje
svoje delo, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. S kako hladnokrvnostjo je Cotič povzročil zločin, jo razvidno iz tega, ker ko je soproga ubitega donesla opoldne obed ter poprašala po gospodarju, se je vsel zločinec na svojo žrtev, povžil mirno jed in odgovoril, da mu ni znano, kje je gospodar. Ker so bili so-občani sploh mnenja, da si je Legiša iz družinskih razmer (njegov edini Bin Mihael ubil je I. 1899 svojega prijatelja ter bil obsojen pred porotnim sodiščem v Trstu na smrt na vislice, bil potem pomiloščen in ima 201etno težko ječo v kaznilnici v Gradišču) sam vzel življenje, ga je cela občina iskala ter bo ga našli dne 15. t. m. kakor rečeno v njivi zakopanega. Medtem je tudi zločinec izginil, kojega je postajenačelnik iz Nabrežine dne 16 v Sv. Mihelu zasačil ter odpeljal v sod-nijske zapore v Komen. Cotič je zločin popolnoma priznal ter pripomnil, da je gospodarja radi tega ubil, ker ga je slednji neprenehoma dražil in mu nagajal.
Rudnik v Št Ani pod Ljubeljem se v kratkem opusti. Koncem tekočega meseca ostane ondi le 6 delavcev in namestnik obratnega vodje. Dne 15. t. m. je bil na Dunaju izredni občni zbor akcionarjev rudniške družbe. Sklepanje o likvidaciji se je za sedaj odložilo, ker je manjšina zahtevala, da se najde še kak način zboljšanja sedanjih razmer. Največ akcij za dediči barona Borna ima neki Dorotka pl. Ehren\vall, ki je obratu v šentanskem rudniku v letu 1872 zopet pomagal na noge. Ta se tudi sedaj trudi, da bi se obrat popolno ne ustavil. Obrnil se je neki že na bivšega ravnatelja Riegerja, ki je pa dal nepovoljen odgovor.
Hlapec — ponarejaleo denarja. Porotniki v Ljubnem na Gornjem Štajarskem so obsodili hlapca Kladnika v enoletno težko ječo, ker se je našlo pri njem 16 ponarejenih kron. Maloverjetno, da bi jih bil sam napravil.
Nove premogove žile so zasledili v Serovincih pri Ormožu. Seve so pričeli dvigati zaklad — Nemci.
Laško divjaitvo. V Materadi bo Lahi odnesli od spomenika pokojne Marije Ton-kela dva kamenita angelja.
Čudna prikazen. V vinogradu posestnika Jos. Sodiča v Veselem vrhu župnije Pišece na Štajerskem bo našli 19. t. m. oze-lenelo trto z dvema mladikama, od katerih je bila ena pet, druga tri cm. dolga. Tudi vijolice cveto.
Tatvina v cerkvi. Iz Kringe, občina Tinjan, javljajo, da so neznani tatovi ulo-mili v ondotno župno cerkev. Odprli so s Bilo glavna vrata in odnesli več Brebrnih in pozlačenih predmetov v vrednosti ukolu 400 kron.
Laika jezica. List »lstria« v Poreču poziva isterski dež. odbor, naj takoj stori korake, da se raz zavoda sv. Jeronima v Rimu odstrani istrski grb, ker je sedaj zavod samo za Hrvate.
Pobegnil iz zapora. V petek ponoči je pobegnil iz zapora v Korminu neki An ton Michelini. Ta človek je imel na vesti vse polno tatvin, katere je izvršil v Avstriji in v Italiji. Zadnje čase pa je največ kradel
v Gorici in v goriški okolici.
* *
•
Nedolžni žrtva dvoboja. Vse nemško časopisje piše o dvoboju, ki ga je imel v Springe svetnik pl. Benningsen z bogatim najemnikom Falkenhagen, ki je zapeljal Ben-ningsenovo ženo. Benningsen je v dvoboju napram zapeljivcu svoje žene podlegel in izgubil svoje življenje. To je pač nesmiselno »reševanje časti«! Žena Benningsenova je, ko je izvedela resultat, pobegnila k svojim sorodnikom v Lipsko ter pustila pri mrtvem možu pet malih otrok. Tudi Falkanhagen je pobegnil, a izdala so ga pisma, ki jih je pisaril Benningsenovi vdovi. Falkenhagena so aretirali v Berolinu, ko se je ravno bahal z dvobojem v družbi malopridnih žensk. Pri sebi je imel nekaj pisem Benningsenove soproge, datiranih iz Lipskega. Benningsen je bil načelnik orožmštva, in njegova dolžnost hi bila dvoboj preprečiti.
Orožnik ustrelil žensko. V Lunden-burgu je orožnik ustrelil ženo sodarja Ilirta, ker se mu je ustavljala pri aretaciji. Ustre Ijena žena je mati sedmih mladoletnih otrok.
Najstarejia mož in žena. Najsta rejši mož na svetu je meščan v Moskvi Isai Rodo\vstri. Star je 136 let in še prav dobro vidi. Njegov oče je umrl, ko je bil 6tar 120 let. Najstarejša žena na svetu je Nancy Hol-liefield v Michiganu. Stara je 117 let. V starosti 160 let je umrl pretekli mesec Albanec Ismajil Hudjo. Njegov spomin jo bil ves čas
čil in v tako pozni starosti je imel še vse zobe.
Kričeče razmere pri mestni upravi V Palermi so seda) pojasnjene. L'beralni občinski očetje so bili pravni zastopniki ali uradniki družb, ki so prevzemala mestna naročila, večina uradnikov je dosegla svoja mesta le b protekcijo, ubožni denar pa se ni razdajal pravim revežem, ampak pristašem te občinske uprave in onim, ki so se pri voiitvi izkazali kot agitatorje za občinske očete.
Živo so hoteli pokopati. V Debre-
cinu so položili na mrtvaški oder mlado meščansko ženo Aleksandrino szab, ker je mrliški oglednik izjavil, da je nastopila smrt. Zdravnik, ki je ženo zdravil, je menil, da je le navidezno mrtva, in je pričel poizkušati, da bi ženo oživel. Kmalu se je žena pričola gibati, in poroča se, da bo sedaj ozdravela. Ako bi zdravnik eno uro pozneje prišel, bi bili gospo živo pokopali.
Grbaitih ljudi ne bo več Na kongresu ruskih zdravnikov v Moskvi je dr. Fink dokazoval, da je mogoče odstraniti grbo, katero marsikdo nosi na svojem hrbtu, in je predložil celo vrsto duhovito konstruiranih modrcev, korsetov, podglavnikov itd., s katerimi se doseže ta vspeb; seveda se potrebuje za radikalno odpravo grbe zdravljenje nekaj let. Prevelika ne sme biti. Pokazal je tudi nekaj ljudi, katerim je grbe že odpravil, in tudi nekaj takih, katere Bedaj zdravi.
Potujoči avstrijski obrtni muzej
namerava urediti novoimenovani kuratorij »avstrijskega muzeja«. Muzej bi potoval po provincijah in razstavo združeval s poučnimi predavanji.
Aretirana laška advokata. V Mes-sini so aretirali odvetnika Patti in ^atania, ki sta kot zastopnika markize Cassibile svoji stranki poneverila 350.000 lir.
Požar dvornega gledališča v Strassburgu. K včerajšnjemu poročilu pristavljamo še, da je bila vzrok ognju pomanjkljivost pri elektriški napravi. Požar je nastal o polunoči, ko ni bilo občinstva v gledališču. Notranjost gledališča je popolnoma zgorela. Kralj je določil, da vsi člani gledališča dobe tudi nadalje plačo, dokler država ne zgradi novega gledališča.
Veliko tekmovanje zrakoplovcev.
V St. Louis bode prihodnje leto svetovna razstava. O tej priliki bode ondi veliko zrakoplovov, ki se dajo voditi. Pričakuje se pri tem tekmovanju, za katero jo razpisana za najboljši zrakoplov nagrada 800.000 mark, okolu 100 udeležnikov, mej njimi tudi San-tos Dumont in Hiram Mascima. Ta prireditev bode tako velikanska, da slične še ni videl svet.
Knjižnica za — slepce. Pod predsedstvom vladajočega kneza J. Liechten-steini se je sestavil odbor, da ustanovi v Avstriji centralno knjižnico za slepce. Za slepce prirejene knjige so jako drage; zato slepci navadno ne morejo priti do njih, taka centralna knjižnica, bi pa temu odpomogla.
Prepovedana igra. Na poljskem gledališču v Lvovu bo hoteli predstavljati novo dramo »v_.ar potuje«. Cenzura je predstavo v zadnjem hipu prepovedala.
Reforma ženske obleke. Društvo, ki ima nalogo reformirati žensko obleko, se je ustanovilo na Dunaju. V prvi vrsti bode društvo gledalo na higijenične potrebe.
Od raznih strani. Š t r a j k v G e -
novi. Ker je bilo nekaj uslužbencev električne želcznice v Genovi odpuščenih, so vsi drugi uslužbenci stopili v štrajk. V obratu jo ostalo le malo število vozov in ti vozijo pod policijskim varstvom. — Umor-stva v Ki ta ju. Reuterjeva pisarna javlja: Glasom sporočila, došlega francoskemu poslaništvu, so bili francoski misijonar Julien in dva krščanska urojenca dne 16. t. m. umorjeni v nekem selu v severnem delu provincije Kuangsi. — Aretiran poslanec. Na Angleškem so aretirali irskega poslanca Lyncha, ker je Blužil kot polkovnik v burski armadi. Parlament pa razveljavi njegov mandat, češ, da ga ni vreden, ker se je pečal z Buri. — Dvoboj. Državni pravdnik Cuny v Berolinu je te dni govoril na nekem komerzu nemškim buršem, ter je izjavil željo, naj se »viteški dvoboj« ohrani, samo dvoboj s pištolami naj se prepove in bori naj se samo s sabljami. — Potopljen angleški parnik. Na Reki se širijo vesti, da se je angleški parnik „Maplemoor", ki je peljal v Južno Afriko 900 konj, na morju potopil. Na parniku je bilo v službi 40 Rečanov. Potrjena ta vest uradno še ni. — Ž e n o i n p e t o t r o k umoril je v Verdo na Vestfalskc.m gozdar Tischlin radi družinskih prepirov. Umoril je tudi samega sebe. — Oproščeni morilec svojo žene. Včeraj je stal pred praškimi porotniki čevljar Fr. Burianek, ki je b čevljarskim krivcem umoril svojo ženo, katero je dobil v naročju dijaka Siavika. Burianeka so porotniki soglasno oprostili. — Iz zapora izpustili so v Berolinu dramatičnega pisatelja Pavla B1 u-m e n r e i c h a.
Sredstvo proti nahodu ponuja nek pruski zdravnik. Sredstvo se imenuje »Amv-lo forum«
Društva.
(Maskarada pevskega društva »Slavec«) se vrši letos na Svetnico v »Narodnem domu« pod imenom •Maskarada v začaranem gozdu«, katera bode obiskovalcem nudila nekaj izrednega, kajti vsa maskarada se vrši v pravem pristnem gozdu. Vsakoletne maskarade tega društva podajajo vedno nekaj novega v dekoracijskem oziru in tudi letos se »Slavec« trudi, da ne zaostane za drugimi ma-skaradami. Natančnejše o tej maskaradi priobčimo v prihodnjih številkah. Vabila se razpošiljajo koncem tega in tekom prihodnjega tedna.
(»Glasbena Matica« v Ljub ljani.) Vabilo na veliki pevski večer s plesom katerega priredi pevski zbor »Glasbene Matice« v soboto, dne 25. t. m. v veliki dvorani »Narodnega Doma« s sodelovanjem slavne meščanske godbe. Vspored: A. Koncert. Program meščanske godbe: 1. R. Novaček: »Kje dom je moj«. 2. V. Parma: »Triglavske rože«. 3. Iv. pl. Zaje: »Graničari«, uvertura. 4. B Ipavec: Pod-oknica iz opere »Teharski plemičia. 5. I. Smetana : Fantazija iz opere »Prodana nevesta«. 6. Dr. A. Dvcfak: »Slovanskih plesov« št 8. Pevski program. Izvajajo člani pevskega zbora: 1. Samospevi. 2. Moški kvartet. 3. Peterospev iz opere »W«.rmski orožar«. 4. »Padle so pesmi v dušo mi«, poje oddelek zbora. NB. Med pevskim večerom bodo v dvorani pogrnjene mize. B. Ples. Ob sviranju meščanske godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. Toaleta za dame in gospode : promenadna. Vstopnina za člane rodbin pevskega zbora »Glasbene Matice« po 1 K, za vse druge po 1 K £0 h. — Vstopnice se dobivajo proti izkazu vabila v trgovini g. Lozarja na Mestnem trgu in v soboto zvečer pri blagajni.
(Čitalnica v Brežicah) vabi na veliki koncert in ples, ki ga priredi v sredo dne 29. januv. L 1. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«. — Godba c. in kr. pešpolka št. 16 iz Zagreba. — Obleka navadna. — Vstopnina 2 kroni.
SOT Danes
javno predavanje
č. g. prof. dr. Jož. Pebevcu
v „Katoliškem Domu", Začetek ob l/s8. uri zvečer. — Vstop prost.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 22. jan. (0. B.) Danes opoldne se je v prisotnosti cesarja, nadvojvod, tajnih svetnikov in višjih dvornih dostojanstvenikov, skupnih avstrijskih in ogrskih ministrov ter kneza Alfreda Windischgratza kot priče ženinove po navadnem ceremonijelu vršila slovesna renuneiacija nadvojvodinje Elizabete Marije povodom nje poroke s knezom Otonom Windischgratzem.
Dunaj, 22. jan. Dosedaj je Wolfu k njegovi izvolitvi čestitalo sedem vsenemških poslancev, med njimi tudi dr. Bareuther. Ostali vsenemški poslanci se strinjajo z Schonererjem. Tudi dunajska vsenemška organizacija je odobrila Scho-nererjevo stališče. Najstrastnejše nasprotujejo Wolfu poleg SchOnererja Iro, Ho-fer, Stein, Schalk, Kittel, Hauck in Berger.
Dunaj, 22. jan. Pri najvišjem sodišču bodejo ustanovili štiri nova dvornosvetniška mesta. Štiri mesta baje dobe Poljaki.
Zofija, 22. januv. „Večerna Pošta" javlja iz Sofije, da so prišli v državni tiskarni na sled veliki slepariji. Delavci so ondi kradli cele pole kolkov in jih prodajali. Državni blagajnici so na ta način baje napravili tekom let deset mi-
lijonov frankov škode. Mnogo uslužbencev je aretiranih.
Berolin, 22. jan. Princ Waleški bode prišel na obisk v Nemčijo.
Tfovi Jork, 22. januvarija. V zalivu Panama so se potopile tri vstaške in dve vladni vojni ladiji. Mej posled-ujimi se nahaja vojna ladija Lautaro, ki se je potopila z vsem moštvom. Ameriška vojna ladi|a Philadelphia je prisotna, a se ne vnuš;iva v razmere, dokler niso v nevarnosti interesi Amerike.
Cradock, 21. jan. Patruljo iz Tar-kastaada, obstoječo iz 50 mož, je včeraj dopoldne blizu Maraisbnrga izne-nadil burski oddelek pod \Vesselovim vodstvom. En ranjenec in malo število neranjenih se je pozneje vrnilo v mesto. 0 usodi ostalih mož se ničesar ne ve.
Umrli no:
18.	januvarija. Rudolf Toman, krztiar, 00 let, Tesarske ulice 3, jetika.
19.	januvarija. Elizabeta Malaverb, gostija, 63 let, Ulice na Grad 5, vsled raka.
21. januvarija. Fran Pcgačar, mizarja sin, 2 dni, Ravnikarjeve ulice 3, vodenica.
y bolnišnici:
18. januvarija. Ana Pilnaver, dekla, 17 let, haemoptoe.
Žitne cene
dnč 21. januvarija 1902.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za pomlad .	.....K 9-42	do	9-43
Rž za pomlad . .	.....„ 7-99		800
Koruza za maj-junij	.....„ 6-68		5 69
		»	7-78
Na budimpeitanski borci:			
PSenica za april . .	.....K 9 21	do	9-22
			8-39
Rž za april . . .			7 76
			7-49
Koruza za maj . .		b	5-37
(Kfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaška.....	K	9-05	do	9-85
južne žel.....		9 30		9-75
Rž „.....		7-76		8-90
		7-20		860
ob Tisi.....		6-75		7-75
Koruza ogerska, stara. . .	• n	. 6-65	n	5-75
„ „ nova . . .		5-45		.V55
Cinkvaut „ stara . .		6 60		7-00
„ „ nova . .		615		6-60
		7-70	*	7'85
		7-75	n	10-75
Meteorologijo porodilo.
Višina nad morjem 308 Žr.-v srsdaji nt '.lak 738*0 mre
;	litauje
Cm opA-	baro-
levHkir. !	metnt
I	f tim
X stop«, rntnr*
Po Cobijo
Vatrsvi | Nsbo
"It
i s r, < >
T,
21 4 Mf.-. I <4:2-9 i I 31 S1-. zah. f jasno
00
„J 7. zjutr. I 744 II —1*4 I si. svzh. | oblač.
|2. popol.| 743 1 I 6-l | si. jug | jasno Srednja včerajftnia tetnptirstura 2 0 , nor male; —2 3'
Dunajska borza
dnč 22. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100'70
Skupni državni dolg v srebru.....10J-65
Avstrijska zlata renta 4#>......120-50
Avstrijska krouska renla .....97-60
Ogerska zlata renta 4%.......119 60
Ogerska kronska renta 4%......96' —
Avstro-ogerske banfne delnice, 600 gld. .	1605-—
Kreditne delnice, 160 gld..............653 75
London vista......................239-227,,
Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-171/,
20 mark............23-44
20 frankov (napoleondor)......19 02
Italijanski bankovci.........93 20
C. kr. cekini...........11"30
Zalivala.
83 1-1
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega sinčka
Cirila
kakor tudi za številno udeležbo pri pogrebu in za lepe vence izrekava svojo najprisrčnejo zahvalo
Josip in Matilda Demšar.
V Železnikih, dnč 21. jan. 1.902.
Skladiščar (magaciner)
sprejme se takoj
pod ugodnimi pogoji za večjo trgovino z žitom in pridelki. — Ponudbe pod „1. M." na upravništvo „Slovenca".	82 2-i
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se pripore ča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerRveni/i paramentov.
Izdeluje oele orna te, kazale v vseh liturgifnih barvah, pluvljale, obhajllne burze
štole in vs-e za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi na očila na bandera in baldahlne ter izvršuje vsako-vrstuo cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovlienje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	704 jy
Štedilno leštilo za tla fSta
Dunnji) je najcenejše in najpripravneše sredstvo za domačo porabo pri leštenji parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—6
Gospodidina
išče službe bodisi kot hišina ali kot
guvernanta pri manjih otrocih v kaki bolji družini. Najljubše bi jej bilo, ako bi dohila mesto kje v bližini Ljubljane ali pa na Štajerskem. Zmožna je treh jezikov.
Ponudbe naj se pošiljajo v Šempas pod naslovom: ,,Miriam 12'' v teku i4dnij.
(Poste restante)	78 3—2
■
Mlad trgovski pomočnik
želi premeniti svojo službo, kurjen je v specerijski in manufakturni stroki. Nastopi lahko takoj.
Ponudbo pod „U. g b.", poste restante Dob (pošta).	64 6-4
Kot
ali kot
blagajnik
magaciner
išče službe bivši trgovec vseskozi poštenega predživljenja, ki založi tudi potrebno varščino.
Cenjene ponudbe doposlj-jo naj se pod , F" upravništvu »Slovenca«, katero daje tudi daljno pojasnilo.	60 7—5
(Sirki?,
D
pristno, zanesljivo blago,
priporoča po zmerni ceni
L. POKORNY,
s v e e a r 1180 9 v Celji, Gledališke ulice št. 3.
Častiti gg. ženini in neveste!
SV Največja Izbira lepih zaročnih in poročnih prstanov, ur, verižic, uhanov in brošk najnovejše vrste. Namizna oprava (Besteck), svečniki itd. Veliki novi ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
Uljudno vabim in se priporočam	50 9—4
[.I,,,, ,, il,,.l,,.. urar, trgovina z zlatnino, srebrnlno, šivalnimi rid.II 1UUIH,	BtroJi ln biolklji v Ljubljani.

fi
fl
I
V
n
zu&m&zMm.
Slavnemu tukajšnjemu in potujočemu občinstvu naznanjam uljudno, GraJžarJevem hotelu na Dunajski cesti št. 32 v LJubljani
restavracijo
gorkimi in mrzlimi jedrni in z naj-(hizeljska) in istrska bela,
v kateri postrtzam cenjenim gostom z najbolje pripravljenimi boljšimi pijačami.
Točil bodem le najizbornejša pristna domača dolenjska, štajerska rudeča in črna vina, Reininghaus-ovo marc.no pivo itd. ild.
V hotelu dobiti je vsak čas na novo in lepo opravljene sobe, katere so slav. potujočemu	f^
vbčinstvu zelo prikladne, ker stoji hotel ob Dunajski cesti prav blizu kolodvora južne železnice.	.Jfi
Drage volje sprejemam tudi mesečne naročnike iia kosilo in večerjo, in zagotavljaje vsikdar	g g
točno postrežbo in najnižje cene, se uljudno prif oiočam za prav innogobrojni obisk in beležim	fJS
69 3 -2	z odličnim spoštovanjem	J^j
Ivan pešec, poprej gostilničar pri Jamšek-u	K

Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88.
Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7.263 856 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga x neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni frg 2,1. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	io34 26
Ivlajatelj: Dr. Evgan Lamp«.
Odgovorni vrednik :~lv?r"Rakoveo.
Tisk.„Katoliške Tiskarne r Ljubljani,