St. OD. V Mariboru, Četrtek 21. mami. V. tečaj. 1072. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter volja po pošti projeman, za avstro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 £old., za Četrt leta 2 solđ, 60 kr. Za tuje dežele za celo loto 12 s?old., za pol leta 6 gold., v.a četrt leta 3 { p r a v n i 4 t v o. nn ktero naj *e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije. oznanila tj. administrativno reci. j«' v uskarnici: K S k a z a in dr . v koruški ulici hišn št. 229 _ Zarad praznika vtorek moremo izdati samo dve strani teksta. Več dopisov smo torej odložili za sobotno številko. Y;irodno delovanje. IV. v> Z ob*iw>m ua napredovanje vseh sosednih uaYfrr^.-}^Slovencem treba premišljenega in stanovitnega dela, ako sc hočejo času primerno razvijati vse njihove dobre duševne in telesne lastnosti v lastno korist. Vsak narod zaostaja, kteri dan denes ne napreduje, mi pa še imamo do«ti zamujenega popravljati. Poprej smo budili narodno zavednost in ko je ta zbujena, jo je treba obračati na koristno delovanje, ktero sicer ne rodi zaželenega sadu tako hitro, vendar tem blngodcjniŠe nasledke zapušča. Ako združijo vsi zavedujoči sc stanovi svoje moči v tiho, mirno in odvažno de lovanje na vse strani, bodo budni narod slovenski kmalu dosegel isto stopinjo z drugimi izobraženimi in srečnimi narodi. K temu pa je treba primerne razdelitve dela, ker eden sam nima za to potrebnih lastnosti in tudi ne časa za ogromne mnogovrstne naloge, ako se zares hoče zadostiti vsem potrebam novega Časa. — Po vseh slovcn skih deželah imamo že nastavljena družtva, ki bi jako koristila, ako bi so pred vsem skrbelo za potrebni poduk mladine, ktera še bode dovolj časa našla tudi za razvcseljevanje. Po mestih bi se imelo skrbeti za koristne knjige in v srednjih šolah za poduk v hrvatsko-srbskem in češkem jeziku, ker se samo po sebi razumeva, da bi vsak izo bražen Slovence temeljito znati moral več slavcu skih narečij. Ko je vsak sposoben sprejemati re snobna dela učenjakov, bi eni družniki morali razvijati eno, drugi pa drugo stroko, eni znanstveno, drugi pa praktično in sicer s posebnim obzirom na učečo se mladino in na obrtništva, da se uredi in množi slovensko mesijanstvo. Znanost je zares moč in če se bode ves narod trudil pridobiti si nove toliko potrebne vednosti iu čc bode tudi de laven in varčen, bode kmalu nehalo tisto Kastne ho vanje umnega in pridnega naroda, ktero žalibog tolikokrat prenašati mora. — V vsaki fari bi morale biti gospodarske čitalnice, v kterih bi priložnost bila za potreben poduk na vse strani, ker bi se tnkaj farne knjižnice osnovale, ktere bi dajale slovenski mladini duševno hrano. Tako bi se narod postavil na lastne noge. Ka se ta blagi namen laglje in hitreje doseže, je treba sporazumeti se z vsemi kulturnimi, uapreduimi in spraved-Ijivimi elementi sosednih bratovskih narodov, ker v kratkem pride doba, v kteri se ne bode toliko prašalo po narodnosti, izmed kterih je vsaka sama po sebi opravičena, tcmuČ po zdravem napredku, ki je pogoj boljše prihodnosti. Zgodovina nas uči, da so se narodi po več stoletij borili za svobodo, predno so jo dosegli, ki je edini pogoj samodolo-čevanja v vsem, kar je narodom koristno; složimo se torej se vsemi stanovi, se vsemi narodi, kteri so nepristransko razvili prapor prave ljudske sreče, da se nam razcveta širja in ožja domovina in da sc vsaj naši otroci dokopajo do toliko zaželeuega konca. Bojni črtež nemškutarske stranke na Kranjskem. —r—. Iz Ljubljane, 19. marca. [Tzv. dop.] Pričakovani razpust kranjskega deželnega zbora zanimiva denes vse uarodne in nemšku tarske kroge. Da ua resničnosti te vesti dvomiti ni, priča oficiozni dunajski dopis v „Augsburger Allgemeine Zcitung", ki prav na kratko pravi : češki deželni zbor je razpnščen, na razpust kranj skega ne bode treba dolgo čakati. Vladni in nem-škutarski krogi govore in trdijo jako „siegesbe-vvusst", da bodo v prihodnjem kranjskem deželnem zboru imeli večino in ako tega ne, da boste vsaj obe stranki v enacem številu zastopani. Oni računajo tako: Kmetske občine volijo IG poslancev, od teh dobimo „gotovo" dva glasa t Kočevji. V Ljubljani smo sigurni, posebuo ker bo vlada ravno tako kakor je v času Oiskre tačasni deželni prvosednik slabega spomina baron Bach delal, ki jo vse uradnike z silo k volitvi gonil, ravno tako delala. Idrija jo s pomočjo uradnikov In učiteljev, ki so v cesarski službi tudi „gotova." V Novemmestu, kjer bode zopet Iločevar kandidat nemškutarske stranke, in v Tržiči bode sila tudi storila svojo dolžnost za nas, in kar bo še manjkalo bodo uravnali denarji, ktere bode menda vlada obilo nemškutarjem stavila na razpolaganje. V kočevskem mestu smo itak gotovi. Izgubljeno je torej v kuriji mest in trgov samo Kranj in Postojna, torej bode imela narodna stranka 14 glasov iz kmetskih občin in dva iz mest in trgov, to je IG, med tem ko bomo mi nemškutarskih 10 glasov v velikem posestvu, 2 iz kmetskih občin in 6 glasov iz mest in trgov, to je 18 glasov imeli. Ostaneta se dva glasa kupčijske in obrtnijske zbornice, ktera bode itak razpuščena in pri kteri se nam morebiti s pomočjo naših manevrov, ki jih bodo izvrševali vladni organi, da bodo namreč narodnim volilcem glasovnice zadnji dan ali vsaj prepozno izročili, posreči da zmagamo. Ako pa pri volitvi propademo v kupčijski zbornici, potem, vlada zaradi kake formalne pomankljivosti ki se lahko najde, volitve za nepostavne proglasi in jih ovrže. Kupčijska komora potem dveh poslancev ne voli in narodna stranka ima samo 16 glasov, med tem ko jih ima uemškutarska ali vladna 18, to je večino, ki se potem tudi v deželni odbor prenese. Seveda, računajo nemČnrski politiki, bode 16 narodnih poslancev zbor proglasila za illegalcn in izstopila iz njega. Potem ne bi mi mogli več obravnavati, ker opravilni red zahteva, da more biti, nko hoče zbor kaj zaključiti, več ko pol poslancev nazoČih. V tem slučaji pa nam vlada pripravi ljubljanskega škofa v zbor in gotovi smo! V teh sejah sicer ne sme nikdo zboleti, pa saj ne bomo imeli več ko dve seji. V prvi se konstituiramo, v drugi pa verificiramo in volimo poslance v državni zbor, kar je glavna stvar, ker vlada bode dobila, nas 5 glav iz Kranjskega v državni zbor, za njo v vsakem slučaji. V kmetskih občinah bomo imeli samo dva poslanca kočevska, izvolimo za tretjega iz družili 14 narodnih poslancev taeega, ki ni govornik in je nam najmanj škodljiv, ako bi sel v dr-žavui zbor. Torej nam ne more „fratatiu. Listek. Tessnopis ali stenogra (Spisal dr. J. V. Kibič.) (Konec.) Le tako sc dajo govori in debate, za ktero se cela dežela zanima, dovolj hitro in natanko objaviti. Ako je Število hitropiscev primerno, se da najobširnejši razpravljanj« v treh ali barem v šestih urah k tisku pripraviti. Tako pridejo govori poslancev v časnike, in občinstvo in volilo! najpozneje drugi dan po zborovanji beri), kako so poslanci zvršili svoje naloge ali — kako so proti njej grešili, kar je žalibog dandenes navadno. Naloga hitropisca v parlamentarnih zborni* cah pa terja no samo neizmerno izurjenost v tes-nopisu, nego tudi obširno omiko in mnogotero znanje, ker sc govori vršč o najrazličnejših predmetih, včasih čisto BtrokovnjaJkih, in ker morajo stenograli marsiktero hibo, ki se v govorih nahaja, takoj sami popraviti. Tako težavno delo pa hc tudi dostojno — da sijajno — plačuje in ker še do sedaj zmir ni toliko dobrih hitropiscev, da bi mogli zadostovati potrebi, je tukaj odprto ploduo polje za marljive mladeniče. Torej na noge, mlade moči, urite se v nemškem, posebuo pa tudi v slovenskem tesnopisa. Ker sem omenil slovenski tesnopis, naj tudi nekaj porečetu o »prevajanji CSabelsbergcrjeve sisteme na druge jezike. Ni ga skoro evropskega jezika, v kterem bi se ne stenografiralo po tej zares univerzalni sistemi. Za italijanščino imamo izvrstno knjigo prof. Noč-ja, celo v tnagjarskein jeziku, ki ni v nobeni zvezi z evropskimi jeziki, piše se pridno po tej sistemi. Samo ob sebi sc razume, da so naši duševno toliko obdarovani bratje Čehi, ki v uekterih strokah duševnega, posebno pa narodnogospodarskega delovanja že nad-kriljujcjo Nemce — hitro poprijeli sc tesuopisa, prikrojili ga za svoj jezik in „češki steuografični spolek" v Pragi izdaja poseben list v češki stenografiji pisan. V zadnjih časih je tudi naša vlada nekaj za tesnopis storila. Šteje ga med fakulta- tivne predmete, in učencem ni treba nič plačevati za poduk, ampak, država daje učitelju po 00 gld. letne plače za eno uro ua teden. Vendar je ministerstvo tika in prosvete jako grešilo s tem, da smejo samo učenci višje gimnazije tesnopisa se učiti, kar je celo narobe, ker ravno v petem razredu so učenci jako obloženi in se imajo orientirati v celo novih krogih, v šestem jih trudi matematika, iu v sedmem in osmem se le malokdaj kteri tesnopisa poprime. Sicer pa učenci v petem razredu že silno potrebujejo stenografije. Duševno zmožni za ta uk pa so dečki S. in 4. razreda gotovo, kar tudi izkustvo uči. Naj še bode omenjeno, da je vlada ustanovila v Beču, Pragi, lnsbruku itd. posebne komisije za preskušnjo onih, ki hočejo biti učitelji tesnopisa na javnih učilnicah. Tudi za Gradec je taka komisija v „principu" dovoljena. H koncu naj še govorimo o nasprotnika, ki ga ima Gabelsbergcrjev tesnopis, in ki mu jc pripravil mnogo zadreg, pa tudi uzre čil krepko gibanje in mnogo pridnega delovanja, kterega bi drugače gotovo ne bilo. Tak«' Špekulirajo zagrizeni protivniki ravnopravnosti, svobode iu Slovenstva na Kranjskem. Ko ne le upati hočemo, temuč preverjeni smo, da je nemčurski račun popolnoma napačen, ali treba je, da luđi narodna stranka precej z delom počne, kajti časa za agitacijo ne bode preobilo. 23 t. m. se konča državni zbor. preetj potom bode vlada deželni zbor kranjski tudi razpustila, ker ga tako dolgo ne moro. dokler poslanci kranjski v državnim zboru sede. kupcijsko komoro razpust pa je pričakovati že v malo dueli. Torej takoj na delo! Prav radostno so je pozdravljal v Ljubljani nasvet eirkniikega dopisnika ^Slovenskega Naroda**, da bi so sešli V Ljubljani veljavni možje iz Kranjskega, da se pogovore p prihodnjih volitvah. Poprimimo so tega nasveta in izvršimo ga velikonočne praznike. Možje pa, ki ste zastopniki narodnih pravic, zdramite se. sovražnik porabi vsak tre-notek ! Politični razgled. Zadnja seja državnega zbora (kteri sc ima v kratkem za nedoločen čas zapreti) je imela na vr^ti posvetovanj famozne nemško-„liberalne" peticije, naj se duhovniki, kteri kakor drugi državljani, tudi politikujejo, kazensko preganjajo. Nemški možje so se zedinili v misli, da tako preganjanje vendar ni posebno lehko, zato so one peticije izročili ministerstvu iu mu naložili naj po obstoječih postavah ostro pazi na duhovnike. Na Češkem so se začele volilne agitacije. Vlada nadaljnje svojo moralo spakujoče taktiko. Nekemu plemenitašu je ponujala 6*0.000 gld. posojila, ako ne voli. ..Wandercrju" se iz Prage piše, da ko bi vlada v velikem posestvu zmagala, narodnjaki ne idejo v deželni zbor, tako bodo zopet sami Nemci v njem sedeli. Ker je mUogostiskana vlada vendar hotela gališko poravnanje od svoje strani kakor tako — dokončati, zbral se je ua njen ukaz ustavni odbor državnega zbora IS. t. m. in določilo se je tudi o denarnem vprašanji t. j. p pavšalu, ki se bi Poljakom izročeval za njih avtonomne potrebe. Sprejet je bil vladni predlog, naj se bode Galiciji dajalo po razmerah njenih iu drugih dežel in Redekovičev — ta mol je vrgel puško v grm iu v „Obzoru" objavlja, da ne bode več delal proti narodni stranki. — Drug magnat baron Prandau preklicuje v ,. P. L.** novico, da bi bil dobil neko odlikovanje pod tem pogojem, da dela za vladne kandidate. Tako so ua Hrvatskem padli, ali nmeknili so glavni stebri magjaronstva, kterega zdaj držo samo še katinalirične eksistence. Pravična narodna reč se zmagi bliža. Na O gorske m sc položjeie ni sčistilo, da si ravno jo Andraši kot pomočnik v sili t je šel. Ker se srbska vlada v Belgrađu v novejšem času odločno na slovansko stališče postavlja, iu ker je svojo vojsko tako utrdila, da javno pove, ka je njem nalog vse Srbe zcdiuiti in biti na balkanskem otoku to kar jo bil Pieniont za ze-dinjeno Italijo ; srdi so Nemoč, ki meni, da jo svet ustvarjen da on ali njegov prijatelj na njem «-o*podari. „N. fr. Pr.u prinaša članek o Srbiji, ki kliče magjarsko policijo na ogersko Srbe in ua Hnate, kteri so tako predrzni) brez uemško-mag-jarskega dovoljeuja ua neodvisno jugoslovansko bodočnost misliti. Francoska se okrepčava in vse misli njenih vladalccv se o tem namenu vrte. Thicis jo. baje to dni rekel nekemu Aruoult-u: naš nalog mora biti, da svoj kredit utrdimo ; zato sc trudim dobro finance iu močno vojsko pripraviti." Ko mu je Arnoult oponieuil. da zdaj Bismark ima v o j no z K u s i j o r a v n n tako za neobhodno kakor po 1. 186*5. s Francosko, rekel je Thiers. da vse to še ni gotov o iu je pristavil, da so Nemci dve miliardi, ktere so dobili že potrošili. Bazne stvari. 1 de s]ovj * (Nezaupnica posl. Ćrnetu.) [Telegram „81, Narodu iz Sežano.) Sežanski in komeuski volilci so denašnjem (19. marca) svojem shodu sklenili auski federalistični stvari izncvoršeinu se poslancu g. Črnetu nezaupnico dati. Živeli! * (Slovenščina na mariborski g i m n a-ziji) sc v o., <>. in T. razredu ne uči več, kar sta odpravljena profesorja Suniau in Pajk. Temuč tradira sc v tistih ali cdiuozveličalni nemški jezik. direktnih davkov, ktera svote so revidira vsakih j ali kaj druzega, ali se pa mladeži daje prosto, pet let, da se zviša ali zniža. Kcchbaucr je pri-j Torej se vidi, kako vlada, ktera je pri nastopu stavil še uasvet, naj Poljaki nemaj o pravice gla-j tudi javno v ,,\Viencr Ztg," obetala „vsein narodom sovanja o upravnem iu učiluoin budžetu. Tako je enkrat vlada svojo misel izrekla, videti bode treba, kaj reko Poljaki. \ Na Hrvatskem je videti, da za naroduo Stranko dobro stoji, kajti „podgane (inagjarouov) zapuščajo potapljajočo sc ladijo." Grof Ladislav Pejat-evie, eden najbogatejših hrvatskih magnatov, general magjaronske stranke, ki je na tisočo iz-metal za magjaronske časopise (za „Slogo" ua primer), prijatelj Audrašijcv, podpornik Rauchov pravična biti, "slovenski jezik na slovenski zemlji še tam iz šol p a h u j e, kjer gaje na j k r u t c j š i Bachov absolutizem pustil! Potem pa nam pride Chlumeckv v Maribor govorit, da živimo v času svobode ? — Borne dve uri ste slovenščini ua gimnaziji odločeni, a zdanja vlada le te dve urici ubija, famo da se maščevalnost ene vladne kreature ohladi. :,: (G r a d č k i slušatelji univerzitetski) slovenske narodnosti poslali so gg. S u m a n u in Pajku v znamenje sožaljenja z mnogimi podpisi previđeno adreso. * (G. dr. W r e t s c h k o) ima denes v našem listu besedo: Cest. Vredniitvo 1 Trosim čest. vrod-niitvo poleg post. od 15. Oetobra 1868. čl. II-, da naj objavi od besede do besede sledeče verste na primernem mestu svojega časopisa: „S!ov. Narod" od 16. Marca t. I. oziianuje. da sem tudi jaz ,,med intriganti" proti profesorjema Pajk in Suniau iu da som v neki nemški družini na prašanjc, zakaj da sta predstavljena iz Marib. gimnazija, odgovoril: „Wegen Wahlnmtrieben.a To je od začetka do kraja gola laž, ker meni še denes ni znano, iz katerega vzroka sta ona dva profesorja drugam poklicana. V Gradcu, 10. Marca 1872, Dr. M. "VVretschko c. kr. šolski nadzornik." Prihodnjič enkrat bodemo pa zopet mi govorili o tej stvari. i: (Izkušnje za ljudske i u meščansko šole.) K temu imamo opomniti, da naj sc dotičniki oglasijo 15. aprila v Gradcu (burg-gasse) ne v Mariboru kakor jo bilo zadnjič krivo poročauo. ,: (\V au d er e r"), najstarši izmed večjih dunajskih listov, je prišel v lastništvo češke federalistične stranke in jc postal glasilo vseli avstrijskih fcdci alistov, kakor v najnovejši številki sam naznanja. Ta list torej priporočamo vsem Slovencem, ki nemške novine čitajo. To je prvi list izmed nemških, ua Dunaji izhajajočih, kteremu Čehi s kapitalom pod pazuho segajo, bode torej vse bolji in mnogovrstnejl nego na pr. mali napori propadle „Zukuufte" itd. * (Cesar) je daroval za stradajoče na Kranjskem iz svoje privatne kasc 4000 goldinarjev. C. kr. nemškutarska vlada na Kranjskem pa, ki jc oklic izdala, ni dozdaj uiti trohice storila za-njc, pač pa jc nam narodnjakom prepovedala nabirati, kakor smo hoteli. To kaže, kako naše zagrizneuo c. kr. birokratovstvo po c. kr. kance-lijah za naše ljudi skrbi. * (Hrvati i u Srbi) v Sremu so ustanovili ..vinarsko društvo" na nkcije. Dve tretjini akcij je že podpisanih Namen tega društva jc, povzdigniti vinstvb iu viuotržje v Hrvatski in Slavoniji. * (Obzor) organ hrvatske narodne stranke objavlja, da jc število njegovih naročnikov naraslo na 1400. Toliko jih dozdaj ni imel še noben jugoslovanski dnevnik. * (Dr. Chleborad,) do sedaj glavni ravnatelj zavarovalnice „Slavije", se je „ odpovedalu tej svoji službi. Tako so izrinili tega politično nezanesljivega samo po dobičku hlopnega moža iz narodnega zavoda. \ Dunajska borsa 20. marca. Srebro........ 107 „ (JO C. k. cekini.......B - 25 Celo zlagajo se z lastnostnimi nagibi nemškega duha iu značaja se je uašel mož, ki s tako dovršenim Gabelsbergerjovim delom ni bil zadovoljen, ampak se je drzuil kaj boljšega na svet spraviti. Se ve da po takem predniku reč ui bila več tako težavna — glej Kolumbovo jajce. Ta mož je bil Prus Wilhclni Stolze. On je res sestavil sistemo, ktera ima pismenke onim naše sisteme jako enake, ker pa sc je Stolze držal deloma drugih načel v zvezi pismouk, izraževanji samoglasnikov itd. iu ker je postavil nad 1000 si-glov — ki se se ve da presneto težko dajo zapomniti — je njegova sistema vendar jako različna že na prvi pogled od Gabelsbergerjeve. Pripoznati se mora, da jo celi njen stroj skozi iu skozi logičen in dosleden, da se strogo drži čiste nemščine in načel nemške slovnice in pisatelj, ki se je naučil te sisteme iu torej tudi o njej razsojevati more, tukaj izreče svoje prepričanje, da je Stol-zejeva sistema tesnopisa izvrstno delo. S tem pa celo ni rečeno, da bi Gabelsbcrgerjevi kos bila, ker nema njene gibčnosti, in ne dopušča onih skrajšanj, ki največ pripomorejo k nedosegljivi pripravnosti Gabelsbergerjeve sisteme za praktično rabo. Sicer pa se da tudi s Stolzejevo sistemo vse doseči, kar se od tesnopisa terjati more, vendar pa po večjem trudu in samo od bolj obdarjenih ljudi. Kako dobro se da Stolzejev tesnopis rabiti, vidi sc že iz tega. da stenografujejo v pruskem deželuem zboru poleg nekterih Gabelsbcrgi-jaucev večjidel Stolzijanci. Pisatelj teh črtic sam ni rabil mnogo Stolzojevcga tesnopisa, pač pa je videl, kako se da res v spešno rabiti. V Roscher-jevem kolegiji o narodnem gospodarstvu na vseučilišči v Lipsiku je sedel poleg meno rusoglavi Prus iz Magdeburga, ki je pisal po Stolzcjii. Ro-Bcher ni tak jecljavec, ko kak drug profesor ki jc kjer bodi propal iu kterega so menda zavolj tega čina poklicali v Avstrijo, ko da bi mi Avstri-jauci vsi posmojcue možgane imeli — sramota dovolj za naše kulturouosce, če res še za se nimajo potrebnih moči med seboj ! — Roscher govori jako živahno in hitro in vendar jc moj sosed prav ročno pisaril iu govoru sledil. Ali pa se da po Stolzeju v minuti 178 besedi in sicer iz Ilumboldovcga „Kosmos-a" ste- nografirati, kar sem leta 18G6 po večmesečnih vajah po Gabelsbcrgerji dosegel, o tem vendar dvomim. Sploh je ua Pruskem Stolzejeva sistema oficijelna, kakor je na Bavarskem, Saksonskem in pri nas Gabelsbergerjeva. Vsak, ki sc oglasi v kadetski zavod v Berolinu, mora jo zuati. Prijatelji obeh sistem se med seboj črte ko nekdanji Gibelini in Velfi in ui slabosti in celo hudobije, ktere bi si ne oponašali. Vendar sc Gabelsbcr-jeva sistema tudi na severnem Nemškem in celo ua Pruskem vedno bolj širi in nedavno so Ga-belsbcrgcrijanci Draždano bili poklicani k deželnemu zboru Silezkemu v Vratislavi. Edinost, kakor povsod, jc tudi tukaj potrebna iu upati jc, da bo bolj dovršen Gabelsbergcrjev tesnopis izpodrinil časoma sicer dobro, pa vendar slabejo Stolzejevo sistemo. „To kar je boljšo nasprotuje onemu, kar je dobro", pravi Nemec. Eden ali dva pisarja, ktera s spričali dokažeta, da sta izurjena v odvetniški ali vendar v sodniški manipulariji dobita takoj dobro službo pri podpisanem. Dotični dopisi z spričevalom naj sc pošiljajo \" iMgoielchne t« Zlmmerboden-Olauzpaata, i mit gaat]'4ut), toct^e Jmi j?* n 'Bjfta ma*t bea jtntinerpuBcr ;anj Mttfejili$, b.i bi.' Č & ntum rtttl 'e.t Iti • t trt -1 Stikt Boden-Wlchaoiirate V.tt . . fl. 1. AmerikaTiiftches Patent. Gesunde, sclionc wellle Z h.1 o T,ii>tt tn.in trbal tu 'tt 0>ct>rn. 4 6. 1 Suiđ PO ft 1 Gu.den 50 kr. ein Dampf-Apparat ;ur TiSltftfrtv" ber fVhiibliilir 11 Vuft. tla: u- •:• 4 Hh B u l tole r, Kchi.ieu, Anm ter, W< - fc .t&tteu, IVolmsiitmi'r, o.cie tt.nt Balon«. Dltfl 1'taiiiinc tir ivu i**, [h .r.-uee iefjr ni« liiD a 'fgtfubtt, (c bafj R| a I \Kii'pe» .lcaniflani Kt a4 tt n'ctb;n '.wn. lerilt Ie?tct l ft. vini -ilafdie rt'iu'f'ttpiil.l'atfum 50 tt. (OJcnilgtnt iiiv fiinuijnial.j Zum Scbutze der Person niib inr >Zi>, bccv'cUaui'ia fl -i 4". Lnben»retter u-bev To.ltHcliHprer v> naBitti. Tuje« »on Ctftiinr! gearbt.teb tttttt« meut ifl jut &«U)ftuert6eiM.iun.i) bet vin',rt fe.i ilf bit bept 9Daife empi«L'le.i, ta man tur4 bie I SUr»Vrunb"^lauuTtt e4ten'TOe'ti'nbn'tben la". Ein Sieg- der ^i^sensehaft. Daa neno Athem r.a« TvaUv teCcbcI Mi IBfiiail4 fofsrl .e?;n nt>€ine4«n?et-i tltitOT, cen ira# iminet 6« tub tnt, le.nuimt uii? mti «in:m ..tta.-iicbni iCDLlibucuben tlti-tha t-ecnt4'e.t, ift .illcin ifl bti; ie et: flten -Jtieferiajt |j ba-)t t r4 ^ 4!nb taiiB -i a:nb, auuidii obtt fe:t> t tnt Sdjlafe *ie 9tattttlt| cr» ba.itit. Biir itvai in ;t;'fci!)CB SBttft, ai* »ena e* ceu "luttetbrui": ju'lu'uttt n?iirt>t, u.imli4 16;te UU 9lnftre flutiu ftte.i.tuni an fi''j (t(bit ba* (Srftriment ih- jttbe', ui^ nimmt biffeđ ftirflier i« natt Hiobarf bie r.tmfic c^^r ir3ftt D fl ije auf. 5)itfcl Onfinim.'Bt f.Ou -eiciu m r ui m ftaule febicn. 1 €tUđ i fl. Ein interessanter Federhalter. 91»^ Se. iD.ai. »atf« iJtapcIeon III. b«l 2Derf diiliul • jiar - '-• i ■'■ aab et .-en .Hiitr.ii. mait iiu-rtt i?ni bii-4 eiiKH bt-r fltfiiiHejIfit i'lt-đjaiiifef eincu ivertrlMlur na4 tintittr Ulnađbc matbeu la-jen, tamit bal I&fttal (5iitaii4en crfuatt W;r^e1 tur flHt&aubt b im r it). cu\ii tbe.> a»tb u DtlliHIU t,it'.'*«rii4 ntatbe. ^itrt Wi(btrt iRr4ce Btrbtffcrte ] BOib ; .--ciiic.i: bie Jbec, lisb • rpttlt fiiv b;ve' ne bie liti (Stiiđ BO -7tjpolconbci t, ta u.-ct alle Crtrartun^tn tem 3«t(Te entfrto4en bat. Zit[tt I j>i-ber&alt«i i:t aut feinem (Sbhiaftlbcr, Tji?rfđ>it*n 1 bar, bie ■.onitiirttcit ifl beratt, bafj man ven vriib bil Kli-t.ib |'4retben faun, »911c jebe ©tciiiiia i lin: ba< giicfjcn bet ffinte be(l:bia te.\tiliren fann, ba -cr Jfbeimann jtt emjjfebleit, ttit-ut-erfl »''er fihr j Si-iicittc, Sleamtc.iiDmptciri, l)i?rtcreit, 24UJ«r, ic. ; t <2tiri f-'K-t ft. 1« 1 1'BVfiib sJ{apc(eoitfcbctu , b.qu 15 tr. Havanna-Bouquet. ! filr 11, Ir. e-.ne »o tr. Ctnm. namlid) bte ItOlaflt : iiiiatre ta'in i 11 tiit« eđjte patMAttd bur4 bal I vavan i.;»,"c...ni»: u ir ■ ■ fe.t »erbtn. X>icic 0,011 i ncu iruurtitti Oriatiial-čiftnj tuirb aua ber ircrni beiftie« dnt grofi Oicuait aii*it!i . rami, unb i rt bie tfason btiart, t-ais "Ir -ifberntaii 1 bei u4 in bet 3af4c trajen fann. 1 ri.ut blol . 0 fr. Elektro-galvanieche Ringre, tint hbdift toifhtigr, ftir frbm OTetifcMn n>uhlttvitm< O'ri(nbioifl. Voa itn bodjflen ntctiltnffdjin dipaatfltlfl Ifl blftcr in b.r &&u umis-f. ttefflift; t .. ^r.ntcr SotlBfl n biefe iioifltr im Cleiniicn ilfaum unietb. iitjcu fanu, teenn man bie vuft (traui'lagt, 1 frcbatei' wt fi4ercl ni5 1 gltitttl gtntu it.e ^-aiit'raiifBciti -.'lit^fAlaa >>led»i(!n. j>iitttcn. nuđen te *ci Jliutein tinb Gnva.ijktnn arjutrciibcn. 1 žtiiđ fatnmt Hunvi'uiia 13 fr. Kein Zahnachmerz mehr. 3obet Sapn^i^crj, bur4 fflbeuma e-ber CEtfaltung tugtjl|tn« trirb in einem Wti,itittiirf nepcitt bur4 bie netten Moclmer ,i'abntrei."en, Xie i^arantte ifl beratt ii4er, bajj bei 4tid)tirirtungba# tSclt retcur. gtgebcit teirb. l jjlaccn mit vintvcilung 80 tt. Praktische Errindung. 8ubli4 ifl ti gelun-ien, ein lintcnpulver ju cr« lturt.t;i, «el4c^ .lebtn b.-fricblgen »irb; ta nt-er« trint oKel eUtttlgl icro.-bl ait(Siite, atl aud> att 8*iUtgftit. 2>nr4 iPetmiiM-uni tineo TbeUe> -^'aifer Tnnn ina:i atiaenbliđlitb Me bo-'-t i4tr.i-je Illltl erjeug-n, trefeb fog(tiđ) ju glbCtttlotti ifl. l Vate:, sieitiigi'iiP f ;r cinc 'JK«|, fcfitt > Ir Ersparniss 1 Rllr icb* >n n> entt-iferl 4. d-fvat iib an 4 lib, un|jan»B M b' 1 Um I Tr IH^en. iie (>oim ci.-lel i-l..ti ■ iie.:• (fl bcurt, rajj *■ fvbf leitbt |U !'a ib» baben irt Uit* tar.B bal 14 in !«cmft.ttn . tiitaum atl uuteiftt .:'n'6t}Hli4eit tPitafleiicn taf i op« Btlt) gck ft t lcer en. 1 Stud fa.; mt 9tcl loftet fciol fl. S."O. Persiaohes Haarfr rbemittel, rootnr4 augcnbUrfli4 gratu-l ^.iar na4 2'elteben b^aun cev (4n>aij gjfJrbt tvcibtn tann; e# '.-ibiit juglei4 tie natitili4e i[Jrii4e StiMflP Hiti Stran-tem bereitet unb ifl ganj uiif4abU4. 1 v nt t, .1 | .mm t ?(nweifmtg tri- Zahnperlen!! llnflreiti«. ift el, bau bi: ftiutet f4on in iirer jart-fleit .lugeub burib bal .^abneit .-jl-so £ imfr» j,n evt.'ibeit. I)al aner'iinnt bcfle 1'i.tte' ta-t-,cu jittb bie etrtobten ^abitretlcn, meldji' ben Jtinbern bo« Sabnen bevart erieicfitc: 11, b«S fw frtuneriitl i'.i * 3ribnt erfaitjn $reil cinev -iiiin-.i: nO fr. Pulver gegen Fusa8chweias. Iie|tl befeitlgt bal lafltae ©4n ipett ber ffllfje unb ten t-buri!) erjcugtat Lb4il uiiaiiarnebuien (i^crufb, f.'nion irt au4 bie i* ■- :>tnil)iin ;. 1 24'4ttt. fammt flu..e 'iu::-,, gniiigenb fttt JDionate, 5i) tr. Magen-Tropfen, bur4 tve(4c De Stagtnubel. foirie Jtvnmtf. '.Iti):« tit> uii.- 'i' -ib.muii l.jri'tv, i.ilte.i.icn, Jf at.itr i :c. :c. fofort Pau;rnb bebo^en rotrbui, mit (javan» t ttcui jrfoiao. 1 iVliia-ii f.tmir.t U !.-e.tiiiig 30 ft. Einzige Hilfe fiir rnmpflfire.-.tt Siige ; nui tnr4 bie engltRt Ktami!f.iberftriimpic faitu bieje.' '4rcctti4e Mcbel gani .e.-.-bc.' KtrDCn. (fin Struiiipi (014.t tlet toftet |U 2.^0,3. Herkules-EsBenz. Ii.-:ni erften uW'br«u*e Nt.' fl-.«faUt:i bet ^a.-r«. be .i;igt ftrner M: foibanbcnen |2 4tib.,rn unb vttbinbeit betca v.eaat^uitg. l &[aron fammt Vlitat.fuiig SO ft. Praktiech und billlg. ,4ura aDaj.aemetfeu eter Utor. tuđ« i cin gn^eJ fetjr f>tl'-""4 Bf4vftttl Hiibatet ta.ntt tare.-.bet-(ŠltnttUt ^iff-r « UIJS ein« iHaiite 4.-nnf.ltt •Diarf« tutc mtb l'; j« "ierpi fel, aUel j.i'..mui.n in ci.icm liibirt-eit ^avtcti »fttt blol 76 Ir, lini« ailein teftet »0 tr. Neueste Zaubernadel-Buchse. (Sine ne-.U 9tart,t)i';4fe, gtfullt mit 50 feinen tev. tittett einlif4en (i).-ibbbtnabein unb Mit eiuct SB.rri4tuna. bafj utan tebe geajiin 4te 9larel na4 ftitmmera jutn 'i(.t .iti« temmen (a||tt fann. (SI tnitb babuvJ) ba^ -'tenen vtrbilttt uuS l«3 ®u4:u «tv.-r:. 1 8il4f! 49 fr. Fiiegen-Aether filr 3'iuiner, 51 ii^fti, £al:in* [fc'tAilgtiic$BtVit6Aut und rottet biiinc: €tiin.t bit groyte Hicuge tfliejtn aul. 1 iji«fa;t ao fr. ivm SBoirfJe^en&t «rttfel finb far bie ofterretdjifdic SDtottottJl« elnzigr und alleln iti ber gefertigten Stifbevloge 311 tjaben. A. FRIEDMAM1V ut W"EN, i1rittcr|trnftr lir. 26. (46—8) E3BB IVuvi proator najboljše ure najceneje kupovati, je lovorilica za UVV lll>ll*A FltO,H]flA Vse ure, na sekundo blctno ro^ulirano garancijo. ItothenthnrmstruHsv, jVj1. /v, nilbt'r der ]Vnfhi'ilv mt J)>ni(iji. si^ prodajajo Samo 14 ali 18 ylci. ^ »gg Samo 17 ali 18 gld. Jjr»? |»?8le*k" »,",|',,;°v 6JN' i;"- « ztai-fiin i rebrna krimonicii^ka um ■ ilvii.jiiitu [ilMit'i'in. jireiiiui cin:i ilinoiu, z VOtllioO i/. Iiiliiil/.iulu in iiu>,,1"'»|1 i-tmnomn. kuna« « to mi v ijiinj.', s krlBialnimi ■tekli v iiailiiHJii'iii Irsi'iii'in toku. Samo 8 ali 10 nld. Kp?^ii?F,^u*ftiiL^^iti^ v u <> rlltulHli. k nM.iiiii-'ii Hti'klll, lm.i VetillCO iz lalini/.lutii. ustij as t i ui tokutu In [jisim-iiiiii "iltituiiu trai-atitiltiiiii UMtuiii. ikii i'1'iiiiiiituarHkii ura 0, 2""< 00, TO. SO, «>(». 100. •* #-o*«#f»#0t#, 1 > 1111 i i i.- i / Min T "lil. VhI«>«I |»«iM4»f»ii«.|tn I iii«> no* n nj u (tvorna Uro z-.\ na steno b podobo, 8, 3 in -i kose igrajoče, zalegarjn Nj. Vel. kraljice Viktorije, kralj. Visokosti gld. 70, S(i, 90, princa T\ aloskega in vojvode rjtlinburgskega, Ni. Ure s trepetikeijoni, "J, 3 in 4 kose igrajoč;', gld. 80, Vol. Sultana in Nj. Vel. kralja Portugalskega. r« .i1*-0, o*i r v. i. a, P, i oa m 7-, IMsiiiciia iiarofila Igralnice. 8,4, 6, 8 kosov igrajoče, gld. 15,85,55, 75, Album en fotografije z mu&iko gla. 8,10,18 do gl. 15. 80 za postni povzetek aH poslan znesek v 84 urah Tohačnico /, mušiko 7 gici. 50 kr. «or6, Ka posebno željo se tudi ure in verižico pod Smodkarnioo v. muziko ls gld. p07«etk01U na izbir pošiljajo in zn nazaj poslano Šivalnice /. mu/.iko 15 gld. denar vrafiuje. Ure s trepetikeJjem lastnega izdelka s 5letno Oeng naie tovornioe so vedno nižje ko garancijo: povsod najnižje in stojimo vedno s svojimi izdelki Take, ki se vsak dan navijajo gld. 10, 11. 12, na vrhuncu časa. Take, ki se vsak 8, dan navijajo gld, lij, 17, 18, V*i, ki novo naročiti /eie lft, "JO. 'J.J. V»l. ki staro za nove za menjati želo, Take, ki «o vsak 8, dan navijajo in vsake pol ure VmI, ki slab.- za dobri« zamenjati žele, j < bijejo gld, 80, 88, 85, prošeni, naj sc na to firmo obrnejo, Take, ki se vsak S. dan navijajo, vsako e.'trt ure E3SJJB* Staro »lato iu srebro, državni papirji, bijejo in ure ponavljajo gld. 48, 50, 55. !*e /.a najvišje cene namesto plačila jemljejo. Tovornica za ure i'\ I-'rom■•■-•» Kotlientliiinustrasse 9, #**>••?#! sifjtfifst 9mmn .r V najnovejšem času naznanjajo trgovci z igračami iu bazarji, ki si ime tovornicarji ur pri- BVOJUJejO iu celo svarila na svitlo dajejo, popolnem navadne ure brez vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katere nam o tem dohajajo, nam dajejo povod svariti pred tem sleparstvom in p. t. občinstvo varovati škode. (3G—2) Tal. Ure Ure e, ki se vsak za pisarnice ; zri kavarne mesec rld. 10 d. 15. navijajo 15, 20, J.">, :io. g!d. '28, 30, 32. Velika delavnica za popravke. Stare ure, gostokrat dragi rodovinskt spominki, se popravljajo Ift harejajo tako, kakor 1 • i bile nove. ('ene za popravke a oletno garancijo gld. I1/,. 8, 5 do 10 gld jKdina in sama zaloga 38 5 a! Prva občna zavarovalna banka ..S L V E \ IJ A." C. ledni jo bolj so ncogibnost V oboe spoznava, da mora slovenski narod truli v materijalnom obziru se na lastne noge postaviti, ter se od tujega kapitala, kolikor je mogoče, osvoboditi. Morebiti niso na nobenem drugem polji te razmere tako ostro vidne, kakor prizavarovanji. Sto in sto tisučev se vsako leto zavarovalnih premij iz dežele iztirava, pomagajo delničarjem tujih društev visoke dividende izplačevati. Merodajni faktorji: deželni zbori, občinska zastopstva, društva in žurnalistika, so večkrat pripoznavali, da je treba lastno zavarovalno društvo za slovenske dežele osnovati. To je dalo uekterim rodoljubom povod, popolni operat takega zavarovalnegadruštva na podlagi najbolj zanesljivih Statističnih dat in dozdajnih skušenj izdelati dati, ter e. k. ministerstvu predložiti. Z razpisom dne 25. prosinca 1. 1872 je c. k. ministerstvo napravo „prve občne zavarovalne banke Slovenije" s sedežem v Ljubljani dovolilo. Banka „ Slovenija" je društvo na delnice, in bo v vsili razdelkib zavarovanja zavarovalo proti odločeni zavarovalnini, to je: proti škodi po ognju, nad rcvaževanji, po toči in zrcalnem steklu, ko bi se strlo, kakor tudi na človeško življenje. Delnice se bodo brez bankirskega posredovanja neposredno občinstvu oddavale, in na ta način po bolj ugodnem kursu dobivale. Iz druge strani se bo pa tako tudi glavni namen banke pospeševal, ki obstoji v tem, da se bodo [delnice v slovenskem narodu umestile, in bode narod tudi v prihodnje banko v rokah obdržal. Delnice „Slovenije" so pripravne prav ugodno kapital nalagati: 1. Na vsako delnico, kterih se bo zdaj razdalo 3000 z imensko vrednostjo od 200 fl., se bo plačevalo po 40°/0, in to po kursu odS.0°/o, toraj za eno delnico 68 fl. a. v. 2. Z ozirom na oddajevalni kurs nese delnica stalni dohodek blizo do 6%, in 3. vrh tega naddividendo iz čistega upravnega dobička, od kterega je 40°/,, pravilno delničarjem odločeno. Po dozdajnih skušnjah družili zavarovalnih društev ni dvomiti, da bodo delnice banke .,Slovenije" v kratkem gotovo 12—15% nosile. 4. Vsak lastnik tudi le ene same delnice ima pravico v občnem zboru glasovatiosebno ali po oblaščencu, z edino omejitevjo, da nobeden ne sme već kakor 40 glasov zastopati. 5. Vsak delničar pomaga s tem narodnim podvzetjem slovenskemu narodu lastno zavarovalno društvo osnovati ter posrediti, da trdo pridobljeni novei v domači deželi ostanejo. 6. Ker je 15°/0 čistega dobička dobrodelnim namenom odločenih, odpirase tu še drugi vir bankini dobrodelnosti. 7. Skrajno je še povdarjati, da so pripravljeni fondi banke pravilno odločeni, menjice eskomptovati, posojevati na državne in obrtnijske papirje, na posestva proti hipotekarnemu uknjižen ji, posestnikom, obrtnikom, skupščinam in občinam, da bo na ta način mogoče v posameznih krajih pamanjkanje denarjev zatreti. Tarife za raznovrstne oddelke zavarovanja so po najbolj zanesljivih statističnih datih sestavljene in se bo gospodarstvo v vsakem oziru na reelno podlago postavilo. V ta namen se bodo v vsili večih mestih in v posameznih okrožjih nadgleda i svetovalci (sestavljeni iz delničarjev in zavarovancev) postavili. Gospodarsko svetovalstvo je iz sledečih oseb sestavljeno: Svetli knez instari grof li«lVOHliFl Henrik CoMtt. odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, (podpredsednik): AiatlroJ I* i Ml al. posestnik v Ljubljani; Vek o* lav PesariC* c. k. sodnije svetovalec v Celji; Mihael Herman« deželni odbornik v Gradci; dr. Jože llaga. profesor bogoslovja v Mariboru; Jože llaiis\% ilill. posestnik v Celji; dr. Štefan l&oeevar. c k. okrajni zdravnik v Čelji; dr. TekOKlav Valeilla. c. k. zdravstveni svetovalec in profesor v Ljubljani: Ivan StllheC, c. k. sodnije svetovalec v Celji; Đrag'Otill V lir šil. trgovec v Ljubljani; Floriail Itoiisek. c. k'okrajni predstojnik v pokoji v Ljubljani; dr. FranjO UadeJ« c. k. bilježnik v Mariboru (gospodarski svetovalci). — (Namestniki): J a koli KlireŠ« c. k. okrajni pristav v Kozjem; Fra IIj o Seiltak. posestnik na Vranskem; A. Zvaililt. veliki trgovec na Občini. Pregledovalni odbor je s sledečih oseb sestavljen; Dr. Jaiiez Zlatoust Pogacar« stolni prost v Ljubljani; (■ustav ToiliBies. lastnik tovarne v Ljubljani; JoŽC DebcVCC^ trgovec v Ljubljani. Delnice se bodo na ta-le način podpisovale: 1. Za vsako delnico z imensko vrednostjo od 200 gold. se bo vplačevalo 40°/0 po kursu od 85°/0 v gotovini; potem se bodo dobivali medČaani listi. 2. Za 1 delnico je toraj treba f>8 gold. v gotovini, od ktere se bo vplačevalo po 20 gold. precej pri vpisovanji, 48 gold. pa v prihodnjih 30 dneh. 3. Vsak podpisani znesek daje od dne vplačila 5°/0, oziroma na izda javni kurs od 85°/(, blizo G°/0. 4. Vsacemu podpisovalcu je na izvoljo dano, tudi vsili 40°/0 za delnico precej vplačati. 5. Podpisovalo se bode ali pri banki v Ljubljani, ali pri agentih, kterim se bo dalo pooblastilo za to od gospodarskega svetovalatva. 6. Vplačevalo se bo ali pri banki v Ljubljani, ali se ji naj novei po poŠti pošiljajo, Agentom naj se plačuje le proti od gospodarskega svetovalstva podpisanim pobotnicam. Bankina pravila se dobivajo pri banki „Sloveniji" v Ljubljani, in tudi pojasnila se ustmeno ali pismeno pri njej povoljno dajejo. (39—9) "V TLajnl>l jfini, dne 24. februarja 1872. Za ravnateljstvo prve občne zavarovalne banke „SLOVENIJE": Knez in stari pf Salm Rcifferschelđ 1. r, mm\ itd, iU, Dr, E. H. Costa L r, odvetnik in dež. odbornik: itd. itd. predsednik, podpredsednik. I izdatelj ni odgrovorm urednik Martin Jelo vse k. Tiskar: F. S kaza in drugi.