(;ozdarstvo v času in prostoru 
Raziskave mikorize v svetu 
ICOM2 - Drugi mednarodni kongres o mikorizi~ ki je bil v Uppsali na Švedskem v jul iju 
1998 
V dneh od 5.-l l. 7.1998 je v mestu Uppsala o zi roma v 
univerzitetnem središču Ulmna potekal 2. Mednarodni 
kongres o mi kori zi z okoli 600 udeleženci z vsega sveta. 
Pred kongresom je bi lo organiziranih tudi več delavnic, 
med njimi Jdentiftkacija mikorize z molekulamimi me-
radami (29. 6. do 2. 7.) in Ekologija, fiziologija in vzgoja 
užitnih mikoriznih gliv (3. in 4.7.1998). 
Predavanja so potekala v nZ~slednjih sklopih: 
~ ekspresija genov, transpot1ni proteini in regulacija 
metabolizma, 
- molekulama ekologija, biodive12iteta in populacijska 
dinamika, funkcionalna ekologija in dinamika združb, 
- rnikrobne interakcije v mikorizosferi, pretok hrani 1 
in informacij, transportni proteini v end o~ in ekto-
mikoriznih mrežah, 
- ekologija in sistema tika endofitnih askomicet, 
- stresna ekologija in praktična uporaba mikoriznih 
gliv, mikoriza v biogeokemičnih ciklih, mikoriza in 
spremembe klime, vloga mikorize pri tolerantnosti 
rastlin na stres. 
Največji napredek je na področju identifikacije in 
diverzitete mikoriznih gliv, kamor se uvršča tudi naš 
prispevek o tipih ektomikorize v Sloveniji, velik pou-
darek je na raziskavah interakcij z ostal imi mikro-
organizmi v mikorizosferi ter na uporabi molekulam ih 
metod za njihovo identifikacijo. Ponda1jene so bile 
potrebe po razvojn metod, ki bi pokazale funkcionalne 
aspekte teh zdmžb oziroma posameznih komponent v 
njih. Uporabnost nekaterih indeksov raznovrstnosti in 
dominantnosti je bila preverjena, podani so bili po-
misleki o uporabnosti teh indeksov, ki ne povedo dosti 
o dejanski prisotnosti posameznih vrst in njihovi vlogi 
v gozdnih ekosistemih. Za zaključek smo na plenarnih 
predavanjih o novih metodah v raziskavah rnikorize 
pogledali amliize funkcionalnih aspektov mikorize, 
npr. uporabnost nekaterih fluorescentnih barvil pri 
mikroskopiranju, sprejem različnih vrst substratov (vi-
rov ogljika), možnosti kvantifikacije mikorize v kore-
ninskih sistemih z uporabo laserskega konfokalnega 
mikroskopa itd. 
Praktični del predkongresne delavnice o Identifi-
kaciji miko ri ze z molekularnimi metodami je obsegal 
ekstrakcijo in analizo DNA iz ektomikorize in trosnja-
kov višjih gliv teru porabo baze podatkov, ki jo razvi-
jajo na Oddelku za gozdno mikologijo in fitopatologijo 
GozdV 56 (1998) 9 
v Ultuni ter primerjavo ]astnih rezultatov s to bazo. S 
temi metodami smo tudi v Sloveniji že uspešno ~mali~ 
zirali več tipov ektomikorize (predavanje o tipu ekto~ 
mikorize Hydnwn n!fescens). Vsa oprema in meto-
dologijaje v gozdarstvu širše uporabna, predvsem pri 
genetskih raziskavah gozdnih drevesnih vrst, razis-
kavah bolezni gozdnega drevja in mikrobiološki[) ra~ 
zisbvah gozdnih taL Možna je rudi uporaba za raziskave 
gozdne favne, saj se isti p1incipi molekularnih raziskav 
in opreme uporabljajo npr. za ugotavljanje sorodnosti 
medvedov v Evropi ali v gozdni entomologiji. 
Na predkongresni delavnici o ekologiji, fiziologiji 
in gojenju užitnih mikoriznih gliv je bil poudarek na 
komercialnem aspektu gojenja in nabiranja užitnih 
mikoriznih gi iv_ Največje zanim<1nje je še vedno za 
gliv o' matsutake' (Trichofoma matsutoke), kije komer-
cialno najbolj uspešna in zaradi katere je velika povr-
šina gozdov v Oregonu prilagojena čim večji produkciji 
sorodnih gob. Sledi gojenje več vrsl gomoljik ( Tuber 
spp.), mavrahov (Morche/fa spp.), mlečnic (Lactarius 
spp.), lisičk (Cantharel!us dbarius) ter go banov (Srtillus 
spp.), tudijurčkov (Boletus edu/is). Zanimivo je, da so 
vse raziskave, vezane na gojenje in kontrolo mikOliznih 
gliv, vezane na gozdarske raziskovalne inštitucije. 
V manj fonnalnem de lu kongresa smo si ogledali Bo-
tanični vrt, katedral o, grad in Linnejev vrt. V Uppsali je 
namreč delal Carl von Linne (Li1maeus), u(emeljitelj dvoj-
ne nomenklature rastlin (Systema naturae, l735). S po-
močjo svojih učencev, kij ih je sistematično razposlal 
na vse kontinente, je opisal in imenoval velik del vrst 
rastlin in živali, manj pa gliv in nižjih rastlin. V UJ1psali 
so razvili izredno prijazen in poučen način predstavitve 
njegovega življenja in dela, saj seje eden od profesor~ 
jev botanike specializiral za zabavno-poučno naslo-
panje v imenu Linneja. 
Na ekskurzUi z naslovom 'Gozdovi in gozdarstvo 
na Švedskem' smo si ogledali sonaravni koncept ga-
jenja po švedsko, vključno s forvarderjem pri delu ter 
narodni park na področju poplavn!h gozdov ob spod-
njem toku reke DaHilven. 
Stroški udeležbe so bili kriti iz temeljnega projekta 
'Koreninski simbionti in pc:Jtogeni razl!čn1h provenienc 
smreke' ter aplikativnega projekla 'Rizosfera'. 
Dr. Hajka Kraigher 
431