Marcel Thirion, Les trésors m onétaires gaulois et rom ains trouvés en Belgique (= Cercle d’études num ism atiques, T ravaux 3) B ruxelles 1967, 208 str., 1 karta. Pomembno delo M. Thiriona, kustosa v C abinet Royale de Belgique, je bilo že dalj časa najavljeno. Kot je znano, je evidentiranje najdb zelo zam udno in često zvezano s povsem nepredvidenim i problem i. To je ugotavljal že A. Blan- chet, ko je sestavljal znano delo Les trésors de m onnaies rom aines et les inva­ sions germ aniques en Gaule, P aris 1900, nedolgo tega pa tudi sodelavci nem ­ škega korpusa n ajd b Fundm ünzen röm ischer Zeit in D eutschland, B erlin 1960. Takó je tu d i T hirionu preteklo deset let, preden je bilo delo končano in zrelo za tisk, in to kljub tem u, kot pravi av to r sam. da je imel že predhodno delo v V an G ansbekovi evidenci novčnih n ajd b (P. Van Gansbeke, Les trésors m onétaires d’époque rom aine en Belgique, RBNum 101, 1955, 5—44) in dodatek RBNum 105, 1959, 213—214 že večidel končan. P ri knjigi pa so m u izčrpno pomagali tudi J. Lallem and, njegova soproga in M. A. Van Keym eulen. J. Lal­ lemand, vodja C abinet Royal de N um ism atique, je prva dala za to delo pobudo, ta načrt p a je obrazložila v A nnales de la Société archéologique de N am ur 50, 1960-61, p. I f (= E tudes N um ism atiques 2). Thirion je delo opravil tem eljito, kot je to značilno za vse njegove num iz­ matične študije. Razdelil ga je nekoliko nenavadno, kot nam pove v predgo­ voru: tipi najdb, sestava najdb, bibliografija in kratice; katalog. Seveda so ta poglavja deloma še razčlenjena in poleg vzornega kataloga navaja še številne sklepe, do katerih je prišel pri analizi najdb. N a koncu knjige so številni regi­ stri in pa geografska k a rta z upoštevanim i najdbam i. K atalog je u reje n po alfabetskem red u in vsebuje 356 številk (od tega 7 keltskih najdb, ki so po avtorjevem m n en ju [tako tudi A. Blanchet, T raité de m onnaies gauloises, P aris 1905, p. 523] vse zakopane že po prihodu Rimljanov; kar bi bilo tre b a upoštevati tu d i pri naših najdbah te vrste). Iz praktičnih razlogov so pom em bne najdbe ločene od m anj uporabnih in nezanesljivih. Na­ šteti so najnujnejši podatki, in sicer k raj oz. lokaliteta, leto odkritja, okolnosti, sestava (po v lad arjih in številčno), sedanje nahajališče te r bibliografski podatki. K om entarji so vedno v opombi. Š tevilni reg istri delo zelo olajšajo, tako regi­ ster pom em bnih najdb, sedanjih nahajališč, posod, provinc, krajev, kronološki register zakopov in dopolnila h katalogu. N a podlagi gradiva, ki ga Thirion navaja v katalogu, je prišel do številnih sklepov; od teh navajam o le najvaž­ nejše. Ne smemo se spuščati v nek atere zanimive, toda včasih problem atične sklepe. Ti so posledica specifičnih okolnosti tam kajšnjega novčnega obtoka in zakopov. V odstavku o novčnih najdbah se je odločil, da tiste najdbe, ki obsegajo 5 ali m anj novcev — izvzeto je zlato, k je r im a za najdbo tudi že dva novca — ne šteje za zakladno najdbo. P ostavljeno število povsem ne zadovoljuje, razla­ gamo pa ga lahko kot število, ki si ga je avtor postavil za sm ernico p ri opre­ deljevanju določenih skupin novcev, ki jih šteje za »depozit« ali pa za spora­ dično najdbo. Pojave, kot različna številnost posameznih nom inalov, tako na primer, da so po 1 . 190 em itirani sesterci v galskih najdbah zelo redki, si avtor razlaga z devalvacijo denariusa leta 194 in pa z obiljem sester cev, kovanih med 109 in 190, ki so bili še močno v obtoku; zaradi tega naj bi bil nadaljnji uvoz sestercev nepotreben. Masa starih sestercev naj bi bila ostala v prom etu do Postum a. R azum ljivo je, da je v velikih količinah pritekal denar v Galijo prav za germ anskih spopadov in prav posebno za vlade A ntonina P ija in M. Avrela. Te m ase so bile v obtoku še dolgo, to je tudi razvidno iz številnih pod Postum om prekovanih starejših sestercev. Do teh sklepov je Thirion prišel tudi v članku Les trésors de sesterces d ’Elverdinge et de W erken v RBNum 106, 1960, 110— 117 (= Etudes N um ism atiques, 1, 1960, 70—77). D okler pa nim a­ mo evidence o najdbah in analize teh n ajd b z drugih področij rim skega im pe­ rija, so preuranjeni dokončni sklepi, ki naj bi bili specifični za Galijo. Znano je, da je zelo skrčeno kovanje AE, začenši s Septim ijem Severom in tja do A leksandra S evera (222—235). Šele pod A leksandrom Severom, M aksiminom I., Gordianom III. in Filipom I. je m očneje, pod T rajanom Decijem pa zopet upa­ da. T aka je slika za večino najdb z B alk an a in celò v sam i Italiji. Isto se nam kaže tudi za Galijo (prim. najdbe št. 31, 181, 323 in 195; p ri najdbah: 40, 45,197 sestava tako ni zanesljiva). Tu je treb a tudi vedno im eti pred očmi, da so le redke najdbe v celoti prišle do znanstvene obdelave; zelo v erjetn o je, da m an j­ kajo redkejši novci in pa seveda najm lajši, ker so bili dobro ohranjeni. Tega sta vedno krivi trgovska in zbirateljska vnema. Zato bo tre b a še mnogo kom ­ parativnih najdb predvsem z zanesljivo sestavo, šele potem bi lahko trdili, da je v Galiji participacija sestercev po letu 190 v najdbah bistveno m anjša kot drugod. Glede izločanja novcev predila vi j skega časa v najdbah po letu 107 prihaja avtor do podobnih sklepov, kot nam jih kažejo najdbe n a B alkanu in drugod po im periju. V najdbi iz Strm ice (v rokopisu) sem skušal dokazati, da je to splošen pojav za ves im perij in da izvira iz izločevanja do nečitljivosti izrab­ ljenih novcev iz obtoka in je izključno m onetarno-politične narave te r se v ničem er ne razlikuje od današnje bančne zam enjave poškodovanih ali u n i­ čenih bankovcev. D alje v odstavku o obtoku d en arja v G aliji avtor ugotavlja, da je zelo otežkočeno datiranje keltskih novčnih najdb. Isto je tu d i z našim i keltskim i najdbam i, ki so bile tako v G aliji kot pri nas zakopane ob prihodu Rim ljanov v ta področja ali pa nekaj časa po njem . Na problem e n aleti pisec tudi p ri najdbah od A vgusta do Nerona, ki so prav tako redke kot p ri nas. Isto velja za obdobje do Domicijana. Samo šest najdb pripada prvem u obdobju; še m anj jih je iz drugega in značilno je, da se v teh najdbah še vedno močno pojav­ ljajo republikanski denarji. Izredno številne so najdbe iz obdobja od A ntonina P ija do Komoda. Preseneča, da avtor spravlja te zakope v zvezo z devalvacijo denariusa L 194. Posledica te sta res bila redukcija teže p ri bronu in tudi koli­ činsko zm anjšanje teh emisij, toda zakopom so gotovo botrovali prej samo poli­ tični kot pa denarnopolitični vzroki, saj bi to bilo tudi povsem v nasprotju z Gresham ovim zakonom; pričakovati bi bilo le depozite nedevalviranih nom i- nalov iz žlahtne kovine. Zelo zanim ivi so avtorjevi sklepi v zvezi z DIVI em i­ sijam i pod Trajanom Decijem in izločanjem denariusa, dalje problem i z degra­ diranim antoninijanom pod Postum om in »več vrednim « sestercem oz. drugim i bronastim i nominali. Zanim ive so tudi pripom be k razvoju antoninijana po Postum u, ugotovitve v zvezi z antoninijani A vrelijanove reform e, uvedba no- minalov Dioklecijanove reform e in njih devalvacijo te r reform o leta 346 pod K onstancijem II. in Konstansom. K akor so izvajanja in sk lep an ja nadvse zani­ miva, jih tu žal ne moremo obravnavati, ker načenjajo vse preveč razvejane problem e. V posebnem poglavju se avtor uk v arja z vzroki in načinom zakopa. N ajd­ be uvršča v tri skupine: 1. m ešane depoje, 2. depoje v več posodah, od katerih vsaka h ran i le po eno vrsto denarja, in pa 3. depoje, zakopane v več posodah na različnih krajih. Takšno klasifikacijo bi bilo le težko posploševati, saj bi bila lahko vse preveč osebne ali lokalne narave. V zadnjih dveh poglavjih av to r razpravlja o uporabnosti zakladnih najdb kot historične dokum entacije za vojaško zgodovino in pa o splošni uporabnosti najdb. Če je tu na prim er v dvom ih glede historične vrednosti najdbe, kot je to depozit M espelare (št. 198), ki naj bi bil prvotno štel 500— 1600 (sic!) au reu - sov, m edtem ko je znanstveno fiksiranih le 50, se tudi m i pridružujem o av to r­ jevem u m nenju. Saj bi bil kakršenkoli sklep pom anjkljiv, dokler ni celotno gradivo znanstveno dosegljivo. Seveda pa tega ne bi mogli aplicirati na n ek a­ tere druge najdbe, ki jih om enja Thirion. P ri številnih zakopih pod Postum om , ki jih avtor razvršča v dve skupini z datum om zakopa le ta 263 in 266-267/268, m eni posebno za zadnjo skupino, d a je bila lahko zakopana v obdobju tja do Dioklecijanove reform e 294. leta. Seveda je to teoretično možno, toda kaj nam že povedo m ajhni depoziti z nekaj desetinam i novcev, m edtem ko drugi zopet ne pom enijo mnogo, ker niso kom pletni, in tretji, k er niso bili zadostno objav­ ljeni. P ra v p ri takih skupinah se jasno kaže, d a bo mogoče delati zanesljive zaključke šele takrat, ko nam bo n a voljo dosti večje število novčnih depozitov, ki jih bo mogoče strniti v neko k rajše časovno obdobje. Šele take aglom e­ racije pa bodo lahko potrjevale že znane ali pa nakazale nove, nam še n e ­ znane zgodovinske dogodke. P ra v Thirionova analiza nam jasno kaže, kako težko je že danes delati sklepe za izolirano področje. Šele ko bom o im eli podobne analize iz drugih predelov rim skega im perija, bo mogoče m isliti na bolj konkretne rezultate, ki nam jih nudijo številni rim ski novčni depoziti. E. Pegan I. Erdélyi, E . Oj toži, W . Gening, Das G räberfeld von Neivolino, Ausgrabungen von A. V. Schm idt und der archäologischen Kam a-Expedition. A rchaeologia Hungarica, s. n. 44, A kadém iai kiado, B udapest 1969; 93 strani teksta, 26 slik, 101 tabla in 3 k a rte v prilogi. N ad obrežjem reke 1'ren p ri vasi Nevolino, južno od m esta K ungur v Perm ski oblasti, so sovjetski arheologi v le tih 1926—1927 in 1950 raziskovali bogato in zanimivo grobišče zgodnjega srednjega veka. Izkopanine prvih razi­ skovanj hranijo v Leningradu, drugih pa v Perm u. O bjava tega nam malo poznanega gradiva bo m ed arheologi in jezikoslovci, ki se bavijo s kompleks­ nim i vprašanji fino-ugristike, gotovo n ašla plodna tla za ponovno znanstveno debato. Zaradi pom em bnosti m aterialnih ostalin je najdišče dalo im e mlajšemu obdobju neke zgodnjesrednjeveške k u ltu re pod U ralom : k u ltu ra Lomovatovo — stopnja Nevolino. Področje, k je r je bila razširjena ta kultura, naj bi namreč geografsko in gospodarsko spajalo etnične in k u ltu rn e kom ponente domorod­ nega in tujega izvora. V zgodnjem srednjem v eku so se tukaj križala trgovska pota, k a r se bistveno kaže p rav v m aterialn i zapuščini. A vtorji so v poglavja, k jer razpravljajo o gospodarskih, družbenih in trgovskih vprašanjih, pritegnili tudi še prim erjalno gradivo sosednjih u g ro -f inskih ljudstev, k ar razpravo do­ kum entacijsko obogati in poživi. K njigo so avtorji razdelili v več poglavij, k i se m ed seboj vse do zaključka vsebinsko dopolnjujejo. Že takoj na začetku (ko razpravljajo o nevolinskem najdišču in zirjanski prazgodovini) povedo, da je prazgodovina Zirjanov ali Komo v tisto področje, ki še danes ni zadovoljivo raziskana in vsestransko po­ jasnjena. Zlasti zgodovinske vede so za rad i pom anjkanja pisanih virov pri tem brez moči in jim le arheologija in lingvistika bistveno pom agata pri vprašanju porekla in življenjskega prostora Zirjanov. Splošno znano in dokazano dejstvo je, da zirjanski jezik pripada k u gro-finskim jezikom, in sicer k njihovi finsko- perm ski veji. L judstva te finsko-perm ske jezikovne skupnosti pa so se v tisoč­ le tju pred našim štetjem razcepila še v volgo-finsko in perm sko jezikovno vejo. Ti snovalci staroperm skega jezika, k i so bivali ob spodnjem toku Kame in ob porečju V jatke, so bili predniki kasnejših Zirjanov in V otjakov in so za raziskovalce zirjanske prazgodovine velikega pomena. Preseljevanje narodov je P erm jak e v 6. stoletju začelo siliti vedno bolj proti severu v zgornje porečje K arne in še naprej do spodnjega toka Vučegde. Ta proces je izoblikoval dve še danes živeči ljudstvi. Južno živijo Votjaki, a severno Zirjani, dasi se dajo posam ezne faze njihove etnogeneze težko slediti. Tako sta se porodila prostor in čas, kam or moremo opredeliti grobne najdbe iz Nevolina, ki naj bi osvetlile, dopolnile, potrdile in povezale nove člene v poznavanju m aterialne k u ltu re Z irjanov in lom ovatovske kulture nasploh. O lom ovatovski k u ltu ri nim am o še nobene sintetične m onografije, pa če­ prav je registriranih 219 najdišč, od teh je 24 že delom a raziskanih. Tej knjigi je dodan seznam le 113 najdišč, ki so ga avtorji povzeli iz arheološke karte kam skega bazena (I. A. Talickaja, M ateriali k arheologičeskoj k a rte bassejna r. K am i, Mat. i issi, po arh. SSSR, 27, 1952). Poim enovanje te k u ltu re je 1.1901 uvedel pionir arheologije v P rikam lju A. A. Spicin, ko je opredeljeval ondotni arheološki m aterial in in pri tem oddvojil v posebno grupo najdbe zgodnjega srednjega veka. Tej grupi je dal ime lom ovatovska k u ltu ra po rečici Lomova- tovki, ker so ob njenem obrežju do ta k ra t zasledili največ slučajnih najdb uniče­ nega grobišča, datiranega tedaj v 8. in 9. stoletje (A. A. Spicin, D revnosti kam - skoj Čudi po kolekcii Teplouhovih, S. P etersburg 1902, 32; A. P. Smimov, O čerki drevnej i srednevekovoj istorii narodov srednego Povolžja i Prikam lja, Mat. i issi, po arh. SSSR, 28, 1952, 174). Lom ovatovska k u ltu ra se je torej na področju K am e izoblikovala iz pjanaborske k u ltu re in je istočasna z zahod- nejšo oziroma vzhodnoevropsko »alansko« saltovsko kulturo. Lomovatovsko