Deželni zbor Štajerski. V prvi seji dne 16. aprila so se izvolili nekateri odseki. V vsak odsek je bil izvolien po jeden slovenski poslanee in sicer: v finančni odsek Jos. Žičkar, v deželno kulturni odsek dr. Fr. Jurtela, v občinski odsek dr. Hrašovec, v učni odsek dr. DeCko, v peticijski odsek RoSkar, v železnični odsek VoSnjak. Precej prvi dan se je zbral ob 4. uri popoldne finančni odsek, da se posvetuje o stroških in dohodkih za drugo polovico tekočega leta. Deželni odbor je predlagal, naj se po tej meri, kakor, za 1. 1902, pobirajo deželne doklade tudi skozi celo leto 1903, ker ni mogoče v treh dneh napraviti natančnega proračuna za celo leto. Če se meseca novembra in decembra skliče deželni zbor k daljšemu zasedanju, se pa lahko naredita proračuna za 1. 1903 in 1904 ob enem. E besedi se je oglasil poslanec Žičkar, ki je govoril v bistvu isto kakor potem v javni seji deželn. zbora. Govor Žičkarjev iz javne seje prinašamo na uvodnem mestu. Predlog deželn. odbora, da se pobirajo davki do konca tega leta, se je sDrejel s 6 proti 3 glasovom (Rokitanski, Wagner in Žičkar). Nemško žensko učiteljišče v Mariboru. Obadva odseka: finančni in naučni odsek sta se skupno posvetovala o novem nemškem ženskem uciteljiSču v Mariboru. Ta zavod se je lani ustanovil od dežel. zbora samo le začasno in se je takrat sklenilo, da se stalno ustanovi le pod temi tremi pogoji: 1. Ce mariborsko mesto da primerno podporo; 2. 6e podeli država povoljni prispevek, in 3. če država obljubi ustanoviti na svoje stroSke učiteljišče za Zgor. Štajer. Poslanec Ž i č k a r je potem, ko je deželni odbornik dr. Kokošinek vtemeljevai predlog deželnega odbora, pobijal ustanovitev približno tako-le: Od treh pogojev, pod katerimi bi se naj ta zavod ustanovil stalno, se dva nista izpolnila. Država je izjavila, da ne da nikakoršne podpore in da novega učiteljišča noče — vsaj zdaj ne — ustanoviti za Zgor. Štajer. Dežela bi morala torej sama prevzeti občutno breme okoli 15.000 kron na leto. Tu se moramo vpraSati: ali je res treba tega novega bremena? Ali so opravičeni ti novi stroški ? Jaz trdim odločno: ne I Vsaj v Mariborn že imamo žensko ufciteljišče pri šolskih sestrah. Ta zavod se dobro obiskuje; vodstvo tega učiteljišča je dobilo vsako leto od pristojne državne šolske oblaatnije pohvalo za dobre vspehe. Tu mislim bi bilo primerno in bi si dežela pribranila lepib stroškov, 6e stopi v dogovor z zavodom šolskib sester ter mu da primerno deželno podporo za vzdrževanje njihovega ženskega učiteljišča. , To novo žensko učiteljišče bo nemško. Kajti slovenščina se poučnje tam le kake tri ure na teden. Tu pač vsakdo spozna, da gojenkam na tem zavodu ni mogoče naučiti se toliko slovenščine, kolikor jim je treba, da zamorejo potem vspešno poučevati slovenske otroke. V Mariboru se nabaja tudi nemško nčiteljižče za učitelje. Tam se slovenščina poučnje po štiri ure na teden v vsakem letniku. A vkljub temu tndi ta zavod ni slovenski, iemveč nemSki. Po vsem slovenskem Spod. Štajerskem gre samo le jeden glas: po tem ženakem nemškem učiteljižJu se imajo ženske učiteljice izgojevati, katere svoje naloge ne bodo mogle rešiti, temveč bodo le za ponemčevanje slovenakega ljudatva. Iz teh razlogov bodem glasoval proti temn predlogu. Poalancu Zičkarju je ugovarjalo zaporedoma ve6 nemških poslancev in sieer: grof Stttrgkh, dr. Hofmann, Erber, Stallner, grof Lamperg in Einspinner. Odgovarjal je vsakemu. Erber je trdil, da je moško učiteljišče v Mariboru slovejigko, ker so nfcite^ji sami Slovenci. Temu je odgovoril Žičkar: Eo bi rea bili vsi tamošnji nčitelji sami Slovenci, ostane učiteljišče vendar nemški zavod, ker se vsi predmeti prednašajo v nemškem jeziku. Poslanec Hofmann je našel, da Žičkar ni dokazal, da bodo nove učiteljice iz nemškega učiteljišča nezmožne pončevati po slovenskib Solah. Temu je rekel: To je vendar jasno kot beli dan, da bodo nezmožne, 6e se pa poufcujejo nemški v predmetib, katere imajo poučevati v slovenščini. Eaj bi Vi, gospoda iz Sredn. ali Zgor. Štajerja, rekli, če se nastavijo pri Vaa učiteljske moŁi, katere so se učile samo v slovenskib ali brvatskib šolah ? Bodo zamogli taki učitelji Vaše nemške otroke zadoatno ponfievati? itd. itd. Nemški katoliSki poslanci so glasovali za ta ponemčevalni zavod. Združeni učni in fiaaačai odsek je sprejel z vsemi proti Žičkarjevemu glasu predlog deželaega odbora za ustanovitev te nove poaemčevalaice aa deželae stroSke. Seja dne 17. in 18. aprila. Proti predlogu deželnega odbora, naj se pobirajo deželae doklade do koaca leta 1903, se je oglasil k besedi v zbormci 17. aprila poslaaec Žičkar, kateri je v imenu Slovencev izjavil, da ne morejo glasovati za ta predlog. Govor prinažamo aa prvem mestu. Proti so glasovali Sloveaci, konservativci; bauernbiindlerji so se zdržali glasovaaja. Dae 18. aprila je bila aa vrsti razprava o ustaaovitvi nemškega ženskega učiteljiSča v Manboru na deželae stroSke. Proti predlogu sta govorila Zičkar ia dr. Hrašovec, seve brezvspešao. V deželai odbor je izvoljen R o b i č s pomoCjo Rokitaaskyjeve skupiae. Koaservativec Holzer je prejel osem glasov. Iz cele zborBice je izvoljen poslaaec Stallaer.