1
Ljubezen in sovraštvo.        I
i.Puvest. — Piše Josip Bekš.i                                                          ¦
V                                                                    1
,,Mati, kmalu nania bo boljše, kmalu botc ozdraveli: jaz vam bom 1 pomagal." Tako je zaklical Blažev Tine. ko je priSel od Brtondja k bolni materi.
»Ejej, kako mi moreš pomagati. Tine moj", je s slabim glasom vzdih-nila onemogta in upadla ženica. ln potcm je za hip pomislila.
,Težko,  Tine — jaz  se  čutim   vedno slabejo,  šla bom za očctoin."
,Ne govorite tako, Ijuba mati. kaj naj poCncm potem na sveui sa.m, čisto zapušCen?" odgovori sin in nalahno prime za suho materino roko. ,S stricem Brtoncljcm bom Sel za ledcn dni na Hrvatsko, pa Kovaček tudi — tam bomo prodali Brtoncljevo vino. Dcnarja mi ni trcba - - pravijo stric, ker me bodo vzdrževali sami. Utegnil bi oiidi zaslužiti na lahek | način do dvesto goldinarjev, trdijo slric. Mati. to bi bilo nekaj. Potem po-kliCem iz trg-a zdravnika. ki vas gotovo ozdravi, saj ga bom imel s cim plačati!"
Botnica je globoko vzdihniia in dvignila sivo glavo:
,Tine, mene bo menda rešil le ljubi Bog\ A kaj bo s teboj ? Kočo ti bodo prodali s tistim kosom zemljišča. in potem boš moral po svetu. Mari nc veš, da je ostal od rajnega tvojega oCeta dolg štiristo goldinarjev. Tc je dolgoval Brtondju — stricu. In stric je Ird, noizprosno trd. Koli-krat sem g;a žc jaz prosila, naj se usmiii vsaj tebe, a zaman: lažje bi omečil kamen, kakor ganil njegovo kamenito srce." In starka je zopet vzdihnila in po licu ji jc pritekla svetla solza . . . Suhi in votli kaSSelj je prekinil njen govor in utrujeno glavo je nagnila zopet na blazino.
,Mamka, strica ste preprosili; zatrdil mi je danes, da lahko pogreSi tistih štiristo goldinarjev."
,Saj sem njegov brat", tako je de|al, ,in za brata lahko nekaj tvegam."
,Da jih lahko pogreša? Da jih lahko pogreša!" začudeno vpraša bolnica.
Medtem je nekdo potrkal na vrata.
,Tine, nekdo <rka", de bolnica.
,Kdo je?" vpraša Tine (er prisluškuje. Nobenega glasu.
,Kdo pa je?" ponovi Tine glasneje in skoro nevoljen stopi k duriin.
Kaj misliš, Tinc, kdo bi neki bil", se zaOuje od zunaj. ..Le odpri, pa ga  boS videl — starega Igličarja!"                                              ,.
,,Oče, nocoj ne bo nii; tudi je že prcpozno, ne dramite Ijudi, ki .počivajo."
.Odpri no, glej ga spaka. zunaj je hladno! Saj ne silim, da hi moral kaj kupiti. Čc danes ne, pa drugič."
nPa odpri", oglasi sc mati. .Sem radovedna. kaj pove!" Vrata se odpr6 in v vežo res stopi Igličar.
^P ..Ali me vidiš — hehe. linček, malo sedel bi rad. Zunaj je že mrzlo. da Bog poinagaj, kaj bo po zimi. Na OriCevje sicer nc zahaja prav huda zima. a letos utegne biti drugačna. kakor lani."
I.,V izbo*stopite. pa odpočijte se na klopi." »Bogvam dajdober večer, mati. No, ali bote kaj kmalu vdevališivanko'' ,,Ej, mislim, da nikoli vcč." ,Pa bi vsaj sedli in odložili svojo robo!" pripomni Tinc.
_Bom, bom. Vem, da me ne bota tako surovo podila od hiše, kakor pri Brtoncljevih. Bogataš in rcvež sicer res ne gresta skup: a kakor je ta človok zadirljiv — e rečem vam, mati, taki Ijudje ne bodo posedli nebeškega kraljestva."
..Naj jih Bog sodi!" šepetne Tinetova mati.
., Saj jih bo, prav res jih bo; pa tudi Ijudje jih bodo še sodili, ineni verjemite. Hche — bote videli, mati, kako bo enkrat bobL'n zapel na Gri-čevju. pa bodo rekli: kdo da več, prvič, drugič, tretjič — takrat se bodo pa oglašali.   lJa Brtoncelj nc.   Bote videli,   Ce   doživite.   Igličar dalcč vidi!"
V sobi jc nastal močan molk. Le brenčanjc otrple jesenske muhe se je Culo. in težko dihanje bolnicc.
,,Veste, mati, Brtoncelj je stric vaSega Tineta. Stric je — a takega strica bi jaz nc hotel imeti! Ali se še spominjate, kako je ravnal z vašim možem?"
Blaževka je nevoljno stresnila z roko čc5, naj o tcm molči. Tinc o iem ni vcdel ničesar. Ona mu ni pravila iz strahu, da bi se ne jelo polaščati tnladeničevega srca sovraStvo do strica. A tega krSCanska mati ni hotela. Blazevka je hila izmed onih mater. kalerim je duSni hlagor otrok pogla-vitna skrb.
LuO je jeh brleti. Igličar je utrujen zadremal ob peči in Tinc se je zleknil na drugi strani. Le bol lici ni sen zatisnil oči. Premišljala je in premišljala.
VI.
Brtoncelj sc je prebudil in s strahom opazil, da so vrhovi Gorjancev pokriti s snepom. Še pred par tedni je šepetalo drevje na njegovem vrtu, danes pa je velo in golo. Mrzla jutra,   po polji slana  -   saj je čas za to.
Ne da bi se pokrižal in zahvalil Boga za počitek, se obleče in sede k mizi.
»Čez štiri dni, sicer bo prepozno; po snegu ne maram zmrzovati, vsaj jaz ne —  onadva me ne brigata."
ln podprl si je glavo z roko ter se zamislil.
..Načrt je dober, samo - prebila reč, stalo me pa bo. Tine nima denarja, saj gre zato z menoj, da ga prisluži, hahaha! Kovačck isto-tako me, — petsto goldinarjev kakor nič. Morda potečeta dva tedna, morda mesec — Je hi tudi leto — in potem sem na dobrem. Tineta sem spravil v kot, priče Kovačka se bom pa že tudi iznebil. Sicer pa — Brtonclja ne vžencte kar tako v kozji rog." Zadovoljen pokima. krog ustnic pa se mu zaziblje Skodožcljen liasmeh.
3'
-   36   -
Stopi k omari, v kateri je hranil različne papirje. Marsikaterega kmeta imeje bilo lam zapisano. Ta mujc dolžan petdeset, oni sto. dvesto goldinarjev. Tega je vknjižil, onega pa v kratkem misli pri cesarski sodniji. Pri drugem jc dobil ob prodaji posestva petslo goldinarjev. tristo pa inu je bil dolžan: odrl toraj za dvesto. — —
ln po obrazu se rnu je ob takih prilikah razlila tako mirna zadovolj-nost, da si moral sklepati: ta mož je popolnoma otopel in vcsl mu je te davno oglušela. A kadar je stopil predenj kak dolžnik, od katerega je Se kaj upal. tedaj ni bil surov in trdosrčen, teniveč jc zadovoljno v duhu računil, koiiko se bo v podaljšanem terminu primaknilo k Sest in pol-odstotnim obrestim, pa kdaj vloži tožbo in kdaj zaropoče dražbeni boben.
»Kadar boš še kaj potreboval — saj vcS, kje je pri Brtonclju" — tako jc odslavljal novL- dolžnike, katere jc zvabil na led prvič in od katerih je upal, do niso zadnjič butnili z njcgovimi vrati.
In izvlekel je novo tožbo:
Nancle. Brtoncelj, po domače Blaž, dolžnik; Anton Brtoncelj, kišni posestnik, — upnik, oba z Oričevja — upnina ali posojilo štiristo goldinarjev.
,,Hehe, tole da bi slrgal pa v pcč vrgel — kar štiri stotake? TinCek. ti se boS tresel pred mano, pa tvoja stara — Nande je že tam! — Tak-le konček je tudi nekaj vreden v kaki tožbi: Toiba začasno ustavljena, nu Zalitevo upnikovo se nadaljuje, plačevavec stroškov — dolinik — Ej ti Tinček ti, kako si bebast in pa še bebast, če misliš. da sc bo stvar iztekla kar po domače. Le poglej, kaj se bere naprej!
BV slučaju  smrti dolžnega  zavezanca prevzamejo dolg,  ki.se vknjiži   I na  posestvo, pravni dediči." Pa saj morebiti še tcga ne bo treba, saj  grež z menoj, Tinček, na kupčijo z vinom, hahaha ! Mora podleči — kaj bi tisto ?"
„— da bi šli k Brtonclju."
,Zdaj-le pa res ne grem: škornji morajo biti gotovi; Jcrovec pride jutri ponje!"
,,Uh, saj pravim, še pri dclu ga ne pusti", jadikovala je pred kuhinjo Marijana, ko je čula pogovor.
Stari je ravno nabijal debele podplate in nevoljno hlisnil izpod ko Satih obrvij na Brtoncljevega pastirja.
,Pa, ko so rekli. da se ne smem brez vas vračati, ne dobim ju- južine. so rekli", jecljal jc pastir in Sklepetal z zobmi.
,,Saj je Uidi nisi vreden. Marijana, jaz grom, precej pridem !"
V kuhinji se je čulo šc par vpraSanj in odgovorov, potenTsta p:i stopila med glasnim godnijanjem Cez prag.
Vll.
Kaj sta se tisti dan domenila Brtoncclj in Kovaček — o vsem lem razpravljati hi bilo odveč.
Gotovo in trdno je bilp to sklenjeno, da odrinejo vsi trije prej kot mogoče.
^¦r                            — 37 -
^^H Kovaček je bil z\it ptiček. Trdil je Brtonclju. da nima dcnarja, a to ^^Be izmislil. ali naravnost rečeno: zlagal. Denarja ni dal izpod palca, dokler ^^Bbilo kaj gotovega.
^^H In to je hotel do Irda dognafi, po ovinkih. a Brtoncelj ga jc prej ^^^H. Sklenila sta sledečo pogodbo: V slučaju, da zasluži Kovaček na poto-^^^Rlfu, kakor mu je obljubljal Brtoncelj, se povrnejo stroski brezobrestno: ^^Ehičaju pa. da bi potovanje ne imelo nikakšnega vpliva na premoženjske ^^Btnere Kovačkove, zgubi Brtoncelj. Segla sta si v rokc kot mož možu, in velika zagonetka jc bila rešena.
,,Tvoji škornji so mi prav po volji", de Brtoncelj in da pogovoru drugo smer.
,Moji škornji? Morda škornji, ki sem jih jaz naredil. kalere pa boS nosil ti", odvrnc šegavi možic.
,E—e. kaj bi. . . V dveh dneh imamo sneg ali pa Sc prej."
>Misliš? Zalo pa hitimo!"                                                                          ¦
v\'a te bi nas sncg prehitol?"                                                                  ™
,Škornje na nogo pa slamo vanjc. kakor bom storil jaz'", odreže -o Kovaček in vstane, hoteč oditi.
^K Blaževim stopim žc jaz. da pregovorim mater in pripravim Tincta /a odhod". pripomni šc Brtoncelj.
^Pa zdrava, no!"                                                                                      ^H
J. Bogom."                                                                                              ^
Črcz tri dni so na Gričcvju postajali Ijudje in se zvedavo menili o Brtonclju. Kovafku in Tinetu.
Jaz pa pravim, da grcdo po lobak čez mejo."
,Bcži. tepec — Brtoncelj ima že svojo pot, tako pot, da mu nc more vsakdo slediti, najmanj pa ti s svojo neumno pamctjo."
Tako so ugibali, pa nič pravega uganili.
Pred Brtoncljcvo hižo pa so stali vaSki ofroci ter prodajali zijala.
V spodnjih prostorih pa so sedeli vaščani ter pili na zdravje Brtoncljevo. Med njimi jc bil tudi marsikateri njegov upnik. Fili so zastonj. saj odhaja jutri gostilničar na kupčijo z vinotn.
Tudi Igličar je sedel pri mizi. a videti je bilo. da ni prišel pit v Hnoncljcvo gostilno. Moralo ga jc dovesti vse kaj druzega; saj je bil 1'iioncelj njegov — da, recimo — njegov sovražnik. Na koncu mize v kotu jc sedcl sam ter počasi spuSCal dim iz okovancga vivčka. Brtoncelj ]L" pa stopal med mizami rožijajoč z denarjem in prijazno sg nasmihajoč 'daj temu. zdaj onemu.
nBrtoncelj, prav dobro kapljico si pridelal", opomni Možgančkar. tisti, k' ie imol bajto ob potoku polcg Brtoncljevcga mlina in je vezal vašča-nom lonce.
»1, kdo pa zna tako kakor ti f" pritakne njegov sosed ter ga sunc po-mentjivo s komolcem.
»Brtoncelj, v tvojih vinogradih je zakopan zaklad, Da veš — zak'ad!"
»O res, res! Dobro govoriš, Šepelavec."
—    38    —
Lahko rečemo. možaki malone cele vasi, celo Stražičani. so sc gnetli za mizami ter med glasnim vrišCem in napivanjem nazdravljali prijazncnui in postrežljivemu Brtonclju.
,Pa bi še mene vzel s seboj, Brtoncelj!" se oglasi izza miz.e Igličar tcr puhne dim iz vivčka in pljunc pod mizo,
»Ali slišiš, skopuh stari in —"
Jgličar, govori tako. kakor se spodobi. Jaz sem pošten človek". ga mimo zavrne Brloncelj siccr jeze rdeč ter pogicda po svojih gostili, ki so nemirno pričakovali, kaj bo iz tega.
.No, bom pa rekel. pošteni človek Brtoncclj — pa bi Sel še jaz s leboj, kaj ?"
l'ar možakov. ki so sojflašali z Igličarjem. se jc glasno zakrohotalo in si namigavalo, drugi pa so se radovedno spogledovali.
..Igličar, ne zbadaj me in ne ižči prepira. Zdi se mi. da sivank ne prodajaS le, ampak jih nosis tudi na jeziku."
,Čc sc ti zdc prcveč koničaste. me pa vrzi na cesto pred liiSo, saj me nc boš prvikrat. Samo toliko pazi, da ti nc odpade umazana roka."
Nasfala je tišina, kakor nasfane  fišina,  prcdno  se  usuje  ledcna foča.
Brtoncelj ni vedel, kam bi obrnil oči. Osramočen je stal sredi gostov in čakal, kdaj zgrabi kdo IgliCarja in ga postavi pod kap. Sam v tem hipu ni imcl moči. in dasi jc bil telesno korenjak kot malo takih, je stal kot ukopan, bled kakor zid, pa spet žarcč kot oglje.
..Brtoncelj, ne huduj sc po ncumnem. Jaz govorim popolnoma mirno in s prcpriCanjcm. Le čudno se mi zdi, da odhaiaf na kupčijo z dvema drugima. Ali si se tako izpremenil, odkar sva se zadnjič videla • Sicer si hil vedno oskuben in lakomen, a zdaj hočeš pomagati rcvcžema iz revščine. Z obema si se žc tožaril. a zdaj hočeS postati dobrodušen! Možje. ali sc vam ne zdi to nekaj posebnega, nekaj novcga?" Po sobi je nastal tajen šepet in ta ali oni je vzkliknil: ,Nc govori prazno!" KovaCku, ki je sedel z Marijano na nasprotni strani. to ni kaj ugajalo. Tinc pa, ki je bil ves razmisljen in je rnislil lc na odhod. ni prelchtaval tega. kar se jo ravnokar godilo.
,lgličar je pijan". je menil Kovaček in pridno praznil kupico za kupo, pa srhoTito flcdal.na IgliCarja.
Marijatia ga je prosila in svarila, pa prijela naposled lepo pod pazduho ter dcjala: ,,Cene. ne klepetaj. tiho bodi — pa pojdiva."
^Jaz ne grem nikamor. nocoj še nikamor; jutri pa jutri; samo tisto-lc staro mrcino bom prej vrgel na cesto! Ven ž njim!"
NihCe se ni ganil, le sam jc marljivo vihtel pesti in stopical, da so sc mu drugi smejali.
Igličar pa je mirno scdel za mizo  lcr si mislil:   plešc kakor mcdved.
Možaki so jcli odhajati. siiskajoč Brlonclju roko in kratko se mu za-hvaljujoč za popilo vino. Tudi Tineta je misel na mater odgnala domov. Par fanlov ga je sicer sililo, naj ostane pri slricu Brtonclju, toda njemii je bila mati Ijubša. kakor stric.
-    30    -                             ^fl
,1'a nič mu ni ugovarjal: sliSite, nič. nič."                                                   I
B            ..Čudno, zclo čudno. Igličar jo moral iincti prav."
H           .Jaz tudi pravim.'  —
^|           ^Bog jih razunii." —
^^          .Kaj se vse izvcs. hm — čudno!"
^K         Tako so govorili   možakarji vračajoči se domov   ter   neverjetno zma-^Kevali z glavami.                                                                              (Dalje prih.)