GEOLOGIJA 35, 73-80 (1992), Ljubljana
UDK 551.761(497.12)=863
Cordevolski greben na Menini
The Cordevolian reef on the Menina, Kamnik-Savinja Alps, Slovenia
Anton Ramovš
Katedra za geologijo in paleontologijo
Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana
Luka Šribar
Geološki zavod Ljubljana, Dimičeva 14, 61000 Ljubljana
Kratka vsebina
Vrhovi Menine z Vivodnikom, Snežnim vrhom, Globačami, Vrtačnikom, Ovč-
jim stanom, Vetrnikom in Petelinjekom ter vmesno ozemlje sestoje iz grebenskega
cordevolskega (spodnji karnij, trias) apnenca in deloma dolomitnega apnenca ter
dolomita s koralami Margarophyllia capitata (Münster), Margarosmilia septanec-
tens (Loretz) in Tropidendron sp., spongijama Solenolmia manon (Münster) in
Alpinothalamia slovenica (Senowbari-Daryan), mikroproblematikuma Ladinella
porata (Kraus & Ott) in Plexoramea cerebriformis (Mello). Grebenski apnenec
Menine ima iste favnistične značilnosti z istimi vrstami koral, spongij in mikro-
problematik kot cordevolski grebenski apnenec v severnih Julijskih Alpah in
dokazuje isti sedimentacijski prostor obeh ozemelj na karbonatni platformi.
Abstract
The peaks of Menina with Vivodnik, Snežni vrh, Globače, Vrtačnik, Ovčji stan,
Vetrnik and Petelinjek, as well the area between them consist of Cordevolian
(Lover Carnian, Triassic) reef limestone and partly dolomitic limestone, and
dolomite with corals Margarophyllia capitata (Münster), Margarosmilia septanec-
tens (Loretz) and Tropidendron sp., sponges Solenolmia manon (Münster) and
Alpinothalamia slovenica (Senowbari-Daryan), microproblematicum Ladinella
porata (Kraus & Ott) and Plexoramea cerebriformis (Mello). The reef limestone of
Menina has the same faunistic characteristics with the same species of corals,
sponges and microproblematica as the Cordevolian reef limestone in the northern
Julian Alps, which is an indication of a unique sedimentation region for the two
areas on the carbonate platform.
Uvod
Pri podrobnem raziskovanju Menine je L. Šribar za seminarsko nalogo pod
vodstvom prof. A. Ramovša nabral tudi nekaj fosilov v njenem vršnem delu. Bili so
precej prekristalizirani in le deloma določljivi in jih je s pomočjo dr. D. Turnšek, za
kar se ji lepo zahvaljujeva, deloma tudi določil. A. Ramovš je napisal dosedanje
ugotovitve in opravil korelacijo grebenskega apnenca na Menini z enakim greben-
skim razvojem v severnih Julijskih Alpah.
74 Anton Ramovš & Luka Šribar
Dosedanje ugotovitve
V svojem prvem delu o Menini Teller (1892, 131, 132) piše, da sestoje kope okoli
Kurjega vrha iz svetlega apnenca z litodendronskimi koralami, velikimi diploporami,
polži in megalodontnimi školjkami, ki imajo dovolj razločen videz dachsteinskega
apnenca. Tudi Globače in Javoršek leže v dachsteinskem apnencu.
Teller (1898, 72) je na Menini ugotovil megalodontidni dachsteinski apnenec, ki
leži na neprepustnih plasteh in je deloma ekvivalenten z rabeljskimi plastmi pa je
zato mogoče ločiti koralni apnenec Vivodnika in Šanc od nižje apnenčeve in dolo-
mitne etaže. Sicer pa na ozemlju Savinjskih Alp ni mogoče kartografsko ločiti
glavnega dolomita in dachsteinskega apnenca od nižjih grebenskih apnenčevih tvorb
(Teller, 1898, 87).
Seidl (1907, 131) piše, da leži v Menini svetlo barvni dachsteinski apnik z mega-
lodontidnimi školjkami in sestavlja raztegnjeni vrh ter leži nad glinenimi rabeljskimi
plastmi. Razpotegnjeni obseg dachsteinskega apnenca v smeri zahod-vzhod kaže tudi
Seidlov geološki zemljevid Kamniških ali Savinjskih Alp v merilu 1:150.000, ki je
sestavni del citiranega dela.
Na novi geološki karti SFRJ 1:100.000 - list Ljubljana (Premru, 1982) so na
Menini nerazčlenjeni Тг.з apnenci (srednje- in zgornjetriasni apnenci). V tolmaču lista
Ljubljana (Premru, 1983, 22) sta apnenec in dolomit z oznako Тг.з uvrščena
v poglavje Srednja in zgornja triada, Menina pa v tem poglavju ni omenjena.
Geološke značilnosti vrha Menine
Vrhovi kraške Menine z Vivodnikom kot najvišjim vrhom sestoje iz grebenskega
apnenca, deloma dolomitnega apnenca, dolomita, intraformacijske breče in apnenče-
vega oolita. V apnencu na Snežnem vrhu in severno od Vivodnika ter na kopi
z radijskim oddajnikom med Ovčjim stanom in Domom na Menini (si. 1) je med fosili
pomemben problematikum Plexoramea cerebriformis (Mello). V okolici Doma na
Menini in na Vetrniku so značilne spongije Solenolmia manon (Münster) in Alpinot-
halamia slovenica (Senowbari-Daryan) ter značilnimi mikroproblematikum Ladi-
nella porata (Kraus & Ott). V temno sivem do črnem apnencu vzhodno od Vivodnika
so pogostne korale Margarophyllia capitata (Münster), Margarosmilia septanectens
(Loretz) in rod Tropidendron, ki pa je tako prekristaljen, da ni mogoče določiti vrste.
V okolici Doma na Menini in Vetrnika se posamično pojavlja spongija Solenolmia
manon, v okolici Ovčjega stana pa Alpinothalamia slovenica in pogostno Ladinella
porata. Koralite povsod obdajajo ovoji spongiostromatnih skorij.
Korelacija cordevolskih apnencev Menine s cordevolskimi
apnenci severnih Julijskih Alp
V severnih Julijskih Alpah so v cordevolski dobi nastali na julijski karbonatni
osnovi manjši »patch« grebeni, ki so jih kot primarni tvorci sestavljali korale,
spongije in stromatoporoidi. Korale prevladujejo. Sekundarni tvorci grebenov so bile
spongiostromatne skorjaste tvorbe in mikroproblematika, ki imajo velik delež v se-
stavi biolitita. Med enajstimi obdelanimi koralnimi vrstami so Margarophyllia capi-
tata, Margarosmilia septanectens in Tropidendron sp., ki se pojavljajo tudi na
Menini.
Cordevolski greben na Menini
75
SI. 1. Skica najdišč cordevolskega grebena na Menini
Fig. 1. Sketch showing new occurrences of the Cordevolian reef on Menina
Med spongijami je pogostna Solenolmia manon, ugotovljena tudi na Menini.
Mikroproblematike predstavljata v severnih Julijskih Alpah zelo pogostna Ladinella
porata in še številnejša Plexoramea cerebriformis. Obe vrsti sta značilni tudi na
Menini. Korale in spongije v severnih Julijskih Alpah povsod obdajajo spongiostro-
matne skorje in so pomembni sekundarni ustvarjalci grebenov. Enake skorje ovijajo
tudi koralite na Menini. Cordevolski grebenski apnenec z omenjenimi grebenotvor-
nimi fosili je v severnih Julijskih Alpah zelo razširjen in se vleče od Vitranca in
Prisanka na zahodu preko Špika, Vrtaškega vrha, Mojstrane, Črne in Srednje gore,
Frčkovega vrha in Debele peči do Kisovca in Brezovca na Mežaklji južno od Jesenic
(Ramovš & Turnšek, 1984).
Pomembno je, da nobena od omenjenih koralnih, spongijskih in drugih vrst ni bila
ugotovljena v podrobno obdelani grebenski favni norijskega grebenskega dachstein-
skega apnenca v severnih Julijskih Alpah (Turnšek & Ramovš, 1987).
Fosilni ostanki koralno/spongijsko/spongiostromatnega grebenskega apnenca na
Menini dokazujejo cordevolsko starost. Ti grebenski apnenci predstavljajo nadalje-
vanje grebenskega razvoja spodnjekarnijske karbonatne osnove severnih Julijskih
Alp proti vzhodu na ozemlje današnje Menine.
76 Anton Ramovš & Luka Šribar
Tablai-Platel
1 Margarosmilia septanectens Loretz, (1875)
Prečna preseka koralitov, ki ju obraščajo spongiostromatne skorje. Vivodnik. 7 x
Transverse section of two corallites, overgrown by spongiostromata crusts.
Vivodnik. 7 X
2 Prekristaljeni ostanki koral, obraščeni s spongiostromatnimi skorjami. -» Ladinella porata
(Ott, 1968). Vivodnik. 7 x
Recrystallized corals, overgrown by spongiostromata crusts. Ladinella porata (Ott, 1968).
Vivodnik. 7 X
Cordevolski greben na Menini
77
78 Anton Ramovš & Luka Šribar
Tabla 2 - Plate 2
1 Solenolmia manon (Münster, 1841)
Podolžni presek cenosteja. Vetrnik. 7 x
Longitudinal section of coenosteum. Vetrnik. 7 x
2 Plexoramea cerebriformis (Mello, 1977)
Vzdolžni presek mikroproblematikuma. Snežni vrh. 7 x
Longitudinal section of microproblematicum. Snežni vrh. 7 x
3 Margarophyllia capitata (Münster, 1841)
Prečni presek koraluma. Vivodnik. 5 x
Transverse section of corallum. Vivodnik. 5 x
4 Mikroproblematikum Ladinella porata (Kraus & Ott, 1968)
Ovčji stan. 13 X
Microproblematicum Ladinella porata (Kraus & Ott, 1968)
Ovčji stan. 13 X
Vse fotografije zbruskov je izdelal M. Grm
Ali photographs of thin sections taken by M. Grm
Cordevolski greben na Menini
79
80 Anton Ramovš & Luka Šribar
Literatura
Premru, U. 1982, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Ljubljana. Zvezni geološki
zavod, Beograd.
Premru, U. 1983, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Tolmač za list Ljubljana.
Zvezni geološki zavod, Beograd, 75 p.
Ramovš, A. 8z Turnšek, D. 1984, Lower Carnian reef buildups in the northern Julian
Alps (Slovenia, NW Yugoslavia). Razprave IV. razr. SAZU 25, 161-200, 15 pis., Ljubljana.
Sei dl, F. 1907, Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. 1. Matica Sloven-
ska, 144 p., 24 prilog, Ljubljana.
Teller, F. 1892, Der geologische Bau der Rogac-Gruppe und des Nordgehänges der
Menina bei Oberburg in Südsteiermark. Verh. Geol. Reichsanst., Jg. 1892, 119-134, Wien.
Teller, F. 1898, Erläuterungen zur Geologischen Karte Eisenkappel und Kanker. Geol.
Reichsanst. Wien, 142 S., Wien.
Turnšek, D. & Ramovš, A. 1987, Upper Triassic (Norian-Rhaetian) reef buildups in
the northern Julian Alps (NW Yugoslavia). Razprave IV. razr. SAZU 28, 27-67, 16 pis.,
Ljubljana.