KOLEGIJ GLAVNIH DIREKTORJEV Gasilo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 33 — Kritično in realno V četrtek, 30. avgusta, je predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič sklical kolegij glavnih direktorjev naših delovnih organizacij. V uvodni besedi je opozoril, da je potrebno septembra zaključiti strokovno razpravo o programu Iskra 2000, da bi potem le-ta lahko šel v javno obravnavo. ^SVETOVANJE IZVRŠNIH ORGANOV DS ^OGLOBITI IN POŽLAHTNITI Delegatski sistem Predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Janez Kern je pred bližajočim se zasedanjem DS SOZD Iskra sklical predsednike in namestnike izvršilnih organov DS SOZD Iskra na sestanek v PPC v Ljubljani z namenom, da bi se dogovorili o programu in načinu dela izvršilnih organov. Že dlje ugotavljamo", da delegatski sistem ne le v okviru Iskre, ampak v vsej naši družbi, kljub teoretični domišljenim zasnovam in smernicam, še ne deluje dovolj uspešno. Tudi delegatska baza, žal še prevečkrat le formalno potrjuje pobude in sklepe izvršilnih in poslovodnih organov. Podobno velja tudi za delegatsko bazo v Iskri. Kako izboljšati in aktivirati dejavnost delegatske baze, ki prav preko izvršilnih odborov lahko direktno in z lastnimi pobudami vpliva na odločanje in sklepe delavskega sveta TOZD Iskra, je bilo centralno vprašanje tega sestanka, ki je bil v četrtek, 6. t.m.. vJ^upravne odločitve danes |,j Kakor morajo biti trasirane v smeri ugotavlja nadaljnji razvoj iskre, je p0ni1 Janez Kern. Ker se bodo realni gel°ji zaostrovali, je delo še odgovor-j>0( Dolžnost in naloga DS je zato zabiti odločanje v enotnih pogojih. 0fDpredeliti je potrebno, kako naj delo vJf'nov poteka, kaj je njihov prispe-’ da bo odločitev na DS vedno le Vol' VUlVVll^V Ud LVO VCU11U re vseh združenih delavcev Iskre in u'tat dolgoročne naravnanosti in Izurjenosti razvoja Iskre. Pomembna adi vloga DPO, saj je delovanje teh organov ogledalo delovanja DS in njegovih organov. Pavle Gantar pa je menil, da so izvršilni organi tesno povezani v svojem delu z DS. Ta povezava je nujna za odločanje DS. Zaostrena gospodarska gibanja terjajo zavzeto in odgovorno delovanje vseh subjektivnih dejavnikov našega samoupravnega socialističnega samoupravljanja na vseh ravneh odločanja. Zato je pomembno demokratično odločanje v okviru SOZD in je-tudi v interesu širše družbe. Interesi-SOZD se vsklajujejo prav preko delegatskega sistema. Pogosto se žal pre- ^GOVOR Z DUŠANOM PIRCEM premalo poznamo pomen ■n vlogo Zastopstev v Iskri Zmotno je mnenje nekaterih v Iskri, da sta pomen in vloga Zastopstev le v dopolnjevanju Iskrinega programa, odraz takšne miselnosti pa je to, da Iskrine tovarne vse premalo izkoriščajo številne prednosti Zastopstev kot dejavnosti, ki lahko pripomore k uspešnejšemu vključevanju Iskre v mednarodno delitev dela, k hitrejšemu osvajanju novih programov, med drugim pa tudi k bolj zanesljivim in bolj varčnim poslovnim odločitvam. ^topniško dejavnost smo kot po- j^fiiben poslovni element uvedli »ost v 60 letih, do danes pa je ta dejav \|0 Otr|ogočila Iskri več uspešnih po-I ^ih povezav s tujimi partnerji, j. 'D Zastopanje tujih firm, kot je uradni naziv, vodi direktor Dušan Pin’V niej Pa je trenutno skoraj 70 za-t,0s enih, predvsem komercialistov. Ne 0 °6Več, če v tej »osebni' izkaznici« ■/ euinio tudi to, da so komercialiste v »topstvjh izbirali tudi tuji principali, njihovih mednarodnih kriterijih. , Po: N gOvor z Dušanom Pircem, enem je g°letnih vodilnih delavcev v Iskri |a,nanašal izključno le na vprašanje kaj Stori irv 'Vtictrvr>ct\/Q rla Ki TcV ro čo mi ? storijo Zastopstva, da bi Iskra še °cneje stopila na pot mednarodnih n . •'■'jv aiu/puci im peti iiiveiii v^0l2vodnih in tržnih povezav. Sodelo ?v Je nied Zastopstvi in Iskrinimi proi-|. Onimi organizacijami je bilo v minu-h , etlh daleč ood možnostmi, seveda z I^tenmiizj' koristile. daleč pod možnostmi, seveda z imi izjemami, ki pa so Iskri še ristile, kot na primer sodelova- ■ z BTM, CDC, Girmijem in še in še bilahko naštevali. Pre: rav zato, ker so Iskrine tovarne vse st ^alo izkoriščale prednosti Zastop-t ln njenih povezav s številnimi sve-rilmi vodilnimi firmami, so se v Za- iJ°Pstvih pogosto odločali in to kar na lahko Zastopstva preko stikov s tujimi partnerji pomagajo k hitrejšemu reševanju določenih vprašanj in problemov. V okviru svoje dejavnosti lahko Zastopstva s pomočjo pristnih odnosov s tujimi partnerji dobijo številne podatke o gibanjih na svetovnem trgu — o potrebah tržišča, o razvoju novih izdelkov, o zahtevani kakovosti, pa ceni, uporabljeni tehnologiji, če naštejem nekatere elemente.« Direktor Dušan Pirc se je dotaknil tudi številnih drugih prednosti, ki jih prinaša to sodelovanje. Naj naštejemo samo nekatere: prenos orodij in tehnologije brez licence, osvajanje določenega izdelka s tem, da nam tuji partner v začetku pošilja določene sestave in podsestave, s tem, ko nam je prepustil proizvodnjo določenega izdelka, pa nam je omogočil tudi izvoz.« Prav na področju prenosa tehnologije imamo v Iskri več uspešnih primerov. Tako je na pobudo Zastopstev prišlo do zavidne poslovne povezave na področju mikroelektronike, ko je na primer principalova tovarna mikroelektronike odstopila proizvodnjo enega (Nadaljevanje na 2. strani) lastn0 Vg 10 Pest, za posebne akcije približe-»toij1 rij'^ove dejavnosti Iskrinim proi- nim organizacijam. Nh “Povsem zmotno je mnenje nekate- d0 Iskri, da je vloga Zastopstev le v . P^ojevanju Iskrinega programa,« .udarja Dušan Pirc. »Takšno stališče nrx\;r>- .5 \ številnimi >ISDehVS,em V naSPr0tiU 3 aicvn.min l0y ni’ ki jih je Iskra že dosegla v sode- kj a.uju s tujimi partnerji, in to firmami, Pu na jugoslovanskem tržišču za- f°Pa, . ■ : Prav naša temeljna organizacija, ,jc5J Iskra. Prav zaradi te zastopniške vnosti imajo te firme povsem dru-I) ,en odnos do Iskre, mi pa bi morali to e|) I izkoriščati ter se tako hitreje in de| Stavneje vključevati v mednarodno Sr . Mnogih Iskrinih organizacijah sc . tija uiejo s problemom prestruktuira-k Proizvodnega programa. Za tak i Dq ak je seveda potrebno znanje — uavanje tržišča, sposobnost hitrega novih izdelkov in čimprejšnje ■^'zvodn je, pri vseh teh eiementih pa Kar je ugodno, še ni usodno To drži pa čeprav je potrebno spremeniti le črko g v črko sin se ugodno spremeni v usodno. Tako tudi pogodba, ki jo je ISKRA DELTA sklenila z ameriškim partnerjem, o čemer smo pisali v članku BODO ENI LASTOVKI SLEDI- LE ŠE DRUGE, ni usodna ne za ameriškega partnerja ne za ISKRO DELTO temveč je le UGODNA. Do napake je prišlo med pretipkavanjem v tiskarni in to delno zaradi nepazljivosti delno pa zaradi navajenosti na točkasto pisavo našega tiskalnika, ki črko g in črko s izoblikuje precej podobno. Prosimo za razumevanje! Boris Čerin malo poslužujejo možnosti vsklajeva-nja, zato naše odločitve nemalokrat dobe zunanje obeležje in so torej kompromisne rešitve. Delegatski sistem bo možno poživiti z reafirmacijo delavskih svetov in njegovih organov, prav zato je tem pomembneje odgovorno odločanje v smislu pooblastil, večji pretok informacij in povratnih informacij ter večja osveščenost vseh udeležencev odločanja. Ob' tem je znova poudaril pripravljenost in naloge tako sekretarjev kot tudi strokovnih služb in DPO da nudijo pomoč delegatom pred sprejemom odločitev. Zato se zavzemamo za strokovno razpravo pred zasedanji DS, kajti v teh težkih časih je odločanje na DS pomembno. Kljub globalnim nalogam, pred katerim stoji Iskra in kjer posamezne aktivnosti že tečejo, je vendar treba še posebno pozornost posvetiti temu, da bodo naloge DPO, samoupravne strukture in strokovne službe reševale skupno. Posebej tu velja še posebna pozornost samoupravni organiziranosti, ki zaradi spremenjenih razmer in nenehne Iskrine rasti terja določene prilagoditve. Preprečevati je treba tendence ra-hlanja vezi sistema Iskre kot celote. Zato je nujno krepiti in utrjevati trdnost Iskre tudi preko združevanja sredstev, finančno neuporabne in tehnološko zastarele programe, ki ne zagotavljajo sočialne varnosti pa je treba zamenjati z modernejšimi, investirati je treba tudi v opremo, izvoz, ki je eksistenčna nuja, pa povečevati, hkrati pa spremljati delo na vseh tekočih problematikah: projektnih svetov, planiranja, prioritetnih programov, poenotenje nagrajevanja tja do pretoka informacij. Razprava je pokazala, da se predsedniki izvršnih organov DS zavedajo pomembnosti navedene problematike, saj so se aktivno vključili v razpravo in nazadnje sklenili pripraviti programe dela posameznih IO v smislu zaključnih ciljev naše SOZD. MAK V prvi točki so navzoči obravnavali ekonomski položaj v Iskri s poudarkom na izgube v naših posameznih delovnih organizacijah. Zoran Polič je najprej dejal, da so poročilo o polletnem poslovanju vsi že dobili, zato o njem ni podrobneje govoril. Dejal je, da se kljub vsem težavam ugoden trend poslovanja nadaljuje, le materialni stroški naraščajo prehitro. Kljub vsemu temu smo v prvem polletju lahko zabeležili samo 2 % realno rast dohodka, medtem ko čisti dohodek realno pada že od leta 1981. Po njegovi oceni bomo v letošnjem letu ustvarili za 132 milijard novih dinarjev celotnega prihodka, pri čemer je zlasti opozoril na rast akumulacije. Ob koncu je dejal, da bodo septembra pripravili delovni osnutek dolgoročnega plana Iskre. Za njim je direktor Iskrine interne banke Fabio Škobac jedrnato in stvarno prikazal finančni položaj, ki nikakor ni najboljši. Opozoril je, da se bo zmanjšala pravica razpolaganja z devizami s 47 % na 40 %, kar bo seveda še bolj otežkočilo uvoz potrebnih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Še posebej pa je opozoril na nenormalno visoke zaloge v Iskri, ki hudo bremenijo finančno sposobnost in likvidnost tako naših DO kot celotne Iskre. Ko je Boris Lasič ocenjeval ekonomski položaj v Iskri, je menil, da so visoke zaloge izključno naša notranja, lastna zadeva, glede odgovornosti pa je poudaril, da je treba oceniti posamično odgovornost, zlasti pri zgubaših pa je treba oceniti vodstvene kadre, njihovo delo in napore, kajti prikrivanje podatkov, pristanske ocene in podobno samo slabša položaj in vzdušje v delovnih kolektivih. Opozoril je še na prehajanje-kadrov v Iskri iz DO v drugo DO, kjer je treba to urediti fair in tovariško v obojestransko korist. O problematiki cen je -spregovoril Franc Vreček, medtem ko je Peter Cuderman poročal o sedemmesečni zunanjetrgovinski menjavi Iskre. V sedmih mesecih letošnjega leta je Iskra izvozila za 122 milijonov dolarjev blaga ter tako s 46 % izpolnila letošnji plan izvoza.Konvertibilni izvoz je bil nekoliko višji, dosegel je 51 % letnega plana. Pri tem je opozoril, da je treba brezpogojno izpolniti dobavo blaga za dogovorjena naročila. Pri tem je poudaril, da so za izvoz potrebni kvalitetni, moderni proizvodni programi, saj znamo izdelati zanimiv izdelek za zahtevna tržišča, nikakor pa ga potem ne znamo vključiti v redno proizvodnjo. Hkrati s tem pa je tudi tesno povezano vprašanje kvalitete naših izvoznih izdelkov in prizadevati si moramo, da bi bilo čim manj reklamacij inozemskih kupcev našega blaga. Ob koncu so spregovorili še o bližnji tradicionalni zunanjetrgovinski konferenci Iskre, ki naj bi bila ob koncu oktobra letos. To pot nameravajo konferenco pripraviti na novih osnovah, predvsem naj bi bil plan izvoza za prihodnje leto pripravljen že pred konferenco, k pripravam na konferenco pa bodo pritegnili tudi vse naše DO, ki naj bi tako po strokovnih načelih in tržnih pobudah prispevale, da bi bila konferenca čim bolje pripravljena in s tem seveda tudi uspešna. D.Ž. »Kombinat EAW in Iskra uspešno sodelujeta Prihodnost sodelovanja med Iskro in vzhodnonemškimi partnerji je v elektroniki in posodabljanju izdelkov iz sedanjega kooperacijskega programa v klasični tehniki. pišu te pomembne pogodbe smo izkoristili tudi za krajši pogovor z namestnikom generalnega direktorja kombinata EAW Wernerjem Schmutzlerjem. Poročali smo že, da je Iskra te dni podpisala pogodbo z vzhodnonemškima kombinatoma Elektro-Apara-te-.Werke iz Berlina in Keramische Werke iz Hermsdorfa ter Zunanjo trgovinsko organizacijo AHB Heimelee-tric iz Berlina o obojestranski menjavi v prihodnjem letu v višini 9,64 milijona klirinških dolarjev. Slovesnost ob pod- Sodelovanje med Iskro in kombinatom Elektro-Aparate-Werke iz Berlina sega v leto 1957, edino vprašanje, ki smo ga postavili uglednemu gostu pa se je nanašalo na oceno dosedanjih odnosov in načrtov za prihodnje. Werner Schmutzler je dejal tole: »Odločilno za te odnose je, da smo s pomočjo znan-stveno-tehničnega sodelovanja prišli do ekonomske realizacije —do medsebojne kooperacije. V okviru tega sodelovanja je naš kombinat popolnoma odvisen od Iskrinih dobav treh izdelkov — krmilnih kontaktorjev, paketnih stikal in instalacijskih odklopnikov, po drugi strasni dobavlja EAW Iskri določene kontaktorje, močnostna stikala, odklopnike in paleto drugih stikal, ki jih Iskra ne izdeluje, kot tudi varovalne 'avtomate. To sodelovanje omogoča obema partnerjema bolj ekonomično proizvodno, hkrati pa dosegamo koncentracijo razvojno-raziskovalnih kadrov na manjšem številu izdelkov. Srž kooperacije je prav v koncentraciji znanja in pa seveda v omenjeni delitvi programa in s tem v večji serijski proizvodnji posameznih izdelkov. Posebno pomembna se mi zdijo stalna srečanja in dogovarjanja strokovnjakov iz našega kombinata in ir Iskre, na katerih izmenjujejo izkušnje, ocenjujejo minulo delo in iščejo sodobnejše metode in sodobnejše izdelke. Žal prav na tem področju še nismo izkoristili vseh možnosti. Glede drugega dela vašega vprašanja o prihodnosti odnosov med EAW in Iskro moram poudariti, da se bomo morali poleg klasičnih kooperacijskih izdelkov, »najti« tudi na področju elektronike, kompjuterske tehnike, signalnovarnostnih naprav, in tako dalje. Prihodnost tega sodelovanja je v elektroniki in v elektronskih izvedbah naprav, ki jih zdaj izdelujemo v klasični tehniki. Prav EAW začenja zdaj z novo vrsto stikal, bimetalnih relejev, instalacijskih odklopnikov, tokovnih zaščitnih stikal in vakuumskih kontaktorjev in močnostnih stikal. Namestnik gen. direktorja Kombinata E A W. Ob koncu bi še rad poudaril, da predstavlja sodelovanje med EAW in Iskro tudi na državniški ravni stabilizacijo medsebojnih odnosov in pa vzgled, kako bi morali sodelovati tudi na drugih področjih.« Lado Drobež S 1. SEJE ODBORA ZA RAZVOJNI PROGRAM IN RAZISKOVALNO DEJAVNOST Medsebojno bolj usklajevati razvojne načrte Na svoji prvi seji, ki je bila preteklo sredo v Ljubljani, je novoizvoljeni odbor za razvojno-raziskovalni program in raziskovalno dejavnost delavskega sveta SOZD Iskra Janeza Kerna, ki je med drugim poudaril pomembnost vloge tega odbora, ki dolgoročno gledano, usmerja razvojno-razisko-valno dejavnost v sestavljeni organizaciji Iskre na podlagi opredelitev v letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planskih in drugih dokumentih. Opravljanje teh funkcij je, kot je dejal, delovna dolžnost članov tega odbora in nakazal možnost, da bolj zapleteno problematiko odbor rešuje tudi na ta način, da se bodisi pridruži v razpravah drugim odborom delavskega sveta, ali pa te, druge odbore, vabi na svoje seje. V naslednji točki je predsednik odbora za razvojni program in razisko-valno dejavnost Ivan Fink posredoval v sprejem predlog za delavski svet SOZD Iskra o delu odbora za preteklo mandatno obdobje 1982-84 ter o delovanju tega odbora in hkrati obrazložil naloge odbora v novem mandatnem obdobju. V tretji točki dnevnega reda je Štefan Dolhar podal poročilo o razvojno-raziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra za leto 1983, ki ga je po obravnavi odbor posredoval delavskemu svetu SOZD Iskra v obravnavo in sprejem s priporočilom, da posamezne delovne organizacije večjo skrb posvetijo zagotovitvi sodobne razvojno-raziskovalne opre- Iz poročila je bilo razvidno, da je v SOZE) Iskra razvojno-raziskovalna dejavnost postala produkcijski faktor, brez katerega ne bi bilo mogoče več zagotavljati socialne varnosti delavcev. Celotna vrednost vlaganj v RR delo je v letu 1980 znašala 3,646.000.000,00 dinarjev, kar sicer predstavlja povečanje napram letu 1982 za 48%, kar pa po drugi strani hkrati ni zadovoljivo glede na uradno priznano stopnjo inflacije (52%), četudi pomeni ta številka 14,4% od dohodka, oz. 4,5% celotnega prihodka. Se zlasti so ti podatki zaskrbljujoči, če jih primerjamo z vlaganji v razvoj-no-raziskovalno delo v zahodnih firmah, kjer so ta vlaganja vsaj dvakrat večja. Š tem pa se zagotovo povečuje razkorak, ki ga želimo in tudi moramo v prihodnosti zmanjšati. Glavni razlog za nedoseganje planov nekaterih delovnih organizacij na tem področju so predvsem omejevanje investicij v razvojno-raziskovalno opre- mo, nedoseganje plana kadrov in deloma zakonske omejitve OD. Lastna udeležba Iskre je na tem področju znašala kar 97,6% teh vlaganj, iz česar sledi, da so se občutno zmanjšali bančni krediti in dotacije razvojno-raziskoval-nega sklada. Združenih sredstev za strateško razvojne programe za SOZD Iskra je bilo v tem obdobju 185 milijonov novih dinarje\; ali 5,1 % celotnih vlaganj v RR dejavnost. Ta sredstva so bila usmerjena v 12 strateških razvojnih programov, izvajale pa sojih posamezne delovne organizacije Iskre. Ta sredstva so bila oplemenitena še z lastnimi sredstvi delovnih organizacij, pa s sredstvi bank in raziskovalnega sklada v višini 66,5% celotne vrednosti RR nalog. Glede na to, da si je Iskra zadala za cilj med drugim tudi intenzivno delovanje na tujih tržiščih in nudenje kompletnih sistemov kot osnovno usmeritev, bi za dosego večje integralne učinkovitosti morale medsebojno odvisne Iskrine delovne organizacije bolj usklajevati razvojne načrte, koncentrirati zmogljivosti, optimirati raziskovalne in produkcijske vire ter'sredstva, oz., organizirati ustrezen sistem, ki bi odpravil ozka grla, ki zavirajo nadaljnji, uspešnejši razvoj Iskre. Nosilci znanja so vsekakor kadri. Zato bi jim bilo tudi v bodoče treba posvetiti večjo pozornost. Ne nazadnje tudi kot odraz urejenosti odnosov v razvojno-raziskovalni dejavnosti in njeni vlogi in pomembnosti, ki jo posamezna delovna organizacija tej dejavnosti pripisuje. Nagrajevanje RR delavcev se, kot smo slišali, kljub že večkrat sprejetim načelnim sklepom samoupravnih in po- Premalo poznamo pomen in vlogo Zastopstev v Iskri (Nadaljevanje s 1. strani) od svojih standardnih vezij Iskrini Mikroelektroniki, in to brez licence. Uspešno sodelovanje Zastopstev z eno od vodilnih svetovnih firm prenosne tehnike koristno uporablja ena od Iskrinih delovnih organizacij, lahko pa bi jih našteli še več. Programsko so Zastopstva najbolj povezana z Avtomatiko in Telematiko, vse bolj pa sodelujejo tudi s Široko potrošnjo v zadnjem času pa tudi Kibernetiko in drugimi. Ne bo odveč, če tudi zdaj ponovimo, da je prišla pobuda za tesnejše sodelovanje domala v vseh primerih prav s strani Zastopstev. V teh povezavah, po eni strani med Zastopstvi in vodilnimi svetovnimi firmami, po drugi strani pa med Zastopstvi in proizvodnjo v Iskri pa še zdaleč ne gre, če lahko temu tako rečemo, le za pretok informacij ali pa na primer prenos tehnologije in orodij: »Iskra si je v srednjeročnem in dolgoročnem programu začrtala tudi prodajo sistemov in kompleksno reševanje problematike kupcev«, poudarja direktor Dušan Pirc, »to pa bomo dosegli lahko hitreje in ceneje tudi tako, da bomo sedanje povezave s tujimi partnerji pripeljali do višjih oblik gospodarskega sodelovanja.« Lado Drobež ZASTOPANE FIRME V ISKRI: TELEKOMUNIKACIJE Atis — Assman GmbH — ZRN Dynatech Communications — FRANCIJA L R. E. T. — ITALIJA Zeutschel GmbH & Co. — ZRN Phywe AG — ZRN PhischrčTder GmbH — ZRN Perles AG — ŠVICA Schmelter & Claas GmbH — ZRN in ITT skupin: Aerospace.Optical Div. — ZDA Avstrija GmbH — AVSTRIJA Bell Telephone Manuf. Co. — BELGIJA Face SPE — ITLIJA RAČUNALNIŠTVO Control Data Corporation — ZDA Control Data GmbH — Avstrija ŠIROKA POTROŠNJA Iz skupine ITT AVTOMATIKA iz ITT skupin Standard Elektrik Lorenz AG -ZRN Geissler GmbH — ZRN Emi & Co. Elektroindustrije ŠVICA Amf Overseas Corp. SA -ANGLIJA Solari & C. — ITALIJA Cerberus AG — Ziirich Schaub—Lorenz — ZRN Greatz Vertiebsg. Mbh — ZRN Fisher HI—FI Europa — ZRN Girmi Spa — Italija KIBERNETIKA Bender — GmbH & KG — ZRN BBC Goerz Electro GmbH — AVSTRIJA BBC Metravvat GmbH — ZRN Eastman Kodak Comp. — NEW YORK ELEMENTI Iz skupine ITT Intermetal—Semiconductors — ZRN Standard Telephon und Radio AG — ŠVICA Components Group Europe — ZRN OSTALE Ampex — ZDA ITT Gillfilan — ZDA Merkuria — Češkoslovaška slovodnih organov še vedno ni ustrezno izboljšalo, zaradi česar sposobni in u-stvarjalni kadri zapuščajo to delo, nadomeščajo pa jih novi, manj izkušeni. Prav zato bodo v bodoče poleg razvojno-raziskovalne opreme naš glavni omejitveni faktor prav razvojno-raziskovalni kadri. Sodelovanje z zunanjimi raziskovalnimi institucijami smo v Iskri vedno obravnavali kot enega izmed elementov razvojne politike in ga nenehno širili in poglabljali tako, da je bilo kar najbolj pristno vključeno v program ‘razvoja ISKRE. To je veljalo tudi za preteklo mandatno obdobje. Množični inventivni dejavnosti v naših delovnih organizacijah posvečajo vse večjo pozornost. V nekaterih delovnih sredinah so tako organizirali posebna posvetovanja, v drugih »dneve« in »mesece« inovatorjev. Kljub temu pa ugotavljamo statistično občuten padec uporabljenih inovacijskih predlogov in prihrankov. Četudi je bilo posameznih predlogov kar 938 — od njih uporabljenih 346, ki so prinesli 182 milijonov dinarjev prihranka, in za kar so avtorji prejeli 8,8 milijonov dinarjev nadomestil oz. nagrad — je to vendarle premalo. Zato bo delovanju množične inventivne dejavnosti oz. vzpodbujanju le-te v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti. Kljub izrednim težavam pa je v naši SOZD dotok strokovne periodike vendarle potekal po programu, medtem ko je bila nabava novih knjig znano okrnjena. V času, ko je vse težje financirati mednarodne stike, bo seveda potrebno storiti vse, da se ta vir informacij še naprej dopolnjuje in obnavlja. Vsekakor pa poseben poudarek velja dejstvu, da so v Iskrinih delovnih organizacijah razvili v tem obdobju preko 400 novih izdelkov (tu gre za družine izdelkov, za nove ali renovirane izdelke in za obsežnejše podsklope in enote). Za izvirne in tehnične izboljšave na področju elektrooptike, merilne-regula-cijske in zaščitne tehnike ter avtomatizacije tehnološke opreme je v preteklem obdobju prejelo 34 avtorjev 7 nagrad sklada Borisa Kidriča, dodeljena pa je bila tudi nagrada za življenjsko delo, kar potrjuje, da je med našimi razvojno-raziskovalni delavci vrsta izredno uspešnih raziskovalcev. V naslednji točki je Stane Jenko podal odboru obrazložitev predloga sklepov VIL internega posvetovanja o razvojno-inovacijski problematiki. Odbor je predlog sprejel in ga posredoval delavskemu svetu s predlogom, naj bi vsem delovnim organizacijam priporočil, da jih obravnavajo in sprejmejo konkretne sklepe za njihovo izvajanje. V razpravi je odbor med drugim ugotovil, da se zaključki vseh dosedanjih posvetovanj ne realizirajo, kot je bilo predvideno in priporočil področnemu kolegiju za RR dejavnost SOZD Iskra, naj pregleda rezultate dosedanjih priporočil. Naslednja točka dnevnega reda je zajemala prilagoditve splošnim povišanim obrestnm meram. Odbor je določil ob tem še 12% nadomestilo za združena sredstva SOZD za strateške razvojne programe in tako izenačil to nadomestilo z nadomestilom za združena sredstva rezerv, nadomestilom za neustrezna ali nenamensko uporabljena sredstva pa zvišal od 12 na 35 %. V 6. točki dnevnega reda je odbor najprej odobril 37 razvojno-razisko- (Nadaljevanje na 3. strani) Gospodarske težave Iskre Telematike in kadrovske spremembe v vodstvu delovl> organizacije so nekoliko vznemirile širšo javnost, kar ni nenavadno. Zadnji časje’ ‘ ^ se je začel pozitiven proces, ki naj delovno organizacijo postavi na trdnejše n°$' Oblikuje se novo vodstvo DO Telematika Prejšnji teden je delavski svet Iskre Telematike na svoji izredni seji dal razrešnico dosedanjemu glavnemu direktorju Bojanu Klemenčiču. Za vršilca dolžnosti glavnega direktorja je imenoval Vitomirja Osojnika. Bojan Klemenčič je dobil predčasno razrešnico na lastno željo zaradi prevzema drugih del in nalog v okviru SOZD Iskra (kakor nam je povedal, odhaja kot predstavnik Iskre v Združene države Amerike, v center mikro-računalniške tehnologije »Santa Claro). Predsednik delavskega sveta Rudi Vrabec ga je ob odhodu na novo funkcijo povabil, naj še naprej ostane povezan z delavci Iskre Telematike in v skladu s svojim znanjem prispeva k razreševanju problemov delovne organizacije in pri njeni nadaljnji rasti. Na seji delavskega sveta so bili prisotni tudi predstavniki SOZD Iskra Boris Lasič, Pavle Gantar, Avgust Ciuha in Boris Mužič. Predsednik kolegijskega poslovnega organa SOZD Iskra Boris Lasič je delavskemu svetu predlagal, naj za vršilca dolžnosti funkcije glavnega direktorja imenuje Vitomirja Osojnika. Delegati so predlog enoglasno sprejeli. Vitomir Osojnik je bil imenovan Zt> l'r' ^ Šilca dolžnosti glavnega direktorja M'* * Telematike. Vitomir Osojnik je po poklicu d1 plomirani ekonomist. Poznamo ga ^ uspešnega finančnega direktorja v ne^ danji Iskri Elektromehaniki in kasneJ1-Iskri Kibernetiki. Nazadnje je opravi]3 funkcijo v kolegijskem poslovodne111 organu SOZD Iskra. (Nadaljevanje na 3. stran1) kre Jjc Tui dot Her trei I “ge dot kol \ Telefone kradejo, mar ne? E Združenih državah Amerike so te dni začeli prodajati telefonske aparate tvrdke Pro Line po 39,5 dolarja kos. To nebi bilo nič posebnega, kajti telefon' ski aparat je pač telefonski aparat, če bi ne bil najnovejši ameriški izdelek na las podoben Iskrinemu telefonskemu aparatu iz družine ETA 80. Sicer je res, da se ameriški izdelki razlikujejo od Iskrinega originala le pri številčnici in nekaterih notranjih delih, kar pa nikakor ne more prikriti, da so ameriški oblikovalci dobesedno, po japonski praksi, prekopirali naš originalni dizajn-Res je, da tu ne moremo storiti prav ničesar, ker v Ameriki pač ne velja zaščita za zunanje oblikovanje ali dizajniranje izdelkov, Vendar pa nam kopiranje našega dizajna potrjuje samo eno: Američani so s krajo našega telefonskega aparata iz družine ETA 80 samo potrdili, tako kvaliteto, kot zunanji iz-gled našega izdelka in to vsekakor ni majhna stvar. Še več, indirektno je 1° priznanje našemu oblikovalstvu in to prav na področju telekomunikacij, ki se tako hitro in številčno razvija in napreduje na zahodnem tržišču, kjer je tudi konkurenca neusmiljena in nenehna. Veseli smo lahko torej ameriške kraje, ki nam potrjuje samo, da imamo tudi pri nas oblikovalce in konstrukterje za oster boj na tržišču, ki prinašajo ue samo nam, ampak tudi svetu tako oblikovane in skonstruirane izdelke, vredne in tako kvalitetne, da prenesejo največje zahteve iri potrebe najzahtevnejšeg0 zahodnega in s tem tudi ameriškega tržišča. Telefone kradejo, mar ne? L Slov ■žre Pov IZVq K riač že $ koi Zaš, Ha I P rasl; £d dar] Hosi Na I Seg| ''jo. s Pov Štei daj, Delovna organizacija 'EZE je v prvem Polletju dobro poslovala Delovna organizacija Elementi je v prvih šestih mesecih letošnjega leta prodala doma in na tujem za 3,9 milijarde dinarjev, kar je 78 % več kot v enakem obdobju lani, hkrati pa predstavlja 56 % od načrtovane vrednosti. IEZE je bila uspešnejša predvsem pri prodaji domačim kupcem, toda tudi izvozni rezultati so v okviru načrtovanih. da Gotovo ni treba posebej poudarjati, , Se je Iskrina delovna organizacija Centov v letošnjem prvem polletju j cevala s podobnimi problemi kot K1®! kolektivi v Iskri — z uvozom, lik-l^tjo, z izterjavami, zalogami, . 'kovanjem cen in še bi lahko našte-v ' Dražje uvozne surovine so vplivale kot mentih tako na devizno bilanco, . 'udi na proizvodne stroške oz. na '"hijena sredstva, posameznih tovarnah so v IEZE ffslovali takole: fl;EKTROLin Ta mokronoška temeljna organiza- Cha ■ ‘ jo je v prvem polletju povečala obseg , °'zvodnje v primerjavi z enakim ob-y°bie 'Jem lani kar za dobro petino, letni p't pa je uresničila 52 %. t, '* prodaji svojih izdelkov so bili v ektro!itih mnogo bolj uspešni na do-r)(,Cc|u tržišču, pri izvozu pa so imeli *e k"j izpadov. Tudi dohodkovno so bili j, kar uspešni, v drugem polletju pa fo namenili več pozornosti predv-"t materialnim stroškom, nabavni . ednosti prodanega materiala in pa eclnim izdatkom. i Ta kolektiv z Iskrinega stegenskega ^"tpleksa v Ljubljani je povečal proi- iem i'*0 v Pr'merjav' z enakim obdob-4, 'ar|i za skoraj polovico, točneje za v. Poleg proizvodnje so imeli tudi L eletnente delitve celotnega dohod-Prihodka in čistega dohodka nad Pr,c"kovanimi. ...fdobne zavidne rezultate so dosegli a' Pri izvozu, ki se je v primerjavi z je presegla načrtovano vrednost za to obdobje. Ugodni so bili tudi drugi elementi poslovanja. POLPREVODNIKI Trboveljčani so v prvem polletju dosegli 52 % načrtovane proizvodnje, hkrati pa je to za skoraj petino več kot lani. Tako prodaja v Jugoslaviji kot izvoz sta se v primerjavi z lanskim letom povečala in predstavljata več kot dvakratno realizacijo lanskega prvega polletja. Izvoz v dolarjih je v prvem polletju dosegel točno polovico letošnjega načrta, obenem pa je to kar za 56 % več kot lani, s tem da se.je izvoz na konvertibilno področje povečal za tretjino. Letni plan akumulacije so dosegli 72 %, uspešni pa so tudi drugi pokazatelji njihovega poslovanja. SPECIALNI ELEMENTI IN MATERIALI Tudi v TOZD SEM so ugodno zaključili prvo polovico letošnjega leta. Proizvodni letni načrt so uresničili do takrat že 66 %, prav tako pa so presegli tudi prodajo doma in izvoz. Izvoz v dolarjih so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali kar za 57 %, s čimer so letni načrt uresničili 48%. Značilno za SEM je, da so letni načrt porabljenih sredstev dosegli le v višini 47 % in se zato lahko pohvalijo z dobrim gospodarjenjem. V SEM pou- darjajo, da bodo, kot vse kaže, dobro delali tudi v drugi polovici leta. UPORI Sentjernejski Iskraši so v prvem polletju dosegli že 59 % letnega proizvodnega načrta, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa so proizvodnjo povečali kar za 53 %. Tako v prodaji doma kot v izvozu so precej povečali lanskoletne številke, oboje za približno dvakrat. Ugodne rezultate pričakujejo tudi v II. polletju, zlasti v izvozu, seveda pod pogojem, če jim načrtov ne bodo prekrižale kakšne nepredvidene težave, in če ne bodo imeli večjih problemov z nabavo repromaterialov. HIBRIDNA VEZJA IN POTENCIOMETRI V HIPOT so v prvih šestih mesecih dosegli točno polovico letnega načrta, precej pa so presegli načrtovano prodajo doma ih na tujem. Sentjernejčani poudarjajo, da so glede na pomanjkanje repromaterialov, zlasti izdelkov črne in barvne metalurgije in bazične, kemije v prvem polletju kar ugodno poslovali. INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA Kostanjevčani s svojim poslovanjem v prvem polletju niso zadovoljni: do konca junija so uresničili 48 % letnega proizvodnega načrta, 41 % načrtovane prodaje doma in 31 % letnega izvoznega načrta. Kazalca ekonomičnosti in produktivnosti sta nad načrtovanim, produktivnost pa je zaradi nerealiziranega načrtovanega dohodka nekoliko pod planom. V Kostanjevici na Krki poudarjajo, da je njihov proizvodni program zelo odvisen od uvoza repromaterialov, zato imajo tudi precejšnje probleme s konkurenčnostjo svojih cen. Slabši uspeh v poslovanju v I. polletju so imeli predvsem zaradi precejšnjega izpada izvoznih naročil. Dr TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Prepolovljena proizvodnja mcem, letni plan pa so do konca "'Ja uresničili že skoraj 60 %. d Db tem je treba vsekakor poudariti, so Feriti v prvem polletju izredno Obro poslovali. KERAMIČNI KONDENZATORJI ^Kolektiv Keko je v prvem polletju ^Pko presegel načrtovano proizvod-V0-'etni plan pa so uresničili kar 67 %. dn Pr' Prodaji so imeli uspehe: na "'"čem tržišču so dosegli že 59 % [ct- "ega lr Prodajnega načrta, kar je za dobro Jino več kot v enakem obdobju lani. udi izvozni rezultati so bili izredno dolv *ansko realizacijo so v tem ob-t J" že precej presegli, čeprav so ne-bko pod načrti. b]P ^eko se še naprej srečujejo s pro-j mom nabave polizdelkov, zaradi .. "r imajo precej težav pri izpolnjeva- JU naročil. ^ERAMIKA sre' '.Ubljanski Keramiki se tudi letos Izlijejo s hudimi problemi, ki so še 'Vplivali na njihove proizvodne re-$njv"'u. V prvih šestih mesecih so ure-rita'' *e % letnega proizvodnega na- se5*iub temu so pri prodaji precej pre-.8' lanskoletne rezultate, in sicer za "adn"10’ vec*no Pa 50 nekoliko pod DrX Vinarjih opozarjajo, da sta pod rf ' ,'devanji tudi produktivnost in nt"bilnost. v,agn Nezmanjšana proizvodnja gospodinjskih aparatov (v primerjavi z lansko) bi Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih povzročila mesečno 30 do 40 milijonov dinarjev izgube; tolikšen bi bil namreč vreden razkorak med seštevkom proizvodnih stroškov in cenami teh izdelkov, ki bi jih lahko uveljavili na domačem trgu. Dober gospodar v tako kupčijo seveda ne tišči; tudi v Železnikih so se zato odločili, da nadaljujejo le z minimalno proizvodnjo sicer dobro prodajanih in iskanih aparatov. Zmanjšana, a vendarle, navzočnost na trgu ima zato v današnjem času strateško vrednost, ki pa je knjigovodsko izražena v rdečih številkah. Izgubo, ki jo ti izdelki prinašajo, pa so seveda pri- Oblikuje se novo vodstvo DO Telematika Eahk' 'Zri ivanja 'edn0 ETI o rečemo, da so vsi elementi po- te tovarne v letošnjem letu so precej p0un° ugodni. Proizvodnjo i,e ecali in že dosegli skoraj 60 % let-.načrta. Precej sq. presegli tudi P,2 'n domačo prodajo, n,v 0rda nekaj številk: letni izvozni prvih šestih mesecih dosegli krni ^ V Pr'merjavi z enakim obdob-. ar|i pa se je letos izvoz povečal že Jia uSt^rat' Magneti izvažajo predvsem Kopvo-t; u: i *_x:xx_ por; r"sl lra.bijena sredstva so v Magnetih So 3 'l'treje’ kot so načrtovali, vendar (1()(?"ostajala za rastjo celotnega pri-ijjr- Rezultat tega je uspešno gospo-- lenje, saj so načrtovano ekonomič- "ost Presegli za skoraj desetino. T A VE IN ORODJA "ni ta temeljna organizacija je do-'n presegla načrtovano proizvod- Segla i "Jo. 1 PoveUlaUra ce*°tnega prihodka nam gj ’ t*3 so se povečali ostali prihodki daje6 na minulo leto, udeležba 'rian '3] domačem tržišču pro-pa se je a s 15,7 na 13,5 %, vendar pa (Nadaljevanje z 2. strani) V Iskro Telematiko torej ne prihaja kot neznanec in ga zato ni treba na široko predstavljati. Zaželimo mu le uspešen začetek na novem delovnem mestu, ob prvi primerni priložnosti pa ga bomo prosili za razgovor o njegovih Medsebojno bolj usklajevati razvojne načrte (Nadaljevanje z 2. strani) valnih nalog ter sredstev zanje, kakor tudi rok dokončanja teh nalog, nato pa določil pogoje vračila in nadomestilo teh sredstev in pooblastil predsednika KPO SOZD Iskra za sklenitev ustreznih pogodb. V nadaljevanju je odbor sprejel še zaključke prevzemnih komisij oz. programskih svetov o pregledu, presoji in prevzemu dokončanih 20 razvojno-raziskovalnih nalog, sofinanciranih iz združenih sredstev SOZD Iskra za strateško-razvojne programe. Odbor je podaljšal tudi pogodbene roke dokončanja šestim RR nalogam. Nazadnje je odbor obravnaval še informacijo o poslovanju z združenimi sredstvi SOZD za strateško razvojne programe ter sprejel priporočilo, naj področni kolegij za RR dejavnost vso to problematiko obravnava ter zadolžil DSSS, da pripravi ustrezne podatke in predlog rešitev odprtih problemov. Mak pogledih na sedanje težko gospodarsko stanje delovne organizacije in seveda o načrtih za izboljšanje. Novi mandator bo do svojega imenovanja za glavnega direktorja Iskre Te-lematike, o čemer bo delavski svet odločal čez 6 mesecev, opravljal funkcijo' skupaj s sedanjim vodstvom delovne organizacije. Hkrati se bo novo vodstvo oblikovalo tako, da se kar najbolje usposobi za učinkovito spreminjanje sedanjega gospodarskega stanja v delovni organizaciji. »Vodenje delovne organizacije v sedanjih družbenogospodarskih razmerah ni enostavna zadeva,« je dejal Boris-Lasič. »Treba bo veliko sodelovanja, veliko razumevanja, če hočemo prebroditi te težke čase Ocenjujemo, da so problemi obvladljivi, seveda pa ho treba precej časa in dosti naporov, da bodo stvari stekle, kot je treba.« Kazimir Mohar Posebna ugodnost za Iskraše! V Iskrini tovarni TV sprejemnikov na Pržanu so za Iskrine delavce pripravili priložnostno prodajo omejenega števila barvnih in prenosnih črno belih TV sprejemnikov pod izjemno ugodnimi pogoji. Naprodaj so barvni TV sprejemniki brez daljinskega upravljanja »AZUR« (ekran 56 cm) in prenosni črno beli TV sprejemniki »TRIM« (ekran 31 cm)in JASNA (ekran 44cm). Vse informacije o nakupu lahko dobite v tovarniški prodajalni ali po telefonu 061-52-161 int. 27 — MARUŠA TOMŠIČ. siljeni nadomestiti s proizvodnjo donosnejših izdelkov. V letošnjem letu so to zlasti sesalne enote, za katere so se specializirali že pred leti in so danes po kakovosti na samem svetovnem vrhu. Naročil tujih kupcev ne manjka; ker je tudi cena ugodna, je usmčritev v tako proizvodnjo seveda upravičena. Osiromašeno domače tržišče, ki se je imelo prav dobro tekočim kooperacijam z renomiranimi tujimi podjetji zahvaliti za dobro ponudbo najmodernejših gospodinjskih aparatov, bo pač moralo potrpeti. Morda se bodo razmere v bodočnosti še kdaj spremenile? Sedanja značilnost kooperacijskih izmenjav (ne le v Železnikih!) je žal na nižji kakovostni ravni kot pred leti. Namesto delov za aparate dobivajo vse več reprodukcijskega materiala, ki ga na domačem trgu primanjkuje, je predrag in po pravilu še slabe kakovosti. IZVOZ: V DRUGEM POLLETJU DOHITETI ZAMUJENO Prizadevanja, da bi v prvih šestih mesecih izvozili toliko, kot so načrtovali (letni načrt izvoza Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov predvideva skupno 20,7 milijona dolarjev na tuje prodanih izdelkov) niso uspela. Dosegli so dobrih 10 % manj kot bi morali, vendar menijo, da bodo zamujeno še lahko dohiteli v drugem letošnjem polletju. Vzrok za manjši izvoz od načrtovanega tiči zopet v repromaterialu — neprestane težave pri dobavljanju na domačem trgu so jih prisilile, da so bakreno žico uvažali, pa še ni zaleglo — tudi drugih materialov, potrebnih za izdelavo elektromotorjev je primanjkovalo. Poudariti velja, da so prioritetno nalogo — proizvodnjo sesalnih enot — dosegli v načrtovanem obsegu. Tudi nedoseganje načrtovanega izvoza pa ne gre jemati kot popoln neuspeh: v prvih šestih mesecih letošnjega leta so namreč izvozili kar za dobro petino več kot v enakem obdobju pred letom dni. Se pomembnejša je strukturna sprememba izvoza: čisti konvertibilni izvoz so v primerjal z enakim lanskim obdobjem več kot podvojili — dosegli so indeks 227! Kakšne težave so imeli v prvi polovici letošnjega leta, pa ilustrira tudi podatek, da so imeli vseskozi »zamrznjena« 2 milijona dolarjev že realiziranega izvoza. Tolikšne so namreč neplačane terjatve še iz leta 1983; tovariši iz Iskra Commerce pač niso uspeli zagotoviti pravočasnega izplačila, ki bi rešilo domala vse devizne zadrege Iskre v Železnikih. Pomanjkanje deviz pa je povzročilo obilo težav pri nabavljanju re-promateriala na tujih tržiščih, prekinjene dobave pa so ustavljale proizvodnjo — in tako naprej. DO PLANSKIH REZULTATOV TUDI Z DELOM REŽIJCEV V PROIZVODNJI Relativno nizki osebni dohodki so najprej »pokazali zobe« pri povečanem odhajanju delavcev v organizacije,kjer so osebni prejemki višji. Trenutno imajo tako v proizvodnji kar 25 ljudi manj kot so načrtovali, skupno pa jim primanjkuje kar 50 do 100 delavk in delavcev. Dogovorili so se, da bodo planske cilje dosegli, zato bodo v mesecih do konca leta prisiljeni zavihati rokave in poprijeti za delo v proizvodnji tudi delavci iz režijskih služb. To je seveda ukrep, ki posebno priljubljen ni, vendar pa je nujen. Poleg opravljenega rednega dela še delo na drugem delovnem mestu pa bo seveda zahtevalo mnogo dodatnih naporov in odrekanj vseh zaposlenih. Zanje stabilizacija resnično ni le beseda na papirju! Nizki osebni dohodki pa so tudi eno od znamenj velikih težav, ki jih povzroča bitka za ohranjanje likvidnosti. Za obresti namenjajo v letošnjem letu že skoraj toliko kot za osebne dohodke, dragi kratkoročni krediti pa še naprej odjedajo težko prisluženo akumulacijo. Drugače žal ne gre, saj tudi njim ne uspe pridobiti več kot slabe polovice potrebnih sredstev za pripravo izvozne proizvodnje. (Nadaljevanje na 4. strani) Potrebe po sodelavcih Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ujeja Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 213-213, iht.: 25-25. Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovno, oz. temeljno organizacijo. Na tem naslovu prejmete tudi natančnejše informacije o prostih delih in nalpgah. Iskra, Industrija za avtomatiko, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 15 b, TOZD Tovarna orodij, Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge več rezkalcev Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek od 27.800 do 37.000 din. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela' naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Iskra Telematika Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. vabi k sodelovanju diplomirane elektroinženirje — smeri telekomunikacije ali računalništva za kreativno delo na uvajanju in projektiranju najmodernejših digitalnih komutacijskih sistemov, tako za področje materialne, kot za področje programske opreme. Nudimo stimulativne osebpe dohodke z možnostjo hitrega napredovanja na osnovi doseženih rezultatov. Delovne naloge so locirane v Ljubljani. Zaželeno je znanje angleškega jezika in odslužen vojaški rok. Prijave sprejema kadrovska služba Iskre Telematike Kranj, Ljubljanska c. 24, A; vse informacije pa dobite v DS Komerciala, Prodaja Ljubljana, Trg revolucije 3, III. ISKRA, DO Mikroelektronika v ustanavljanju, Ljubljana ISKRA DO Mikroelektronika — v ustanavljanju vabi k sodelovanju sodelavce za delo v novi, modemi tovarni integriranih vezij, in sicer: vodjo finančnega knjigovodstva in OD Pogoja: srednješolska izobrazba ekonomske smeri; 3—5 let delovnih izkušenj knjigovodjo saldakontov, izterjave in osnovnih sredstev Pogoja: srednješolska izobrazba ekonomske smeri; 2—3 leta delovnih izkušenj knjigovodjo materiala, drobnega inventarja, obratovnega knjigovodstva Pogoja: srednješolska izobrazba ekonomske smeri; 2—3 leta delovnih izkušenj referenta blagajniških poslov, potnih obračunov in fakturne knjige Pogoja: srednješolska izobrazba ekonomske smeri; 1—2 leti delovnih izkušenj Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba ISKRE, DO Mikroelektronika v ustanavljanju, Ljubljana, Stegne 15d, 8 dni po objavi. DO KONDENZATORJI SEMIČ Kako so poslovale sem iške TOZD V prejšnji številki smo poročali o polletnem poslovanju semiške delovne organizacije Kondenzatorji, to pot pa si podrobneje oglejmo, kako so v letošnjem prvem polletju poslovale njene posamezne temeljne organizacije združenega dela. TOZD Elektronski kondenzatorji je v prvih šestih mesecih letošnjega leta proizvedla za 159.262.000 dinarjev blaga (po planskih cenah iz leta 1980), TOZD Energetski kondenzatorji je v istem času izdelala za 105.925.398 dinarjev blaga, medtem ko je TOZD Mehanski deli in naprave ustvarila za 16.510.015 dinarjev vrednosti blaga, za 90.400.125 dinarjev blaga pa je izdelala TOZD Elementi za odpravo motenj. večali za 8%, v TOZD Elementi za odpravo motenj pa za 3%, medtem ko so bili v TOZD Energetski kondenzatorji 9% pod planskimi predvidevanji. Pri proizvodnji za izvoz pa so zabeležili izpad v vseh TOZD in sicer v TOZD Energetski kondenzatorji za 7%, v TOZD Energetski kondenzatorji za 10% in v TOZD Elementi za odpravo motenj za 6%. Plan prodaje so dosegli v vseh TOZD, razen v TOZD Elementi za odpravo motenj, kjer so letni plan prodaje uresničili le v višini 43%. Preseganje plana prodaje je posledica višjih prodajnih cen kot so jih načrtovali in tako je TOZD Elektronski kondenzatorji dosegel na domačem trgu za 15% višje cene kot je bilo plansko predvideno, TOZD Energetski kondenzatorji za Pogled na semiško tovarno. bila letos večja od dosežene proizvodnje v istem obdobju lani. Tako beleži TOZD Elektronski kondenzatorji za 17% višjo proizvodnjo, isti porast, to je 17%, je zabeležila TOZD Energetski kondenzatorji, TOZD Mehanski deli in naprave je za 107% povečala eksterno prodajo, medtem ko je TOZD Elementi za odpravo motenj povečala proizvodnjo za 28%. Glede izpotoitve letošnjega plana pa je podoba po TOZD naslednja: TOZD Elektronski kondenzatorji je presegla plan za 2%, medtem ko TOZD Energetski kondenzatorji z izpolnitvijo plana v višini 41% zaostaja za načrtovano proizvodnjo za 9%, prav tako pa zaostaja za načrtovano proizvodnjo TOZD Elementi za odpravo motenj in sicer za 3%. Proizvodnjo za domači trg so presegli v TOZD Elektronski kondenzatorji za 21 %, v TOZD Mehanski deli in naprave so eksterno prodajo po- 18%, TOZD Mehanski deli in naprave za 22% in TOZD Elementi za odpravo motenj za 9%. Stanje glede doseganja vrednosti prodaje v izvozu pa je ravno nasprotno glede domačih cen: izvozne cene so bile nižje od planiranih cen za 7% in sicer v TOZD Elektronski kondenzatorji za 4%, v TOZD Energetski kondenzatorji za 5% in v TOZD Elementi za odpravo motenj za 11%. Uspehe na področju doseganja izvoza beleži TOZD Elektronski kondenzatorji, saj je z izvozom v višini 1.402.490 dolarjev dosegla za 36% večji konvertibilni izvoz kot leto poprej. Pozitivne premike so zabeležili tudi v TOZD Elementi za odpravo motenj, kjer je TOZD z izvozom blaga v vrednosti 856.468 dolarjev dosegla 12% povečanje v primerjavi s prvim polletjem lani. D.Ž. V Iskri je preživel skoraj 38 delovnih let. Njegova dolga delovna pot ga je peljala od marljivega finomehanika — brigadirja prek mojstra do vodje montaže telefonskih aparatov v sedanji Iskri Telematiki. Dostikrat se ga bomo spomnili kot zavzetega aktivista in predsednika Združenega aktiva Zveze borcev Iskre v Kranju, ki se je z ustvarjalnim pristopom in svojimi uporabnimi mnenji vključeval v dejavnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Pisal je tudi za naše glasilo. V svojih zapisih je dostikrat z grenkobo spomnil, da je članstvo borčevske organizacije vse manj številno. Zato si je prizadeval, da se tradicija NOB prenese na mlade, Za spomin med svojimi sodelavci. Ivan Benegalija je odšel v pokoj V letošnjem avgustu se je poslovil od Iskre Ivan Benegalija. Bil je med tistimi našimi sodelavci, ki so snovali kranjsko Iskro in vanjo vložili veliko svojih naporov tako, da jim danes pravimo »pionirji Iskre«. Prepolovljena proizvodnja (Nadaljevanje s 3. strani) Z drugimi besedami to pomeni, da jim je v letošnjih mesecih neprestano primanjkovalo po 300 milijonov dinarjev, ki so si jih morali zagotoviti kakor so pač vedeli in znali. Tu je pač davek na razkorak med resnično in deklarativno vrednostjo družbenih stališč o spodbujanju izvoza... ^ Izvozna usmeritev Iskre v Železnikih pa se kaže tudi v finančnih rezultatih. V prvem letošnjem polletju so namreč z izvozom ustvarili kar 44% celotnega prihodka — in to z izvozom na konvertibilno področje. Akumulacije so v istem obdobju dosegli toliko kot so načrtovali, tako da so finančni rezultat prvih šestih mesecev letošnjega leta glede na razmere, v katerih so ga dosegli, ocenili ugodno. Stane Fleischman Delovni program mladih V prejšnji številki glasila »Telentati-ka« smo predstavili delo konference ZSMS DO Iskra Telematika v letu 1983, hkrati pa smo obljubili, da bomo objavili tudi okvirni program dela mladih za drugo polovico letošnjega leta. To obl jubo bomo izpolnili v pričujočem zapisu, zraven pa predstavili še novo vodstvo KS ZSMS DO Iskra Telematika, ki je bilo izvoljeno na programsko volilni konferenci v juniju. Ogle jmo si torej program mladinskih aktivnosti po področjih: INFORMIRANJE Vsi predsedniki OO ZSMS Telema-tike bodo iz delovne skupnosti Računski center po potrebi dobivali ažurirane računalniške izpiske mladih do 27 let. Stalna naloga bo.tudi skrb za dobro povezanost in informiranost med osnovnimi organizaci jami ZSMS Telematike. IDEJNO POLITIČNO USPOSABLJANJE (1PU) S predsedniki komisij za idejno politično delo posameznih OO ZSMS. ki delujejo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih Iskre Telematike, bomo organizirali posvet, na katerem bomo konkretno opredelili naloge na tem področju za leto 1984. Stalna naloga bo tudi skrb za idejnost dela v smislu nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v Iskri Telematiki in uresničevanja naprednih idej mladih. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI (DEO) Tudi za to področje mladinskega dela bo organiziran posvet predsednikov komisij za DEO osnovnih organizacij, na katerem bo sprejet dogovor o kon-, krčtnih nalogah. Vključili se bomo v razpravo pred sprejetjem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje inovacijske dejavnosti v Iskri Telematiki. Dali bomo pobudo za organiziranje proizvodno-inovacijskih ‘ krožkov, in sicer v tistih okoljih, kjer le-ti še niso zaživeli. Nadaljevali bomo z akcijo »Najboljši mladi inovator« in »Najboljši mladi delavec — samou-pravljalec«. SLO IN DS Dali bomo pobudo, naj se predsedstva OO ZSMS seznanijo z vsebino varnostnih načrtov posameznih temeljnih organizacij oziroma delovnih skupnosti ter da se mladi aktivno vključijo v celoletne aktivnosti v okviru akcije NNNP ’84 na področju požarne in prometne varnosti. KULTURA Vključili se bomo v organizacijo tradicionalne Iskrine zabavnoglasbene prireditve »Zlata slušalka ’84«. nad katerimi je bil na trenutke gotovo nekoliko razočaran, čeprav je verjel, da bodo uspeli zagotoviti dobro gospodarsko in družbeno prihodnost. Ob odhodu v pokoj so mu bližnji sodelavci in sodelavke iz neposredne proizvodnje, med katerimi je ostal vse do konca delovnih dni, izrazili toplo zahvalo. V spomin na dobro razumevanje in sodelovanje so mu izročili lepo darilo. Njegovega dolgoletnega vestnega dela se je z zajivalo v obliki darila spomnilo tudi vodstvo tozda Terminali. Zahvaljujemo pa se mu tudi mi — za dobro sodelovanje z glasilom, za nje-gove spodbudne zapise! ŠPORT Organizirali bomo nekaj športnih tekmovanj, predvsem pa se bomo vključevali v aktivnost športnih komisij po temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter v aktivnosti športne komisije na nivoju delovne organizacije. Na koncu dodajmo še kratko predstavitev novega vodstva KS ZSMS DO Iskra Telematika! . Predsednik KS ZSMS DO Iskra Telematika je Goran Ilič, rojen 3. 6. 1962, zaposlen v TOZD Terminali kot samostojni razvijalec. V delo mladinske organizacije se je aktivno vključil v srednji šoli. Je udeleženec mladinske de- lovne akcije Brkini ’79. Deluje kot OO ZSMS TOZD Terminali in član^ lovne skupine pri KS ZSMS DO Isli' Telematika. Funkcijo sekretarja zdaj opraV;’ Zmago Čemažar, rojen 29. 8. 1961-z poslen v TOZD MKD kot rezkale^ član delovne skupine pri KS, član prf\ sedstva OK ZSMS Kranj, že nekaj pa mladino Telematike zastopa tu* samoupravnih organih. Člani sekte-. riata so še: Alojz Jenko (zadolžen IPD in DEO), Stojan Drobhič (inf0' miranje). Mira Čebašek (kulturaf Leon Gros (šport). Predsednik nadz0 nega odbora pa je Slavko Stržinar. Računalniško podprta simulacija poslovnega odločanja Kako neznansko ustvarjalni smo, ko v zaključenih skupinah doma, na ^ lovnem mestu ali v kakšnem bistroju analiziramo ekonomska dogajanj . našem delovnem okolju in družbi. Naš »recept« bi zagotovo premaknil s*' : na bolje. In mi ne premoremo samo en recept, temveč vsakdo od nas ( ■ enega. Poslovanje TOZD je za nas preveč nezahtevno. S tako preprosi' zadevami ni vredno zapravljati časa. Malce posplošeno, vendar takšna je miselnost in pogledi, ki so v osnovi prisotni tako pri preprostem človeku kot pri izobražencu. Vsakdo želi nekaj prispevati v tej naši družbi, predvsem na področju poslovanja. Toda vsi naši modeli poslovanja imajo rahlo hibo, nizajo nove in nove »poslovne odločitve«, -ovrednotenja teh odločitev, predvsem posledic pa nobena od teh naših »poslovnih iger« ne dosega, žal tudi pri mnogih poklicnih poslovodne-žih ne. Poslovna igra, ki sta jo tokrat pripravila VEKŠ iz Maribora in naš Izobraževalni center v Iskri v obliki, ko računalnik opravlja rutinska težaška dela izobraževanj, kaže, da je umno poslovno odločanje povezano tako z znanjem kot izkušnjami. No, znanje v osnovi premoremo, čeprav je dosti latentnega. Manjka predvsem izkušenj. Te, je po zaslugi VEKŠ — Iskrine simulacije odločanja mogoče nabirati brez krik posledic, ki jih ob odločitvenih nalogah doživljamo v realnem življenju. Igra, ki smo jo tokrat prvič odigrali z računalnikom je nazorno pokazala, kako se malenkostne napake pri odločitvah po navedbah avtorjev, dinamičnem, stohastičnem, konkurenčnem, interakcijskem itd. skratka v realnem danda- našnjem okolju, sprevržejo v PoS*°y,. polomije kot so izgube in stečaji-dišča igre so se nam na začetku tfl smešno lahka in kar n6*13-, preveč zreducirana, čeprav tem1 na realnosti. Obvladati proizv- odfll" f iZ' (kapaciteta, zmogljivost), kakovost delka, ustvariti primeren tržni sistert1 vse s stroškovnega zornega kota 1 ^ tem formiranja lastne cene izdelka eni strani ter prodajna cena doma i tujini na drugi strani, ob možnostih vesticijskega in premostitvenega km tiranja po veljavnih pogojih je resn,C|0, izgledalo za vsa »podjetja« mačji za Tudi ostala pravila stimulacije, k' uravnavala stroške zalog, dajatve dohodka, dolg dobaviteljem, terjatT do kupcev, amortizacijske odlive, P live iz tekoče in pretekle prodaje, n zbujala strahu in »meglila« slike o sp sobnosti našega »poslovanja«. SeCl ■, poslovnih odločitev za prvo četrtief smo zagotovili z optimizmom in tas smo se s svojimi odločitvami znašli žišču, kjer so veljala pravila ponudbe povprašanja ter nastale vse >>re3 motnje« kot zamrznitev cen, P° . j žitve, pre in podcenjevanje tečajev i (Nadaljevanje na 5. Strahi) Iskra — Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Stegne 15 b Delavski svet delovne organizacije razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge poslovodnega organa TOZD skupnega pomena 1. direktorja TOZD Razvojni institut Pogoji: — visoka izobrazba elektro smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju raziskovalno razvojnih poslov, znanje enega svetovnega jezika TOZD Trženje Ljubljana, Stegne 15 b Delavski svel TOZD razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in na' loge 2. direktorja prodajnega področja za avtomatizacijo v industriji Pogoji: — dipl. ekonomist, dipl. ing. elektrotehnike, dipl. ing. strojništva, 5 let delovnih izkušenj pri najzahtevnejših vodstvenih, komercialno-tehničnih opravilih, aktivno zna; nje enega svetovnega ali nemškega jezika, izpolnjeni pogoji za delo v zunanji trgovin; Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev (pod 1, 2) bomo pri izbir' kandidatov upoštevali celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteriji kadrovanja po Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter sposobnost za organiziranje in vodenje del" ter poslovanja in usklajevanja delovnega procesa Dela in naloge razpisujemo za 4-letni mandat Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo« na naslov-Iskra Avtomatika, DSSZ (kadrovska služba), Ljubljana, Kotnikova 6 Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav, Ljubljana, Stegne 13 Komisija za delovna razmerja TOZD vabi k sodelovanju mlade perspektivne delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 3. kontrolna tehnologija I Pogoji: — visoka izobrazba elektro smeri — merilno regulacijska smer — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 90 dni 4. vodenje oddelka programsko merilne tehnologije Pogoji: — visoka izobrazba elektro smeri — elektronik — 4 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 99 dni 5. organizatorja informacijskih sistemov Pogoji: — visoka izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri . —"4 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 90 dni Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh od dneva objave na naslov: Iskra — Avtomatika, TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav, Ljubljana. Stegne 13. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa komisije za delovni razmerja. Gradivo za zgodovino Iskre Čez slabi dve leti bo Iskra slavila že štiridesetletnico svojega obstoja. Čeprav se navidezno zdi, da sta dve leti-razmeroma dolga doba, pa to že postane vprašljivo, ko začenjamo razmišljati, če bi bilo dobro do takrat pripraviti in zbrati gradivo, ki naj bi najbolj avtentično, prepričljivo in plastično prikazalo nastanek, razvoj in delovanje Iskre v štirih desetletjih. Marsikaterih pionirjev in ustanoviteljev Iskre izpred štiridesetih let ni več med nami, številni drugi so že odšli v zasluženi pokoj in le maloštevilni so še aktivni delavci pri nas. In da bi posamezna pričevanja, dokumenti in dogodki ne zatonili v pozabo, se nameravamo sistematično pogovoriti z Iskraši pionirji, ki naj bi nam povedali, zabeležili ali kako drugače ohranili spomine in pričevanja na tiste dni. Zato se ob tej priložnosti želimo obrniti na vse tiste Iskraše, aktivne ali že upokojene, da se nam oglasijo, bodisi s svojimi lastnimi prispevki ali pa nas povabijo na razgovor, da bi z njimi obudili njihove spomine na pričevanja na zgodovino, nastanek in delovanje Iskre. Pri tem bi bilo tudi zelo zaželeno, če bi nam izročili vsaj fotokopije dokumentov in slike, ki jih imajo v svoji lasti ali v svojem zasebnem arhivu, da bi tako lahko zbrali čim več gradiva za bodoče pisanje zgodovine Iskre. Predvsem pa želimo čim več prispevkov in pogovorov z ljudmi, saj so končno Iskro ustvarjali, razvijali in jo še danes razvijajo naprej predvsem ljudje. In pričevanje teh ljudi bo z dokumenti in fotografijami najboljše, najdragocenejše in najbolj avtentično zgodovinsko gradivo za pisanje o Iskri ob njeni prihodnji in bližnji štiridesetletnici 1986. leta. Odgovorni urednik V smislu zgoraj navedenih načel in poziva vsem Iskrašem objavljamo za začetek P^cevanje Vladimirja Logarja, enega izmed pionirjev Iskre, ki je mnogo prispeval, je Iskra danes takšna kot je — resničen pojem slovenske elektromehanike in ^ ektronike, ki že zdavnaj s svojimi izdelki in znanjem sega daleč prek naših meja v . Moji posredni stiki z Iskro so se začeli *e leta 1961, ko sem postal direktor avoda za gospodarsko planiranje in r8zvoj v Kranju. V okviru te organiza-'Je sem kasneje sprejel mesto prisil-.nega upravitelja tovarne »Niko« v Že-®znikih. To je bilo novembra 1961. ,er nisem mogel opravljati obeh funk-'J' Sem pozneje prevzel samo funkcijo lrektorja Nika v Železnikih in tam Pelal do leta 1962. . Podjetje Niko je bilo takrat proizva-a_ec pisarniške opreme, kasneje pa je aeelo proizvajati tudi elektromotorje, Jasti za ameriškega kupca Sharanowa. 0 sem pričel delati v Niku, sem spoz-Ha*. da bo tako zapleteno in množično Proizvodnjo, kot je proizvodnja elek-r°rnotorjev, težko organizirati z mo-er-no tehnologijo v okviru Nika. .Ze takrat sem navezal stike z Iskri-'mi vodilnimi delavci, da bi skupaj ^.mislili, ali bi bilo koristno Nika Mjučiti v sestav Iskre. Kasneje sem vse 0 obdelal in predlagal delavskemu s^tu, naj bi razvoj elektromotorjev vključili v sestav Iskre, ostali del, ki je Proizvajal pisarniško opremo in "Premo za elektromotorje, pa naj bi še ''Pdno ostal kot samostojno podjetje .ko. Vse to sem utemeljil s.spozna-.Km, da je proizvodnja elektromotorjev dokaj zahtevna, predvsem še, če jo Ocemo izvažati na najbolj zahtevno jjrrieriško tržišče. Prav zato se moramo kloniti na kako ugledno podjtje, ki jjna že izdelano tehnologijo in tudi že elno proizvaja druge nove vrste elek- 'romotorjev. I ,Prugič, z množično proizvodnjo ahko vpeljemo moderno tehnologijo, vjgrmmo produktivnost dela, ekono-aPcnost in rentabilnost te proizvodnje, Ka)ti le v takšnem okviru lahko posta-nerno konkurenčno sposobni na svetnem tržišču. Ta predlog je delavski ^Vet Nika prejel marca 1962. leta. Po-|ali smo ga tudi občinski skupščini v , k°fjo Loko, ki ga je prav tako spreje-tr udi Iskra je sprejela naš predlog in ako sem bil imenovan za direktorja Jkrine poslovne enote v Železnikih. .Sadar tudi direktor tovarne v Železni-'h nisem ostal dolgo časa, saj je nastala Potreba po zasedbi mesta podpredsed-Jka okrajnega ljudskega odbora v ranju. To funkcijo sem sprejel avgu-a 1962. leta. Na okrajnem ljudskem oboru pa tudi nisem dolgo ostal, ker so Prav v tem času likvidirali okraje in zato ern bil imenovan za pomočnika direk-°rja Zavoda za gospodarsko planiralo v Ljubljani. bla tem mestu sem ostal slabo leto n|. nato pa so me imenovali za sekre: arja odbora za industrijo zvezne kupščine v Beogradu. Na tej dolžnosti .Oai ostal do spomladi leta 1964, ko mi '..nekako uspelo navezati stike s tova-|Sl iz Iskre, ki so dosegli, da je Iskra po-3la zvezni skupščini dopis, v katerem fe Priporočila naj bi sprejel določeno 'Unkcijo v Iskri. , *0 nam je tudi uspelo in spomladi b.S leta sem prišel v Kranj na razgo-n°re z vodilnimi tovariši iz Iskre. Tre-utno pa takrat ni bilo zame ustreznega esta v Iskri in sem zato predlagal, na j v'Prepustijo vodenje ene izmed njiho-, n tovarn, ki jev ekonomsko najslab-vem Položaju. Ocenili so, da je to to-.^rna radijskih sprejemnikov v Sežani Prevzel sem vodstvo v njej. Sežanska ^ Varna je imela izgube vrsto let. Nji-i Ž? v proizvodnja je bila omejena .ključno ra radijske sprejemnike, °nkurenca je bila takrat močna. .n°go tipov radijskih aparatov je izgi-P " s tržišča. Na trgu smo ostali iskra. Zagreb in Ei Niš. Po prihodu v Sežano sem ugotovil, da je njihov proizvodni program razmeroma ozek, da ga je treba nujno razširiti, medtem ko ekonomski odnosi tovarne in kooperantov, dobaviteljev komponent in sestavnih delov pa niso bili dobri. Če tovarna kupuje drage elemente in sestavne dele, tudi ne more ustvariti akumulacije, ker je bila takrat prodajna cena določena administrativno. Zapostavili smo cilj, da moramo doseči dviganje prodajne cene in znižanje proizvodnih stroškov in to v več smereh: prvič — dobiti moramo najugodnejše ponudbe naših dobaviteljev elementov m sestavnih delov po konkurenčnih cenah, ker smo ugotovili, da so naši elementi dražji kot pa elementi naše konkurence, npr. RR Niš, drugič pa, iskali smo boljše dobavitelje sestavnih delov, npr. kaset, in sicer v Sloveniji in na Hrvatskem. Nekako nam je uspelo, da smo trend rasti izgube nekoliko znižali. Poleg tega smo ugotovili, da tudi odnos tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani do razvoja ni bil najboljši. Oddelek v razvojnem zavodu v Ljubljani je imel takrat z Iskro odnos na temelju kupoprodajne pogodbe. V tej pogodbi so bile določene naloge razvoja, za tovarno v Sežani pa plačilne obveznosti. Skušali smo vnesti elemente take dohodkovne povezave: če bo imel novi tip radijskih sprejemnikov na trgu dobro prodajo, bi to pomenilo, da so bili razvojniki uspešni. Nasprotno pa, če bi prodaja ne uspevala, naj bi to občutili pri dohodku tudi v oddelku razvojnega zavoda. Potem ko sem dobrega pol leta delal v Sežani, se je pri nas nekega dne oglasila delegacija družbenopolitičnih organizacij ŽP Iskra in predlagala, naj bi kandidiral za generalnega direktorja ZP Iskra. Takrat se nisem še čutil dovolj sposobnega, vendar sem pozneje po daljšem prigovarjanju pristal in po razgovoru na CK sem kandidaturo tudi sprejel. Po manjših »peripetijah« sem bil nato izvoljen za generalnega direk-torjain tudi delavski svet ZP Iskra je to potrdil. To jč bilo v začetku leta 1966. Takrat je Iskra preživljala obdobje krize, kajti organizacijsko ni bila dovolj izdelana in po neki logiki, kot enotno podjetje, so morale tiste tovarne, ki so ustvarjale akumulacijo, pokrivati izgube tovarnam, ki so imele izgubo. Seveda je v tistih Iskrinih tovarnah, ki so pokrivale izgube, to-ustvarjalo nezado1 voljstvo in odpor proti tej koncepciji. Tako se je začela koncipirati linija, da bi postavili tovarne na bolj avtonomno ekonomsko pozicijo, in da naj bo združeno podjetje predvsem koordinator. Ta oddelek — organizacijsko-kadrovsko področje, ki ga je vodil Boris Kryštufek iz Kranjske tovarne ter Janko Kralj — profesor iz Maribora, je tudi s tega vidika veliko prispeval k organizaciji. ki je bila temelj za nadaljnji razvoj Iskre. Moram reči še to, da je v obdobju okrog leta 1965 Iskra veliko investirala v Stegnah (Elementi, TEN itd.). Zaradi neurejenih medsebojnih ■— zlasti finančnih odnosov je bila Iskra postavljena pred alternativo, ali naj gre narazen in razpusti svoje najpomembnejše (kranjska tovarna in Elementi). Centralni komite in njegovi organi ter republiški organi so bili v tem času zelo zainteresirani za reševanje problematike Iskre in so se v to intenzivno vključevali. Vendar so kasneje ugotovili, da bo čim bolj se bodo vmešavali, slabše ter so se distancirali od vseh organizacijskih in poslovnih problemov Iskre. Verjetno je bilo tako prav, saj se je potem Iskra sama lotila reševanja vprašanj organizacije, tehnologije, poslovne politike, komerciale itd. Tedaj smo veliko prispevali k tej novi organizaciji, kajti po prvotnem konceptu, ki ga je zasnoval še Silvo Hrast, je praksa pokazala določene pomanjkljivosti in je bil koncept združenega podjetja še najbolj realen. Vedeli smo, da bo Iskra zdrava le tedaj, če bodo zdrave tudi vse njene tovarne. Zaradi tega smo veliko pozornosti na vseh področjih — organizacijsko-ka-drovskem, razvojnem, komercialnem itd., nudili veliko podporo prav tovarnam ki so imele takšne probleme, npr. Sežana, Horjul, Železniki... Vse omenjene tovarne so imele precejšnje izgube in v večini le-teh smo vpeljali prisilno upravo. V glavnem smo s kadrovsko pomočjo pomagali tovarnam, da so prišle na zdravo ekonomsko osnovo. Vse to se je dogajalo še vedno v Kranju, v Ljubljani pa je bila samo Iskrina izpostava v nekdanji palači trgovine Verovšek; takrat je bil tam tudi Dušan Horjak, ki je prišel za generalnega direktorja po Silvu Hrastu. Vsekakor je bila to krepitev organizacije, spoznali pa smo tudi, da je komercialna organizacija izrednega pomena za tako veliko organizacijo, kot je bila Iskra. Leta 1965 je znašal Iskrin izvoz okrog 4 milijone dolarjev, kar je bilo za takrat sorazmerno veliko. Ni pa bilo takrat po izvozu velike potrebe, ker je bil jugoslovanski trg tako velik, da je absorbiral vso našo.proizvodu jo. Vendar smo že tedaj spoznali, ko je prišel v Jskro za komercialnega direktorja Metod Rotar in okrepil Iskro tudi z drugimi kadri, ter vzpostavil zares dobro komercialno organizacijo, da je treba dati velik poudarek izgradnji izvozne organizacije. Že takrat smo ustanavljali vrsto predstavništev v evropskih državah, kar je dalo kasneje tudi pozitivne rezultate. Zavedali smo se, da je za našo proizvodnjo kakršenkoli jugoslovanski trg postal premajhen in, da če hočemo proizvajati racionalno, produktivno in konkurenčno, moramo proizvajati velike serije, ker le na takšnem temelju lahko uvajamo novo tehnologijo in z njo ekonomičnost in produktivnost proizvodnje. Takrat se je torej uveljavila izvozna politika, ki je tudi danes še kako prisotna v Iskri in daje tudi pozitivne rezultate. Velik problem pa je bil tudi odnos med proizvodnjo in razvojem. V razvoju so delali dobri strokovnjaki, ki so koncipirali razvojno politiko.perspek-tivno za Iskro, med ostalimi so načrtovali tudi mikroelektroniko. V položaju, ko v Iskri ni bilo sredstev, ko je šlo predvsem za goli obstoj, je pač prišlo pod prvi udar tisto področje, ki ni dajalo konkretnih finančnih in ekonomskih rezultatov in med temi področji pa je bila tudi mikroelektronika. Kljub vsem naporom, ki smo jih vlagali, da bi dobili sredstva iz naših tovarn, nam to ni uspelo. Tako je začela mikroelektronika počasi ugašati. Tudi tovarna v Trbovljah ni imela sredstev, da bi financirala področje razvoja mikroelektronike. Sicer pa nam je kljub temu uspelo, da smo nekaj te opreme prenesli na elektrofakulteto v Ljubljani, ki je začela delati na tem področju. In zato (Nadaljevanje na 6. strani) Računalniško podprta... (Nadaljevanje s 4. strani) Začel se je boj, ki je trajal dvanajst obdobij. Začetni optimizem se je vse bolj spreminjal v tesnobo, saj smo kljub vsemu znanju bili vsi soočeni z izgubami in nelikvidnostjo, seveda različno intenzivno. Simulacija poslovnega odločanja, ki je pravzaprav najsodobnejša metoda poslovnega izobraževanja je nemilo-srdno pokazala naše »luknje« v znanju, predvsem pa pomanjkanje sposobnosti za kvantitativno ovrednotenje poslovnih spremenljivk, kot so prodajna cena, obseg proizvodnje, obseg investiranja, pospeševanja prodaje itd., v dinamičnem sistemu. V šolah so nas naučili predvsem statističnih metod, realnost pa terja dinamično gledanje, kar je seveda nemogoče natačno opredeliti, temveč le z neko stopnjo verjetnosti. Upam si trditi, da je vsem udeležencem te prve računalniško podprte simulacije poslovnega odločanja izostrilo občutek za kvantitativno ovrednotenje posamezne odločitve v mnogdstransko spremenljivem okolju. V Iskri mora tovrstno strokovno usposabljanje'postati čimprej del vsakdanjosti. Peter Barlič Občino,:! ljudo::! odbor Lkbfja Loka e ttač znak: IV/VL/dF Delovni kolektiv tovarne "tfiko" Železniki je na svojen zboru dne 29. $. sprejel oklep, da se celotno podjetje pripoji kot poslovna enota"v podjetje "Iskra". Podjetje je pričlo do navedene odločitve na osnovi čirče razprave o perspektivnem razvoju podjetja. Ugotovljeno je bilo, da se nora obstoječi proizvodni propraa redueirati na manjre število proizvodov in preiti na veliko s--rilsko odnosno masovno proizvodnjo. Proizvodni program je usmeri Ti predvsem na proizvodno malih elektromotorjev. Soecializirana masovna proizvodnja lahko bistveno vplrva na znižanje poslovnih stroškov. Pojačati je izvoz elektromotorjev na osnovi masovno proizvodnje, kar je možno znižati fiksno stroške na enoto proizvoda. nerentabilno maloserijsko proizvodnjo je opustiti. Pisarniški material je nadalje razvijati vse dotlej, dokler proizvodi izkazujejo pozitivno rezultate. Osnovna smer proizvodnje bi bila v specializirani proizvodnji malih elektromotorjev. Iz tehnološko komercialnih razlogov pa taka proizvodnja zahteva tesnejšo naslonitev na večje podjetje istovrstne proizvodnje. Pripojitev podjetja "niko" k podjetju "Iskra" bi imelo za obe podjetji ekonomske koristi. V okviru podjetja "Iskra" bi se izvddla doslednejša delitev proizvodneca programa. Poslovna 0:10ta "iliko" bi z orientacijo na proizvodnjo maiLih elektromotorjev prevzela dosedanjo proizvodnjo elektromotorjev poslovno enote "Iskre" Kranj in tako postala edini specialad. irani proizvajalec elektromotorjev v okviru združeneca podjetja "Iskra". Poslovna enota Železniki bi koristila centralne službe, ki so že organizirane v podjetju "Iskra". Predvsem bi koristila prodajno servisno organizacijo za domače tržišče in zunanjetrgovinsko organizacijo za izvoz svojih proizvodov na tuja tržišča. V sklopu podjetja "Iskra" Je organiziran zavod za razvoj, katerih usluge na razvoju elektro'lotorjev bi koristila tudi poslovna enota v Železnikih, Izvoz elektromotorjev, ki trenutno podjetju ne prinaša večjih dohodkov, bi a kompenzacijo uvoza reprodukcijskega materiala za 00- ^a^nssassrii^ssičvtas^iom^liia^ katere proizvodnjo bi prevzela poslovna enota v Žele nikih. Podjetje "Tiko" razpolaga s proizvodnimi prostori, v katerih bi bilo možno z dodatnimi malini investicijami za opremo bistveno dvigniti proizvodnjo elektromotorjev. V skloou nodjetja "Iskra"se obravnava kompleksno proizvodna politika", kaoitalna izgradnja, kadrovska ter ekonomsko-finančna politika. Tako kompleksno reševanje problemov in postavljanje perspektive celotne elektroindustrljske proizvodnje je lanko samo 'v korist podjetju "Miko". Po perspektivnem programu razvoja gospodarstva LRS v letih 1961 do 1965 se daje razvoju elektroindustrije posebno mesto. Elektro industrija bo prišla po važnosti in pomembnosti na prvo mesto. Vsled takšne oerspetkive razvoja elektroindustrljske stroke so predvidena tudi večja investicijska sredstva. Podjetje "Iskra" predstavlja najmočnejše podjetje v okviru elektro industrije Slovenije, vsled tega bo tudi največ investicijskih sredstev realiziranih v tovarnah podjetja "iskra". Delovni kolektiv podjetja "Iliko" sodi, da ima v okviru podjetja "Iskra" večjo možnost za usmeritev v specializirano proizvodnjo elektromotorjev, bolj zagotovljen plasmen svojih proizvodov na tujo in domače tržišče in s tem tudi Večjo možnost za nadaljnji razvoj podjetja. V interesu razvoja proizvajalnih sil tega področja je, da se pospešeno razvija-perspektivna elektrolcovinska dejavnost. To dejavnost je podpirati predvsem tudi iz demografskih razlogov, to je nadaljnjega zaposlovanja delavstva v območju Selške doline. Prosimo, da Občins :i 1juds:i odbor izda ustrezno soglasje za pripojitev podjetja "Niko" k podjetju "Iskra". Železniki, 30. 3. 1952 Direktor: Ni KO Vlh^oiKjpgar torar*« —:i!^ '-**■ ŽELEZ. :i.ai 'Hi •ra Sir Hrr do' * •il; 1 dvi svc 10] žel ka kri »o Pri la, »ir lij Po tel flo: kt Bli Ija fas »at Hai ski 00i •a i Pol 6a, ste 1 hk, Pči Pa Poj SOZD ISKRA LJUBLJANA IZOBRAŽEVALNI CENTER IN PODROČJE KAKOVOSTI V skladu s programom šolanja kadrov v Iskri in sklepom področja kakovosti SOZD • Iskra razpisujemo obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: 1. ŠOLA PODROČJA KAKOVOSTI V ISKRI A. Integralni sistem zagotavljanja kakovosti 17. — 21. 9. 84 B. Metode dela in tehnike za vodenje služb kakovosti 22. — 26. 10. 84 C. Posebna poglavja 5. — 9. 11. 84 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja TOZD°VOrne^a 'n nal°£e v področju kakovosti in vodjem služb kakovosti v VSEBINA Program prvega dela je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki pokrivajo potrebno znanje za integralni sistem zagotavljanja kakovosti in njegovo povezovanje z ostalimi poslovnimi funkcijami Iskre. V drugem delu so zbrane metode in tehnike, ki so potrebne za uspešno vodenje oddelkov in služb kakovosti ter posebne teme o potrebni tehnični informatiki. V posebnem tretjem poglavju so zbrane teme, katerih poznavanje je nujno za delo pn organiziranem dviganju kakovo: i p: »izvodov in storitev. Vsi trije deli tvorijo celotno in je zato neobhodno. da ude! • mri šole obiskujejo redno vse tri dele. ORGANIZACIJA Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dri v tednu, zato je potrebno, da udeleženci šole svoje obvez nosti v zasebnem življenju v tednih šolanja prilagodijo programu šole. V času šolanja je praviloma potrebna stalna prisotnost in j bivanje v hotelu 1 ransturist. Udeleženci, ki bbdo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju, ki bo v skladu s samoupravnim sporazumom in osnova za razporejanje za dela in naloge v službah kakovosti. NOSILEC PROGRAMA Področje kakovosti SOZD Iskra v sodelovanju z izobraževalnim centrom. VODJA PROGRAMA Lotar Kozina, dipl. ing. za celotno šolo in posebej za integralni sistem zagotavljanja kakovosti proi. France Mlakar, dipl. ing. za metode dela in tehnike za vodenje služb kakovosti in Pogačnik Franc dipl. ing. za posebna poglavja ČAS IN KRAJ S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v ponedeljek, 17. 9. 1984 ob 9. uri v hotelu Transturist Škofja Loka. CENA 47.400 dinarjev. PRIJAVE Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 5. 9. 1984 na naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI Podrobnejše informacije glede udeležbe in organizacije lahko dobite pri tov. Vrhovec Sonji tel. 061 222 212 ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO. Is N0VO S KNJIŽNE POLICE 6itka Bejrut za 6 p e_vedno so časopisni stolpci polni p^očil o krvavem in nemirnem Liba-jrJ0 'n njegovem glavnem mestu Be-ip j1- In za slehernega, ki bi rad globlje ^dokumentirano spoznal in doumel p? globino libanonske krize bo prav jgls'o delo ameriške pisateljice Michael j^on pod naslovom »Bitka za Be- So^njiga obravnava samo določeno, pp^zmerno kratko obdobje od 6. ju-(j(l® do 21. septembra 1982, to je ob-p “je od izraelskega vdora v Libanon i no izvolitve Amina Džemajela za li-jpdnnskega predsednika. V tem vme-t ^ obdobju pa se je zgodilo veliko »j ®Cnega in pomembnega, med dru-p/l strahotna bombardiranja Bejruta, p 'k borcev Palestinskega osvobodiI-j gibanja iz Bejruta in danes že zgo-tv'nski in strahotni pokol v palestin-[jj begunskih taboriščih Sabra in Ša-p.v Bejrutu. d jsateljica, ki živi in dela že več kot ,taJset let na Bližnjem vzhodu je v i^J1 knjigi zbrala nešteto dokumentov Pričevanj o tem obdobju in nam tako Ip. .Plastično in prepričljivo prikazala. |,f.l Je bil Izrael slavil v Libanonu. Raz-’nkala je mit o tem, da naj bi bila to p Cejena »operacija, da Izrael ni hotel Ip Zadeti civilnega prebivalstva v Izrae-da je bilo izgub le malo in da je PLO ^ela Bejrut za talca«. jAnjiga dalje analizira to vojno od ju-Ja 1982, ko je Izrael začel napad, do kola v Sabri in Šatali. Avtorici se je. 110° PreP.r'čljivo posrečilo razkriti dalj-|,„Sežne naklepe Izraela: pot do Veli-?va Izraela in destabilizacija vsega ORGANIZACIJSKI ODBOR ZABAVNO-GLASBENE PRIREDITVE Zlata slušalka ‘84 OBJAVLJA RAZPIS za sodelovanje na"prireditvi »ZLATA SLUŠALKA 84«. Pevce amaterje in kantavtorjeobveščamo.da bo prireditev 26. oktobra 1984 ob 18.00 uri v dvorani Telematike na Labdrah. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: kratek življenjepis, poklic in zaposlitev, konjičke, točen naslov in telefonsko številko v službi. Prva vaja za nastopajoče pevce bo v petek, 28. septembra 1984 ob 15.00 uri v hotelu Creina v prostoru diskoteke. V primeru, da se kateri od prijavljenih pevcev ne bi mogel udeležiti vaje v petek, lahko pride na vajo v soboto, 29. septembra 1984 ob 10.00 uri. Na vajo je obvezno treba prinesti s seboj kaseto z dvema ali tremi pesmimi. Kasete morajo biti podpisane, da ne bi prišlo do zamenjave. Samostojni ansambli dobijo vse aparature, ozvočenje, priključke pri ansamblu »Modrina«, razen kitare in sintetizatorja. • Vsak, ki želi sodelovati na tej prireditvi, se mora predhodno prijaviti na navedeni naslov, to pa zaradi priprave seznama in žrebanja vrstnega reda nastopajočih. Prijave sprejema: Milena Jensterle, Iskra Telematika Kranj, Ljubljanska cesta 24 a, TOZD Terminali, tel. štev.: 064—26-580. Prijavite se lahko do 26. septembra 1984. Mladinski pozdrav! filii" - ^‘3 m ( lj Ztljega vzhoda, s. tudi ob ameri Jansenova se ustav-č —. ob ameriški politiki v tistem Su do teh dogodkov, zlasti ob dogo-Janju med takratnim ameriškim zu-svnJlrn ministrom Haigom in izrael-„llni voditelji ter ob dotlej neznanih tam‘rih in nasprotjih, ki jih je sprožila •?°jna med samimi Izraelci. ^itenili smo že, daje knjiga vseskozi mentirana z navedki iz evropske-izraelskega tiska tf- ku: j(a’ ameriškega in ega časa. i, revaja]ec knjige, Jože Plešnar, ki je ^rati tudi eden naših najboljših izve-. ncev za vprašanja Bližnjega vzhoda, nn I.e knjigi dodal še zadnje, posebno glavje, v katerem je opisal in razčle- nil dogajanja na obravnavanem področju do najnovejših zasukov, ki jim ni, kot je videti še danes, zaresnega konca. Knjigo je izdala založba Borec v opremi Jureta Jančiča. D.Ž. Mama, živ sem in zdrav« Ko je mati Branka Bernota prebrala naslovne vrstice iz pisma, »Mama, živ sem in zdrav«, njen sin Branko že ni bil več živ, ker je zjutraj, 3. februarja 1945. padel v majhni vasi Logarovci v bližini Ljutomera. In v spomin na mladega Branka Bernota—Aljaža, mlajšega brata Vide Tomšičeve, sta Jože Gosnar in Drago Novak napisala knjigo in jo podnaslovila »Spomini na Branka Bernota—Aljaža«. Avtorja sta po zgodovinskih virih, pismih in ustnih pričevanjih v svoji knjigi opisala življenjsko pot Branka Bernota—Aljaža, mladinca in aktivista OF v okupirani Ljubljani, partizana na Dolenjskem in Štajerskem tja do njegove prezgodnje smrti na Murskem polju spomladi 1945, ko je že zares »vstajala SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana izpisuje Posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe p0 programu: * ZUNANJETRGOVINSKA ŠOLA V ISKRI v času od 5. 2. do 26.4.1985 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmeriš na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo Področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. No-V9 specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje skre in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom na IskrinLproblematiki mednarodnega poslovanja. POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti — ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemo-'P® tudi druge šmeri — obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov — je star (praviloma) do 35 let Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri Zunanjetrgovinskih poslih, morajo izpit, ki je eden od pogojev za ZT registracijo, °Praviti do pričetka 6. zunanjetrgovinske šole v Iskri. Temeljni saminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oziroma za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 24. 9. do 6. 10. 1984 v Portorožu. Izpitni roki v letu 1984 bodo v oktobru in decembru pri Gospodarski zbornici ■oiovenije. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpov-Ptečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. >. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbra-n'h ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja, ki bo potekal ob petkih in Abotah izven delovnega časa v mesecih november in december 1984 ter delno v Mesecu januarju 1985. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli sPričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli predrfbst pri razporejanju na zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre. NOSILCI PROGRAMA: Ekonomska fakulteta ..Borisa Kidriča", Ljubljana; SOZD Iskra, Izobraževalni ^nter, Ljubljana. VODJA PROGRAMA: ttlag. Mitja Tavčar, dipl. ing. % STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: Pr. Vekoslav Potočnik ČAS IN KRAJ: , S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 5. 2. 1985 ob 8. v Intelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26. 4. '985 ob 14. PRIJAVE: , |zpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izku-I ni naj TOZD, oz. DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. 1984 na naslov: SOZD Iskra, z°braževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok,.ker bomo pričeli s pripravami kan-. ldatov za šolanje že v septembru 1984 (Zl registracija, dopolnilni tečaji tujih Jezikov, uvajalni seminar). Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini progra-ma lahko dobite na tel. št.: 061/222-212. zarja svobode«. Besedilo, dopolnjeno z bogatim slikovnim gradivom, je sicer po sporočilu in načinu pisanja namenjeno najširšemu krogu bralcev, predvsem šolski mladini, vendar pa bo pozornemu bralcu povedalo vseeno še nekaj več. Knjiga je namreč hkrati tudi zgodba in pripoved o konkretnem mladincu, fantu, ki je zaradi dovzetnosti, bistrosti in zavedne želje po znanju hitro dozoreval v zrelega človeka, zmožnega jasnega odločanja in odgovornega dela z ljudmi. Hkrati pa bo bralec tudi spoznaval svojevrstno tragiko, ko je moral Branko Bernot po sili težavnih razmer kljub rosni mladosti nenehno jemati na ramena tako odgovorna bremena, da jim je bil lahko kos samo deloma. Toda tudi kritiko je sprejemal kot spodbudo, da je potem lahko naprej opravljal zahtevane naloge in zaradi izredno razvite zavesti takrat dosegel več kot marsikdo izmed odraslih. Avtorja sta svoje delo razdelila v tri dele. Prvi del nam govori o Bernotovi družini, Brankovih šolskih letih, času dozorevanja, aretaciji Vide in Toneta Tomšiča, dalje o času, ko je Branko postal član SKOJ, nato partizanski kurir in spet aktivist v Ljubljani ter se zaključuje s časom, ko Branko postane član KPS in sekretar kvartnega odbora OF Zelena jama. Drugi del knjige popisuje Brankovo partizanščino: od borca Cankarjeve brigade, preko njegovega delovanja kot sekretarja rajonskega komiteja KPS v Šentvidu pri Stični in rajonskega odbora OF Zagradec do odhoda na partijski tečaj, končuje pa se z njegovim intimnim doživetjem ljubezni do partizanke Milene. Tretji del nam priča najprej o Brankovi poti na Štajersko, njegovem bivanju v Pomurju in o njegovem poslednjem boju na pragu svobode. Ob koncu knjige je še dodatek, ki nam pove, da so 3 L'januarja 1978. v Križevcih pri Ljutomeru po Branku Bernotu poimenovali osnovno šolo, ki je tudi hkrati dala pobudo za nastanek te knjige. Čisto na koncu pa je še seznam uporabljene literature in drugih virov. In končno, spremljajoč kratko, a plodno in bogato življenjsko pot Branka Bernota lahko samo še zapišemo, da je njegova pot tako podobna potem številnih naših mladincev in skojevcev med vojno, da lahko Brankovo pot in usodo povežemo z neštetimi mladimi fanti, ki so podobno kot Branko žrtvovali svoja mlada življenja za naš sedanji in lepši jutri. Knjigo »Mama, živ sem in zdrav« je izdala založba Borec v opremi Jureta Jančiča. D.Ž. Rezultati občinskega sindikalnega prvenstva Kranja Rokomet Končni vrstni red in skupne točke; L Iskra Kibernetika 100, 2. Sava 91,1, 3. Iskra Telematika 82,2, 4. O. Š. Lucijan Seljak 73,3, 5. Tekstilindus 64,4, 6. Iskra Števci 55,6, 7. Aerodrom Ljubljana Brnik 46,7, 8. Gorenjski tisk 37,8, 9. Prometna milica 28,9, 10. Planika 20 točk; Finale Telematika : Sava 16:22 (11:13). Kibernetika : Sava 28:21 (14:16), Kibernetika :Telematika 28:18 (15:13), Streljanje Za ekipe in posameznike ter posameznice; moški: L Iskra Telematika (Strniša Iz tujega strokovnega tiska Asimetrično platišče Proizvajalca avtomobilskih gum Goodyear in Pirelli sta skupno razvila novo vrsto plastišč, oz. kot jih po domače imenujemo —obročev za kolesa. Pri več kot sto testnih poskusih s 30 različnimi vozili in 20 različnimi dimenzijami avtomobilskih gum so dokazali, da ima nova vrsta platišča z oznako AH mnogo boljše lastnosti od sedanjega simetričnega sistema. Novo platišče omogoča mnogo boljši stik gume z obročem, pri nenadni poškodbi gume s prazno zračnico pa dovoljuje celo omejeno nadaljnjo vožnjo. AH platišča so uporabna za vse vrste gum, ne glede na velikost, proizvodnjo in premer v eolskih vrednostih. V primerjavi s samo 7% višjo ceno pa imajo odločilno prednost pri varnem prometu. Konstruktorja Goodyear in Pirelli ponujata brezplačno licenco slehernemu proizvajalcu platišč, čeprav sta dobila za konstrukcijski princip deset patentov. Menita, da je io njun prispevek k zviševanju prometne zanesljivosti in pripominjata: »Najini posli zadevajo gume, ne pa obročev za kolesa.« Italijanska proizvajalca vozil Alfa Romeo in Fiat sta že pričela opremljati svoja vozila z AH platišči, prav tako tudi dva francoska proizvajalca. Evropsko normiranje ETRTO je zagotovljeno. Računalnik za športnike Za atleti na olimpiadi v Los Angelesu je bil v mnogih primerih neviden element — elektronski računalnik. Kot poročajo sedaj kalifornijski časopisi, so športniki ameriških moštev trenirali za olimpiado z metodo tako imenovane biomehanike. Osnova pri tej metodi je, da računalnik s kamero velike hitrosti in drugo visoko tehniško opremo snema in meri Sleherni premik človeških mišic, ki jih oko sploh ne zazna. »Preprosto nemogoče je« — tako je povedal Gideon Ariel, eden od pionirjev nove znanstvene discipline in predsednik komiteja za biomehanske študije — »oceniti posamezne premike atletov.« Gideon Ariel meni, da je zmogljivost vsakega atleta odvisna pretežno od tega, kako številne mišice in mišični sistem sodelujejo in v kakšnem vrstnem redu potekajo gibi. Opozarja tudi na velik vpliv težišča telesa med gibanjem. Drugi del biomehanike je digitalizacija, tehnika, ki snema s kamero visoke hitrosti vse gibe športnikov in jih spreminja prek računalnika tridimenzionalne risbe. Tako lahko trener opazi sleherno premikanje posameznega dela telesa in daje napotke za spremenjen potek gibanja. Biomehanični inženir lahko s pomočjo računalniške naprave in množice podatkov s počasnejšim prikazom gibanja prikaže morebitne napake. Ne da bi navajali nadaljnje podrobnosti, obstaja tudi že dokaz, da je metalec diska Mac \Vilkinss pomočjoAriela odkril, da njegova noga, ki jo je postavljal naprej, porabi preveč energije, ki bi jo lahko uporabil pri metu diska. Z odkritjem te napake Wilkinsu ni bilo potrebno dolgo časa trenirati, da je dosegel svetovni rekord. Obleka za preživetje Pri katastrofah na morju je glavni problem preživelih brodolomcev, kako vzdržati v morju, dokler ne pride pomoč. Najusodnejši faktor je naglo zniževanje telesne temperature, zlasti če je temperatura morja nizka. ' Sedaj so izdelali obleko, ki je na moč podobna potapljaški. Nadomestila bo preživele pripomočke — rešilne pasove. Z novo rešilno obleko lahko brodolomci vzdržijo dolgo časa v morju. Izmerili so razmere v Severnem morju z izrazito hladno vodo, kjer se je poskusnim brodolomcem znižala telesna temperatura po šestih urah ne več kot za 2 stopinj C. Računalniki in inteligenca »Zadnji čas je, da postanejo računalniki bolj inteligentni, da se naučijo naših jezikov in da se prilagode človeštvu.« To je bila znanstvena zahteva in hkrati predlog za preučevanje razvojnikom računalniške tehnike na minulem germanskem seminarju univerze v Hamburgu, ki jo je izrekel direktor prof. dr. Walter von Hahn. Super računalniki so danes stroji, ki zmorejo stomilijonov računskih operacij v sekundi. Novi superračunalniki v letu 1990 naj bi imeli zmogljivosti že de^etmilijard v sekundi, kar pa še ni mejna vrednost. Pričakujejo tudi 20-krat večje zmogljivosti, vendar to ni edina zahteva. Predstavniki Control Dale in Craya iz ZDA ter Fuitsa iz Japonske so izjavili, da hitrost ni odločilna, marveč da bo v prihodnje pomembna inteligenca. . Možnosti inteligenčnega razvoja se kažejo pri prehodu na biološki računalnik. S temi teoretičnimi osnovami se ukvarja ameriški vojaški laboratorij za mornarico. Elektronski sestavni deli bodo temeljili na molekulah. Molekularni način elektronskih miselnih strojev se bo približal delovanju človeških možganov. S tem bo slednjič tudi konec silicijevih čipov. Obseg računalnikov te dobe So zdrknil na desettisočinko sedanjega obsega, poraba energije pa bo komaj omembe vredna. Kaj bodo ti hiperračunalniki lahko zmogli, si še ne moremo predstavljati. Predvidevajo pa, da jih bodo lahko vstavili v človeško telo, kjer bodo opravljali dela namesto določenih organov, ali pa krmilili krvni obtok in urejevali gibe umetnih udov. Plavajoča bolnišnica Švedi so izdelali tip plavajoče bolnišnice z zmogljivostjo 300 postelj. Bolnišnica je grajena na podlagi dolgoletnih izkušenj in po zunanjosti prilagojena kulturi in tradiciji dežele. Medtem ko so stroški za novo bolnišnico isti kot pri dosedanjih izvedbah, je gradnja z novim sistemom za polovico krajša. Švedske bolnišnice izdelujejo po principu »na ključ.« Z velikostjo 35 x 117 m ima bolnišnica sedem nadstropij. Po natančnem testiranju jo prepeljejo s posebnimi vozili v namembni kraj. Od naročila za novo bolnišnico do prevzema traja manj kot eno leto. Njena prednost pa jezdravljenje vseh bolezni pacientov, oziroma opravilo vseh medicinskih posegov. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj 170, Lipovšek 176, Malovrh 171), skupaj 639 krogov 100, 2. Iskra Kibernetika 96,2,3. Iskra Kib. — Števci 92,4,4. Sava Kranj 88,6, 5. Planika Kranj 84,8 točk; ženske; L SO Kranj 100, 2. Iskra Telematika (Lovrenčič 178, Malovrh 165, Oman 131 — skupaj 474 krogov) 92,7, 3. Iskra Kibernetika 85,5,4. Iskra Kib. — Števci 78,2, 5. Tekstilindus 70,9 točk; vrstni red posameznikov moški: L Vinko Frelih — Planika 186, 2. Drago Rutar —- Sava 185, 3. Jure Frelih — Ikos 182; ženske: L Jelka Bauman — SO Kranj 180, 2. Vera Lavrenčič — Iskra Telematika 178, 3. Nada Markič — SO Kranj 177 krogov. Šah moški: L Iskra Kibernetika 38 1/2 100, 2. Iskra EO 32 92,7, 3. Sava Kranj 31 85,5,4. Tekstilindus 28 1/2 78,2, 5. Iskra Telematika 26 70,9 točk; posamezniki: L Miloševič (Sava) 14 1/2 točke, 2. Lazar (UNZ) 14 1/2 točke, 3. Deželak (Kibernetika) 12 1/2 točke, 8. Čebular (Telematika) 9 1/2 točke, 14. Špendal (Telematika) 6 1/2 točke, 16. Piskar (Telematika) 3 točke; skupni vrstni red po tretji končani športni panogi: L Iskra Kibernetika 651,5, 2. Tekstilindus 414,4, 3. Iskra Telematika 325,8, 4. Sava Kranj 299,7, 5. Planika Kranj 175,7, 6. SO Kranj 165,7, 7. Iskra EO 153,7, 8. PTT Kranj 133,5, 9. 1BI Kranj 118,6, 10. SGP Gradbinec 107,8 točk. 8. september 1984 STRAN 7 »Bila mi je tek dvadeset i jedna godina«... Nobeno slovo ni prijetno. Zlasti ne slovo za človekom, s katerim si prežive! 3 desetletja težkih in lepih trenutkov. No, teh, slednjih je bilo mnogo več. Še težje je, če se hkrati poslavljaš od treh takšnih sodelavcev. In takšno slovo so imeli v Iskrinem predstavništvu na Reki, ko so hkrati odšle'v pokoj tri njihove dolgoletne so- delavke Danica Paškvan, Stanislava Bonifačič in Milica Cebalo. Podobno ■kot so minila tri desetletja, je bilo tudi slovo — nadvse prisrčno, z mnogo veselja pa tudi s solzami. »Imala sam tek dvadeset i jednu go-dinu kad sam došla ha Rijeku«, se je na slavju od sodelavcev spominjala Stanislava Bonifačič, prijetna Mariborčanka, ki jo je življenjska pot pred tridese- timi leti pripeljala tudi v Iskro. Takrat je bilo tamkaj zaposlenih le pet ljudi, vse od otvoritve pa je bila Stanislava Bonifačičeva v Iskrini trgovini. Ob dvajsetletnici je dobila tudi medaljo dela, in to ne zaman. Vsi, ki jo poznajo, pravijo, da tako pridne in marljive delavke zlepa ne bodo spet dobili. Tudi Danica Paškvan je Slovenka, in sicer iz Naklega pri Kranju. V Iskro je prišla prvega julija 1958 in je torej prvega julija letos minilo natanko 26 let. »Gospa« kot so ji v predstavništvu nadeli vzdevek, se hudomušno spominja, da je v teh skoraj treh desetletjih »preživela« pet direktorjev in tri trgovske potnike«. Vsega je bilo v Iskri dovolj, lepih trenutkov in kdaj pa kdaj pa tudi slabih, vseskozi pa smo bili prijetna družina. Človeku ni prijetno, ko odhaja v pokoj in zapušča dolgoletne sodelavce, toda življenje je življenje. Všeč mi je, da v zadnjem času prihajajo mladi n'a vodstvena in vodilna mesta, še zlasti zato, ker nimajo masla na glavi. To govorim tudi zato, ker imam sama otroke, ne vem pa, kako bo z njihovo zaposlitvijo...,« pravi Danica Paškvan. Tudi Cebalo Milica je bila v Iskri polnih 26 let. Najprej je bila tajnica v predstavništvu, po ustanovitvi servisa pa je delala tamkaj v obračunu. »Napišite, da jo bomo zelo pogrešali«, je na slovesnosti poudaril Mate, njen dolgoletni sodelavec iz servisa, »vsekakor pa se bomo z našo Milico še večkrat dobivali in sploh zadržali z njo najtesnejše stike.« Takšne obljube so bile deležne vse tri — Stanislava, Danica in Milica in ker dobro poznamo Rečane, smo več kot prepričani, da bo Iskra tudi v prihodnje ostala njihov drugi dom. Lado Drobež ZAHVALE Ob smrti moje mame Ponovitev obvestila za upokojence bivše Elektromehanske v Kranju Samoupravni organi temeljnih organizacij Iskre Kibernetike, Telematike in ERO so sprejeli sklep o združevanju sredstev za rekreacijo. Del teh sredstev je namenjenih tudi za dodatno regresiranje letovanja upokojencev. Do dodatnega regresa za letovanje so v letu 1984 iz združenih sredstev upravičeni upokojenci vseh treh DO Iskre v Kranju in to po naslednji lestvici: — do 7000 din pokojnine ‘ 2500 din dodatnega regresa — od 7000 do 8000 din pokojnine 2200 din dodatnega regresa — od 8000 do 9000 din pokojnine 1800 din dodatnega regresa Upokojenci z‘nad 9000 din pokojnine niso upravičeni do dodatnega regresa. Dodatni regres se daje samo v primeru koriščenja dopusta in to za 7—10 dnevno letovanje kar se dokaže z računom. Za uveljavitev dodatnega regresa naj upokojenci prinesejo račun o stroških letovanja in odrezek zadnjega meseca nakazila pokojnine. Te dokumente naj upokojenci Kibernetike in ERO prinesejo na. kadrovsko področje —socialna služba Kibernetike, upokojenci Telematike pa na družbeni oddelek — socialna služba Telematike do 31. 12. 1984. T -/ MARIJE AVŽIN se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v oddelku Termoplasti v TOZD TSD, za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti Žalujoča hčerka Marija Skumavc z družino. Ob smrti mojega dragega sina TOMAŽA ZIHERLA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Stikala za izraze sožalja in denarno pomoč oče Franc Ziherl. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi sina Križanka za razvedrilo VODORAVNO: 1. del knjige ali zvezka, 6. nasičen alifatični ogljikovodik, 11. romunsko mesto na meji z Madžarsko (130.000), 13. roman švi-carsko-francoskega pisatelja z imenom Claude, 14. upanje, 15. sukanec, 17. poldrag kamen s prelivajočimi se barvami, 18. kraj pri Domžalah, 19. ime že umrle italijanske filmske igralke Mirande, 20. najdaljša reka na svetu, 21. ime španskega književnika Baroje, 22. muslimanski pravnobogoslovni strokovnjak, 24. podoba, figura, 26. zorana zemlja, 27. ime slovenskega pisatelja Šege, 28. oče,.29. v slovnici izra^ za besedo brez lastnega poudarka, 31. zelen mineral, ki so ga v prazgodovinski dobi uporabljali za izdelovanje orodja, danes pa služi za okrasni kamen, 33. po bibliji egiptovska sužnja, služabnica Abrahamove žene Sare in mati Ismae-la, praočeta Arabcev; njen lik je inspiri-ral mnoge znane slikarje, na primer Rubensa in Rembrandta, 34, podložni-ško delo v fevdalizmu. NAVPIČNO: 1. desni pritok Gangesa severozahodno od mesta Patne, 2. popularna Verdijeva opera, 3. zdravnik specialist za obsevanje z žarki, 4. četrti mesec v židovskem koledarju, 5. nikalnica, 6. ploščinska mera, 7. del imena zaliva Sredozemskega morja južno od Marseilla (Golfe de...), 8. cevka z luknjico, drobno kot las, 9. razčlenjevalec, 10. krajevič iz indijskega epa »Mahab-harata«, 12. organska spojina, osnova za mnoge barve in zdravila, 13. kozaški poglavar, 16. pritok Donave v Avstriji, 21. delček nesnage, 22. uboj, 23. pisatelj romana pod 13. vodoravno, katerega pravo ime je bilo Jean Schopfer, 25. domače žensko ime, 30. kemijski znak za natrij, 32. avtomobilska oznaka Liechtensteina. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n ' u \ [l3 • ; Ti, m 15 16 ■ 17 Z] TB 1 ■ 19 ■ 20 JZ 21 ■ 22 23 m 21 ■h 26 m 27 ■ H 28 29 30 H 31 32 ■ 33 r" h 34 RAJKA RAKOVCA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem DO Telematike in DO Kibernetike za sočustvovanje v naši nesreči, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na sinovi zadnji poti Hvala vsem!_ Žalujoča mati, oče in brat. Ob boleči izgubi moje mame FRANČIŠKE ZELNIK se iskreno zahvaljujem sodelavcem du-roplastike za izrečeno sožalje ter denarno pomoč hči Francka z družino. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni undnik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniškj odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoeioktri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Časopisne novice Šipad in Uniš iz Sarajeva, Prva petoletka iz Trstenika, Agrovojvodina iz Novega Sada, Iskra in Združena slovenska strojegradnja, Union iz Tuzle-Rade Končar iz Zagreba, Ivo-Lola Ribar iz Beograd in Mašinska industrija iz Niša je deset najuspešnejših izvoznikov v letošnjem prvem polletju. Po podatkih Inštituta za zunanjo trgovino so naštete organizacije združenega dela ustvarile najboljše rezultate poslovanja s tujimi podjetji. Deset najboljših je izvozilo za 573 milijonov dolarjev izdelkov, oz. 12 % celotnegajugoslovanskegaizvoza. Tudi pri uvozu so podjetja dosegla uspeh s seštevkom 197 milijonov dolarjev. Več kot polovica ustvarjenih deviz poteka s konvertibilnega tržišča. Medtem ko se je slovenski izvoz v prvem polletju letos v primerjavi z ena- ^ kim obdobjem lani povečal za 7 %, znaša izvozni dosežek ljubljanskega združenega dela za isto obdobje 13,5 %. Konvertibilna blagovna menjava je v republiki narasla za 12%, v Ljubljani pa za 16,7%. ' $ Izmed 43 TOZD, ki jih spremlja Zavod za družbeno planiranje v Ljubljani, jih 18 v prvem polletju ni doseglo lanske rasti. V tej skupini ni nobene * naše organizacije, toda tudi v naslednji skupini 18 TOZD, ki so v prvem polletju dosegle več kot 18 % porast, ni nobene naše organizacije, torej so vse, po pisanju ljubljanskega Dnevnika, v vmesni skupini. Večje težave pri izvozu, ki niso bile posledica sezonskih gibanj, oz. narave dela, imajo številne ljubljanske organizacije, med nje je poročilo uvrstilo tudi Iskro Delto, Iskro—Avtomatiko in Iskro—Elektrozveze. Dve Iskrini novomeški temeljni organizaciji in sicer Tovarna napajalnih naprav in ELA načrtujeta akcijo za združitev. Prvo podrobno informacijo o ( nameravani združitvi so podali predstavniki obeh na zadnji seji novome- i škega občinskega izvršnega sveta, ki jo je le-ta podprl. r TOZD TNN sodi med najuspešnejše novomeške organizacije, saj je 1 močno izvozno usmerjena in ima v poprečju najvišje osebne dohodke v indu- i striji v občini. Zal tako ni mogoče govoriti tudi o TOZD ELA. Ta kolektiv je ' že dolgo občinski problem. Najprej so v ELI delali v neustreznih razmerah- 1 Sedaj so to uredili, vendar kaže, da je bila naložba v gradnjo vendarle p reve- 1 lik zalogaj, kajti ELA ni sposobna odplačevati posojil in tudi njen proizvodni program ni perspektiven. V polletju je izkazala precejšnjo izgubo. Strokovnjaki so pripravili analizo možnosti združitve in zagotavljajo, da je odločitev smotrna. So nekateri pomisleki, predvsem glede izgube v ELI-Delavci TNN predlagajo, naj bi izgubo v ELI pokrili na ravni delovne organi- I zacije. Dnevnik, Ljubljana. i V črnogorskem primorju, v Budvi, so telefonske zveze tako slabe, da je I mogoče dobiti zvezo samo po večurnem obračan ju telefonskega številčnika. | Božidar Strugar, direktor pošte v Budvi, je povedal, da za letos ni možnosti za ureditev telefonskega prometa. Za nastalo situacijo je kriva Iskra iz Kranja, ki bi morala zaključiti dela pri metaconti v Titogradu, čeprav so Iskri p'2' 1 čali nedavno del sredstev za opremo. V predtavništvu Iskre v Titogradu pa so zanikali, da bi bila sredstva vplačana in tako Iskra ni kriva za plrenasičen telefonski promet v tem delu črnogorskega primorja. Politika, Beograd. Dolenjski list iz Novega mesta je objavil kratek članek o sevniškem stroj- 1 nem tehniku Ulrihu Rupretu, ml., ki je v svojem konstrukcijskem biroju kot zasebnik razvil tako imenovano moment glavo za privijanje vijakov z električnim vrtalnim strojem. Rupret zaenkrat izdeluje te glave z nastavkom za Iskrine vrtalne strojčke. Za sodelovanje se dogovarja tudi z Black and Deskerjem iz Grosupljega, spremlja pa tudi tujo ponudbo, zlasti ker je Boschev tovrstni priključek zelo hrupen, Rupretov pa dela tiho. Avtor se pote- , guje tudi za patentno zaščito priročne glave. Zbral in uredil Marjan Kralj Tehniško poročilo Iskra Že vrsto let izhajajo kot priloga Elektrotehniškega vestnika tudi Tehniška poročila Iskre (v sh; Tehniški bilten). V njem objavljajo Iskraši svoje prispevke kot novosti, nove poglede in ugotovitve s področja elektronike in elektrotehnike. Ob obnovitvi adreme vabimo vse Iskraše, ki žehjo prejemati to publikacijo brezplačno, da nam pošljejo izpolnjen Kupon na naslov: Iskra, Marketing, Poljanska 31, 61000 Ljubljana (za Tehniška poročila Iskra) Na kupon opozorite tudi svojega sodelavca (ko) , ki bi želel prejemati časopis. izreži Priimek, ime ................................................ Poklic....................................................... • Delovno mesto .............................................. • DO,TOZD .................................................... • naslov DO, TOZD............................................. • pošt. št....................................................... kraj .........................................................■ Želim prejemati brezplačno Tehniška poročila Iskra na gornji naslov. Kraj, datum:............................................... ... Podpis:.................................... ............... Pot prijateljstva: Iz Krnice v Martuljek in za AK Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 15. in 16. septembra letos že IV-del PP poti. Zbrali se bomo ob 5.45 in se z rednim avtobusom ob 6. uri odpeljali do Kranjske gore. Od tu bomo odšli v Krnico, nato po poti na Špik do pod stene Gamsove glavice (1955 m) od koder bomo sestopili po Lipnem grabnu v Krnico. Drugi dan se bomo povzpeli na Tarmanov vrh od koder nas lovske stečine vodijo na martuljško stran. Zaradi zahtevnejše ture, brezpotja in plezanja, naj se prijavijo le izurjeni planinci. Obširnejši opis poti lahko dobite pri Bredi Jančar, kjer se tudi prijavite, na tel.: 572-331, int.: 614. Pot prijateljstva: Greta Grauzaria Planinsko društvo Iskra bo priredilo v soboto, 29. septembra izlet na Greto Grauzario (2066 m). Zbrali se bomo ob 5,30 pred Halo Tivoli in se peljali z avtobusom prek Rateč in Trbiža do Pontebbe. Od tu je še 5 ur hoje. Prijavite se pri Bredi Jančar do 14. septembra 1984 na tel.: 572-331, int.: 614. Cena izleta: 1000,00 din.