Razni nadaljevalno-izobraževalni učni tečaji. i. VeČkrat smo imeli že priliko povdarjati, da imamo v Avstriji mnogo jako lepih šolskih zakonov — a žal, da so ti zakoni le na papirju, ne izvršujejo se navadno drugje — kakor le tam, kjer je treba kakega svobodomiselnega učitelja ukrotiti. Neko tako postavo imamo tudi v ministerijalni odredbi z dne 10. aprila 1885. leta št. 1985, glase.o se: Po § 10 zakona z dne 2. maja 1882. leta drž. zak. št. 53 se smejo s posameznimi občnimi ljndskimi in meščanskimi (posebno na Kranjskem) šolami združiti HČni tečaji za mladež, ki je odrastla šolski dolžnosti. Kakor je njih uredba, imajo ti učni tečaji ali namen, v ljudski šoli pridobljene znanosti in spretnosti utrjevati in s posebnim ozirom na krajne potrebe poučevati v specijalnih, za gotov posel koristnih predmetih, ali imajo pa nalogo, deklicam posredovati višjo občno izomiko. Dočim bo jedna vrsta teh, z ljudskimi šolami spojenih učnih tečajev, specijalni učni tečaji, dajala moski in ženski mladeži priliko, prisvojiti si praktično koristne vednosti iz posameznih predmetov v obrtnem ali kmetijskem ozira, ustrezala bo druga vrsta teh učnih tečajev, nadaljevalni učni tečaji za deklice, potrebi, da se omogoci deklicam, za katere ni srednjih šol, prisvojiti si na podlagi dobrega ljudskošolskega pouka občno izomiko, presezajočo učni smoter ljudske šole. Uredba posameznih uenih tečajev bo glede števila in vrste učnih predmetov, glede učne dobe, števila učnih nr na teden, učnega časa itd. zelo mnogovrstna, in bo mogoče na *ta način ustrezati v polni meri željam, ki se čujejo pogosto tudi od kmečkega prebivalstva zaradi nadaljevalnega pouka v šoloobvezni dobi, z ozirom na krajne razmere. Z ljudskimi šolami združeni učni tečaji s e ne dotikajo nikakor uredeb za obrtni pouk, osobito ne obrtnih nadaljevalnih šol za učence in pomočnike obrtnikov, in se razločujejo od učilišč, navedenih v §23. v začetku omenjenega zakona, bistveno v tem, da smejo v te šole in učne tečaje, kakor je njih organizacija, slučajno hoditi tudi otroci v šoloobvezni dobi, med tem, ko so z ljudskimi šolami združeni špe- cijalni u.ni tečaji in nadaljevalni učni tečaji za deklice,določeni edino le za mladež, ki je šolski dolžnosti odrastla. Da se mnogobrojnim že obstoječim (?), osobito z zasebnimi šolami združenim učnim te.ajem, namenjenim za nadaljno izobraževanje deklic, zagotovi zaželjena podstava uspešnega razvoja in da se pospeši ustanovitev z ljadskimi solami združenih učnih tečajev, katere bi bilo mogoče vzdrževati, ukazujem za tisti čas, dokler se ne izdajo dotična zakonita doloiSila (§§ 59 in 62 zak. z dne 2. maja 1883. I., drž. zak. §t. 53) v dodatku k tuuradnemu ukazu z dne8.junija 1883. 1. št. 10.618 v izvršitev § 10. zak. z dne 2. maja 1883. 1. drž. zak. št. 53, tako: 1.) Z vsako občno ljudsko ali meščansko solo (?) se sme združiti krajnim potrebam ustrezajoč -specijalni učni tečaj" ali -nadaljevalni učni tečaj za deklice". 2.) V specijalne učne tečaje in v nadaljevalne u.ne tečaje za deklice se smejo sprejemati samo gojenke, ki so popolnoma zadostile šolski dolžnosti. 3.) V specijalnih učnih tečajih se oba spola nikakor ne smeta skupno poučevati, temveč ustanavljati se smejo samo specijalni učni tečaji za gojence moškega in specijalni tečaji za gojenke ženskega spola. 4.) Z ljudskimi šolami združeni učni te.aji spadajo pod šolsko nadzorstvo, ki je postavljeno za ljudske šole, voditelju šole pripada neposredno vodstvo u.nega tečaja; učitelji so zlasti poklicani, sodelovati pri poučevanju v učnem tečajn, in v obče je učni jezik v učnih tečajih isti in vsak, ki je za dotično šolo določen. 5., 6., 7. in 8. točko lahko prezremo. — Besedilo je sicer jako lepo, a žal da je ostalo, sosebno kar se tiče slovenskih razmer, lepri — besedilu. Ako se prav zavedamo, nastali so na podlagi tega zakona razni takozvani ,,obrtno-nadaljevalni tečaji". — In ti _obrtno-nadaljevalni tečaji" so pa tako redko sejani, da redkejsi skoro biti ne morejo. Dovolj okrajev imamo, kjer niti enega takega tečaja nimamo, a potem se pa naj čudimo, zakaj pri nas obrt sploh tako peša, da ni nikakega poleta ravno v tej stroki, da moramo večinoma tujce najemati za vsako boljše delo, oziroma tujcem dajati in od njih sprejemati razne izdelke. Našim obrtnikom manjka izobrazbe in izobrazba je ravno temelj dobrega dela. Ako se ozremo po Slovenskem, najdemo le prav malo ,,obrtno-nadaljevalnih šol" in kar jih je, so odloČene le za moško mladež; za žensko mladež imamo tudi nekaj takih nadaljevalnih tečajev, a ti so tako redko scjani, da nas mora obliti vselej rdečica, kadar pogledamo po slovenski zemlji, iščoč teh tečajev. A k tem se še povrnemo pozneje. Da so ,,obrtno-nadaljevalni tečaji" tako redko sejani, zadene mnogo krivde tudi mnoge šolske voditelje, kcr se premalo brigajo in zanimajo za to stroko narodne prosvete. Ako se ne motimo, zahteva neka določba, da se labko ustanovi v vsakem kraju, kjer se le zglasi 20 sposobnih učencev, obrtno-nadaljevalni tečaj. Mislimo, da bi se takih krajev našlo po Slovenskem pa. več, kakor jc sedaj že obstoječih tečajev. Na Kranjskem se razdele po okrajih obrtno-nadaljevalni tečaji v teh-le krajih: Okraj Črnomelj : Metlika; okraj Kamnik: Kamnik; okraj Kočevje: Kočevje, Ribnica; okraj Kranj: Kranj, Tržič; okraj Krško: Krško; okraj Litija: Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Toplice pri Zagorju; okraj Ljub. okolica: Št. Vid pri Ljnbljani; okraj Logatec: —; okraj Novomesto: —-, okraj Postojna: Postojna; okraj Radovljica: Radovljica. Po drugih deželah se pa razdele nekako tako-le: V Gorici je obrtna šola za dečke. V Renčah je obrtna šola za zidarje. V istini sijajno je pa pveskrbljeno za našo žensko mladež v tem oziru, posebno kar se tiče kmetskib razmer. Konservativni Slovenci nabajamo se še vedno v tem blaženem položaju, da kmetski deklici ni usojeno drugačno življenje, kakor biti večna dekla, ali pa iti kot služkinja v daljna mesta, ali se pa udati trdi usodi ter postati ~ein Madchen iiir Alles". Emancipacije ženstra Slovenec še ne pozna. Vsa izobrazba, ki jo zabteva današnji kult od kmetskih deklic, je pač ta, da postane, kakor hitro odraste šoli, ud raznih Marijinih bratovščin, katere imajo v prvi vrsti namen, zalagati potrebne doneske. Vsa izobrazba, ki jo uživa slovenska ženska mladež na Slovenskem, je sledeča: V Ljubljani sta dve šoli: gospodinjska, vzbujena vsled inicijative c. kr. kmetijske družbe, katero pa oskrbujejo — mimogrede omenjeno — redovnice, in pa -gospodinjska šola za elito". Seveda omenjati pa tukaj ne moremo obrtne šole za deklice v Ljubljani in Gorici, ker ti šoli sta vse kaj druzega kakor v začetku te razprave citirani učni nadaljevalni tečaji. Za nadaljno izobrazbo ženskega naraščaja je torej prav sijajno preskrbljeno in blovenci si smemo čestitati na tako imenitnem napredku. Ravnotako nimamo tudi pri dečkih, izvzemši obrtno-nadaljevalnib tečajev, nikakih specijalno učnib tečajev v smislu goriimenovane postave7 sloneč na podlagi kmečkih zabtev, to je, da bi se pripravljala naša kmetska moška mladež za svoj poklic — za kmetski stan. In v tem uzroku tioi ravno ona nevarnost, ki preti slovenskemu narodu v bodoče, ker naš kmet leze — ne leze, temveč naravnost drvi v svoj pogin ali pa v Ameriko. In temu obupnemu položaju se mora napraviti — čim preje, tem bolje — konec — in vsak zaveden, za socijalno življenje se zanimajoč Slovenec mora po svoji moči pripomoči k rešitvi tega perečega vprašanja. Kako si mislimo — po našem nemerodajnem mnenju — vsaj nekoliko priskočiti temu vprašanju v pomoč in zatvoriti ta deroči tok, temu bodi podlaga snov prihodnjib člankov.