Razne novice. * Iruenovanje. Polkovni tambur celjskega pešpolka štev. 87, Franc Brošek, je imenovjan mornari§kim kancelistom in je prideljen arzenalskemu poveljstvu v Pulju. — C. kr. poljedelsko ministrstvo je imenovalo doslej provizoriBno nasi_avljenega kletarskega nadzornika R. Petrovana v Mariboru definitivnim e, kr. kletarskim nadzornikom 10. Binovnega razreda.' * Iz šole. Uciteljišče v Gorici so absolvirale 3 naše rojakinje: Zinka Cerjak iz Ra.jhenburga, Lina in 'Jula Gosak iz 2ič, in sicer zadnji dve z odliko, vse tri pa so tudi usposobljene za voditeljice otroških vrtcev. — Stajerski deželni šolski svet doloBa, da se na Irazredni deški ljudski Šoli, kakor tudi na 4razredni dekliški Šoli v Studencili pri Mariboru vpeIje po en paralelni razred k 4. razredu, ki se lahko sistematiBno vpelje kot nastopni višjji razred. Osebnavest. Višje deželno sodišce naznanja, cja je prišel g. dr. Fran Strelec dne 18. t. m. iz Gornje radgone za notarja v Ormož. * Iz soclne službe. Višje deželno sodišBe je imenovalo pravnega praktikanta pri okrajnem sodiSBu v, Celju, Adalberta Hoeevarja avskultantom. Iz živinozdravniške službc. Deželniodbor je na lastno prošnjo prestavil deželne okrajne živinozdravnike Alojzija Komersa iz Žalca y Smarje pri Jelšali, Josipa Zupančiča iz Trbovelj v Žalec in Antona Peršuha iz Smarij pri Jelšah v BraslovBe. * Za doktorja prava bo promovinan danes 20. julija na Beški univerzi v Pragi g. Josip PuBnik. Izpraznjeno sodnijsko mesto. Pri okrajnem sodiŠču Voitsberg, eventuelno tudi drugod, je izpraznjeno mesto sodnika 9. Binovnega razreda. Tozadevne prošnje naj se vložijo najpozneje do 24. julija 1911 na deželno predsedništvo y, Gradec. * Maturo na moškem uBiteljišBu v Mariboru so dosedaj napravili sledeči Slovenci: Gmajner Anton, Hergouth (z odliko), . KovaBič Oto, Križman Maks, Luknar Franjo, MavriB Peter, Orožen Janko, Požar Vinko. — Vseh maturantov je 32, med njimi 18 Slovencev. Matura. Na celjski državni gimnaziji se je zaBela ustmena matura dne 11. t. m. popoldne in se je koncala v soboto, dne 15. julija. Od 33 kandidatov je bilo 14 Slovencev, od katerih sta napravila maturo z odliko dva (Jos, Jeraj in 7os. Gruber), 7 z vsemi glasovi komisije in 4 z večino. Eden je bil reprobiran za pol leta, Nernci imajo pa enega odliBnjaka in eden je reprobiran. Komisiji je predsedoval novi deželni šolski nadzornik dr. V. Thumser. * Redno sklicevanje okrajnih pomožniri odborov zahteva poslanec dr. Benkovič v svjoji interpeiaciji na ministra notranjih zadev; dosedaj so okraina glavarstva stavila predloge za podporo po uimah poškodovanim posestnikom (najemnikom) in razdeljevala dovoljene podpore, ne da bi sklicala seje pomožnih odborov ip te vprasala za mnenje. Sladkor je zopet dr.ažji! Odbor sladkornega kartela je zopet zvišal ceno sladkorja za 2 K pri 100 kilogramih. Meterski stot sladkorja stane fr, Dunaj 41 K. Sladkorni kartel je v zadnjem polletju že v peti6 zvišal sladkorne cene; prebivalstvo je na milost in nemilost izroBeno sladkornim baronom, ki čisto samovoljno in ob belem dnevu izmikajo kopsumentorn vinar za vinarjem; vlada mirno gleda to brezobrazno rokovnjaštvo in niti z mezincem se rie gane. * Radi praznikov. Po pekod se ljudje razburjajo radi dekreta sv. oBeta, s katerim se nekoliko ornejuje število praznikov. Toda to ni na mestu. Stvar je taka-le: Sv. oBe je izdal dekret, po katerem lahko odpade nekaj praznikov, todasv.. oBe utemeljuje to s spremenjenimi razmerami. V uvodu pravi sv. oBe, da se poslužuje stare pravice sv, stolice, da z ozjrom na moderne razmere, visoko razvito trgovstvo in industrijo, zaslužek delavskih slojev, izpremeni kanoniBne dolocbe glede praznikov v smislu premnogih prošenj, ki so se stavile v tem oziru n.a sveto stolico. — Nove določbe slovejo: Cerkvena zapoved poslušati sv. mašo in vzdržati se vsakega hlapBevskega dela, velja odslej le za sledeBe dneve: 1, Vse nedelje, božiB, novo leto, sv.Trijekralji, Vnebohod, Brezmadežno spoBetje, vnebohod Marije, sv. Peter in Payel in vsi svetniki. Dvojni prazniki torej vsi odpadejo. — 2. Sveti Jožef in Janez Krstnik se bosta praznovala prvi nedeljo za tem, drngi pa nedeljo pred praznikom apostolov sv. Petra in Pavla, Praznik sv. ReSnjega Telesa se bo praznoval v nedeljo po sv. Trojici. Tako določuje papežev dekret, ki pa priporoca škofom končno ureditev v svojih deželah. — Kako se bo papežev odlok glede praznikov izvajal v Avstriji, to bo doloBila še-le konferenca avstrijskih škofov, ki se bo vršila septembra meseca pa Dunaju,. Sodi se, da bo ostalo v Avstriji pri starem. * Liberalci — prijatelji kmeta? Poraz pri volitvali je pahnil liberalce v težko žalost, V svoji bolesti so postali otroBji in v svojih listih so se začeli tolažiti z zmago — združenih židov in socialnih demokratov na Dunaju. Glavno liberalno glasilo, ,,Slovenski Narod", je v dolgih Blankih proslavljalo zmago dunajskih svobodomiselcev. Sli so liberalci celo tako daleB, da so pravili: Ce smo propadli na Stajerskem in Kranjskem, smo zmagali pa na Dunaju. Poglejmo pa pekoliko, kaki so dunajski zmagovalci inkako so zmagali, da bomo spoznali, kaki so njihovi slovenski prijatelji. — ¦Jiidje s socialnimi demokrati vred so posebno na vse mogoBe načine kriBali, da so dunajski kršBanski poslanci v zvezi z nemškimi krŠBanskirai kmeBkimi kršBanskimi poslanci in da delajo le za kmeta, ne pa za me§Bana".^Pogla,vitna njipova naprednost je bila v tem, da so oBitali dunajskim poslancem, da niso bili za to, da bi se za živo živino odprla srbska, rumunska, bolgarska in ruska meja, in da so vsled tega vzrok dragcmu mesu. Vsa liberalna naprednost na Dunaju je bila obrnjena samo proti kmetn. Ker so krŠčanski poslanci dunajskega mesta trdili, da se ne sme gledati v državi samo za en stan, marveB za vse, in da se mora varovati tudi kmet, zato so se vrgli jurlje in socialni demokratje z vso silo proti njim in so jih premagali, Na Dunaju ni zmagala nobena napredna misel, marveB sarao sovraštvo proti kmetu. Zato je pa res kot nalaŠB, da so se libe- ralci tako izkazali po svojem porazu, da zamenjujfijo sebe z dunajskimi judi in socialnimi demokrati. Veseli jih, da so zmagali kmetovi sovražniki. Napredna stranka je pri njih tista, katera hoče uničiti krneta, * Naše zadružništvo in liberalci. ,,Naši liberalci so podlo in zlobno napadali prizadevanje našega Ijudstva po gospodarski osamosvojitvi, VideB, da se ljucistvo cimdalje bolj oprijemlje naše, na kršBanski podlagi sloneBe gospodarske organizaciie, so zasnovali svojo gospodarsko organizacijo, ki se pa nagiblje k prav liberalnemu koncu — polomu. Nebroj liberalcev zapušča liberalno gospodarsko organizacijo, ki se potaplja, in sili v naše organizacije. Naši ljudje, ki vodijo naže organizacije, so dobri, mnogokje predobri in prelahkoverni. Sprejemajo liberalce v zadruge, dajejo jim posojila in iim b-ite pomagat, misleB in zaupajoč, da se liberalec boljša. Toda zadnje državnozborske y,olitve in sploh življenje po mestu in deželi nam pricajo, da so se naši dobri ljudje v liberalcih motili. Liberalec, ki ga je naša organizacija gospodarsko podprla in obvarovala poloma, je ostal liberalec, strupen agitator proti naši stranki, zagrizen sovražnik naSe izobraževalne in mladinske organizacije. NeŠteto takih kriBečih sluBajev iz zadnjega Basa bi lahko našteli! Zato opozarjamo naSe vrle, a predobre delavce na gospodarskem polju, da obvarujejo svoje delo pretece nevarnosti. Gospodarska organizacija ni politična organizacija, toda gospodarski organizaciji je potreba istega kršBanskega ljudstva, ki se y politiBni in izobraževalni organizaciji bori za svoje verske, narodne in demokratične vzore. Kdor v politiki in kulturnih prizadevanjih nasprotuje naseinu Ijudstvn, ne spada y naso gospodarsko organizacijo, ki je uterneliena v životvorni krŠBanski ljubezni in sloni po veBIni na ramali naše požrtvovalne duhovščine. Z zagrizenimi liberalci je treba napraviti kratek obračun — ven iz naših gospodarskih organizacij! Kdor se okoriŠBa s trudom in ustanovami kršBanskega ljudstva in mu v zahvalo nasprotuje v drugem pogledu, ne zasluži drugega!" — Tiako piše v Gorici izriajajoči katoliški list ,,Novi Bas", Govoril je pa tudi nam iz srca, in kar velja za GoriŠko, velja tudi za nas, ker razmere so pri nas skoro povsem enake. * Naša dolžnost. Pri zadnjih volitvah smo'na celi Brti sijajno zmagali, zato pa zdaj ne smerao :nirovati, arnpak delajmo §e z vecjo vnemo, ker vidirao, da rodi naše delo sadove. NaŠa dolžnost ]e, da zdcužimo v naŠiK politiBpih in nepolitičnih društvih vse pošteno spodnještajersko slovensko ljudstvo, V dmštvib. je katoliško življenje. Stranka brez druStev je mrtva. Volilni shodi je ne morejo ob volitvaii na enkrat poživiti in spraviti nanoge. Ob organizirani stranki se odbije vsak naval kakor morski valovi ob sfcalnatem bregu! Soc. dem. svoboda v pravi luBi. IzGrarlca nam pišejo: Socialni demokratje imajo navado,, da se, posebno ob Basu volitev, ustijo in bahajo s svojo svobodo. Toda kakšna je ta ,,svoboda" v resnici, se je posebno lepo pokazalo v Gradcu minoli teden. Pred štirimi tedni je pričelo delati v tovarni 1. Blohowsky Sest mizarjev, ki so organizirani pri skupini krŠBanskih lesnili delavcev v Avstriji,. Predrznost rdeBih ,,sv,obodomiselcev v Gradcu pa je bila tolik.a, da so sklenili, da mora biti vsak, ki lioče delati v kaki veBji delavnici, vsaj tri mesece poprej pri njih organiziran. Zalitevali so kratkomalo, da se onih šest mizarjev vrže na cesto, ker so tako ,,drzni", 'da noeejo. k socialnim demokratom. Ker pa g. Glohowsky pi riotel odsloviti krŠBanskih mizarjev, so v soboto po tem vsi socialni "demokratje, okrog 40, zahtevail svoje knjižice, misleB, da bodo moistra na ta nacin prisilili, da odpusti onih 6 delavcev. KrŠBanskim mizarjem pa se je posreBilo dobiti drugi teden toliko svojih ljudi, da ni bilo nič več prostora ko so prišli rdeBkarji vpraševat za delo, Mojster je vesel, da se je na lep način iznebil vednib. hujskaBev; pošteni mizarji, ki so do grla siti rdeBe svobode, pa tudi. Ne pa tako ,,sodrugi", ki so se nepriBakovano vjeli v past, ki so jo drugim nastavljali. Tu v Gradcu se čutijo gospodarje in misli|o, da ga ni, ki bi se jim uipal postaviti po robu. Prisilili so potem mizarje tudi v delavnici T6stlna, da so tudi tam zahtevali knjižice, misleB, da bo vplival "Jostl na Blohowskega, da spodi ,,Brne" mizarje. KršBanski so pa v par dneh napolnili tudi JostlnoA'o delavnico, tako, da je bilo do 60 socialnih! demokratov na cesti brez dela. Stiska je bila velika, podpore iz suhili blagajn majline, pomoBi pa od nikoder. Sli so zato nad druge somišljenike-mizarje in jih rotili ter prosili toliko Basa, da so obljubili iti za-nje po kostanj v ogenj — sklenili so staVkati, In res, v torek, dne 11. t. m. je ostalo izmed 700 sklepu zvestih 197 mizarjev in priBelo stavkati.. Niso zahtevali b.oljše plaBe ali druge ugodnosti; samo eno naj se jim da: Vsi krSBanski mizarji se morajo organizirati pri njili. Ker pa je ni moBi, da bi mogla iste v to prisiliti, ako nofiejo, so poskusili rdeoi s silo. Torla tudi njihovi napadi se niso obnesli, ker jih je policija takoj naznanila in nekaj zaprla. Tako so zašli v položaj, da se samim sebi smilijo. Seveda rdeBi voditelji se mastijo pri poliiih jaslih in ne vedo, kako težko si zasluži delavec vsakdanji kruh. Za te žrtve, ki danes prek.linjajo brez dela po graških ulicali, so odgovorni oni! Sovraštvo proti delavcem drugega mišljenja je pri socialnih demokratih toliko, da žrtvujejo 00 svojih pristašev. In ta stranka se drzne imenovati svobodoljubna?! Kdo bi se ne smejal. * Proti vinskeniu davku, ki ga rioBe nova vlada v novi zbornici baje zopet predlagati, ^e moramo z vsemi silami vpreti. NaSe poslance prosimo, da se odločno postavijo za vinogradnike in da v kali zadušo vsako gibanje, ki M liotelo naložii5 pašemu vinogradništvu nova bremena. Kakor že enkrat, taKopokažimo tudi sedaj, Be bo treba, da nekaj poraenirao. Kakor en mož moramo stati vsi za naSimi peslanci. * Štajerski SlDvenci na Trsatu. Z dverna posebnima vlakoma se je dne 17. julija zjutraj ob 1. uri odpeljalo nad 1100 pomarjev iz Sp. Stajerske na Trsat. Med potje so si ogledali slovito Postojnsko jarao, Reko, Su&ak in druge znamenitosti. Na Trsat, kamor vodi iz Sušaka 41 i stopnjic, srao dospeli okrog 5. ure popoldne. Pozdravil je romarje nas rojak c. g.. gvardijan trsa,tski, p. Vendelin Vošnjak. Pridigoval je zveBer ob 7, uri župnik framski 6. g. MurŠiB. Po slovesnih veBernicah se je vršila rimska procesija. Romarji so vsi izpolnili svojo versko dolžnost, bili so pri spovedi in obKajilu. Zgodaj zjutraj v torek so se zaBele sv. inaše, pridigoval je ob 5. uri vlc. g. dr. Hohnjec. Ob /48.. uri srao se težkega srca ločili od Marije trsatske in smo se podali na parnike, ki so nas vozili po morju do Luvrane. Vesele pesmi so odmevale po morju. Popoldne smo se vsi zdravi in veseli vrnili nazaj na Štajersko v nadi, da se drugo leto zopet vidimo na Trsatu. * Za slov. Stražo 8e je nabralo 16. t m. na občnem zbora saviDJskega okroija Orlov in na ljudski veselici pri Sv. Pctra v Saviniski dolini 11 K 9 vin. na predlog soproge g. dež. poslanca Terglava. Bog živi zavedno slovensko ženo iu rodoljubne daroTalce. — Na ustanovitvi svetinjske podružnice -Slov Straže" je nabr.la Pepca Pihlarjeva v Žerovincih dne 29. juoija t. 1. 8 K. Vsem darovalcem srcna hvaia. Mariborski okraj. Zeleznica Maribor—Zeleni travnik, Iz DunaJa se poroca, da je sprejela vlada v svoj postavni naBrt o lokalnih železnicah že dolgo zaželjeno progo lo kalne železnice Maribor—Zeleni travnik. Vsi prizadeti sp nad tem vzradoščeni, ker je s tem pomaknjen ta projekt korak bliže k uresniBenju, m Hofie. Zopet smo imeli v HoBah lep dan. V pedeljo, dne 9. julija se nas je zbralo lepo število zavednih HoBanov k zborovanju. Društvena dvorana pri g. Rojku je bila polna. Prišli so možje, fantje, /ene in dekleta, Tudi y,rli Slivnieani so nas obiskali. Najprej je zapel mešan zbor ,,Hišica oBetova" in potem se je otvorilo zborovauje. Predsednik je bil naš vili župan Anton Vernik. Govoril je naŠ dični poslanec F, Pišek.. Razložil nam je, kako grdi ljudje so štajercijancl, ki le hujskajo in delajo za hrbtom. Le ena pot je prava, le ena stranka je prava stranka, dve ne morete biti, in to je naša slovensko-kršBanska narodna stranka, Slovenska kmečka zveza. Dokazai je s prepriBevalnimi besedami, da je storil vse lani za podporo vsled Škode, ki jo je povzročil požar in povodenj. Nasprotna trditev je bila kot neresniBna ovržena. H koncu pa zaklice mladini, naj dela za vero sveto in domovino drago. Za njim je govoril g. urednik Kemperle, ki je v, prav prijetnih in Šaljivili, pa resniBnili besedali ožigosal Stajercijance in podal slik& o delovanju prihodnjega državnega zbora. Za njegove besede smo mu vsi hvaležni. Nato je govoril g. Patzak iz Ceškega o potrebi gospodarske organizacije In potem je bil politicen shod zakljuBen. — Zanimiv je bil tudi drugi del. VeleB. g. dr. Fr. KovačiB nam je razložil, kaj je namen ,,Slov. Straže". Poslušali smo z napeto pozornostjo. Nekdaj smo se imeli Slovenci, pravi, vojskovati s Turki. Zdaj iniarno Se liujšega sovražnika, to je: Sudmarka in Schulverein, Turki so ropali in požgali, potem pa so šli. Siidicarka in Schulverein pa nas grizeta in razjedata kakor crv les, da se nazadnje razdrobi in razpade. Torej na delo! Pristopite k ,,Slov.. Straži"! C. gospodu smo iz srca hvaležni za lepe besede in ga želimo zopet kmalu slišati med nami. — Jakob Kolar, podpredsednik Mladeniške zveze, je lepo prednašal: ,,Svalopolkova oporoka". Za prijetno izpremembo je skrbel pevski zbor, ki je zapel ,,Slovenska dežela". Zboro\alci so z napeto pozornostjo poslušali milo doneče zvoke slovenske pesmi. Da res je, kar pravi pesnik: „A lepŠa kot je naša pesem, — Nikjer, nikjer Še sliial ;iisem, — Nikjer, nikjer š& slišal nisem." — Ljubimo torej slovensko pesem, slovensko domovino, slovenski jezik,! Nato je bilo vpisovanje udov. Oglasilo se je 61 udov, ki so plačali 54 K 22 vin. — V "odbor ,,Slov8iiske Straže" so bili izvoljeni: FrangeS Frano, Boliova, predsednik; Hergout Franc (mlajSi), Spodnje Hc5e, tajnik; Karl Novak, Spodnje HoBe, blagajniBar; FlorjanBiB Jakob iz Šmiklavža, Karl Visoenik iz Poliorja, Maleiner Franc iz Rogoze in Pivec Jožei iz Zerkovc, odborniki.. — Možje, fantje, dekleta in žene! Pristopite k ,,Slov. Straži", da bo naša slovensko-katoliška ,,Straža" v HoBab. mogočna in moBna.. Oglasite se pri tajniku Hergoutu Francu, ki sprejema nove ude. Ud plaBa na leto 1 K, kar premore vsak, — ,,Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, — A delo in trud nam nebo blagoslovi!" m Sv. Trojica v Slov. gor, Sadovi nemšk.e šole, Bil sem v petek pretecenega tedna pri Sv, Lenarlu po opravkih. Ko pridem v trg, pozvoni ravno k Šolski sv. maši, Stopim v cerkev in se vsedem v eno zadnjili klopi. UBenci obeh gol so bili že navjzoBi, in sicer oni iz slovenske šole spredaj, Šulferajnovci za njimi pri vratih. Pa kako so se ti zadnji med službo božjo obnagali, to prescga že vse meje. Med tem ko so oni iz slovenske Šole inolili lepo sv. rožni venec in vsi glasno odgovarjali, ni molil od šuliorajnovcev nobeden, paB pa so se drugim posmehovali, ko so moli*li, se med seboj suvali in šBipali, deklice so fantom jemale klobuke, ti so jim jih zopet iztrgali ip tako naprej. Ko so prodnji klečali, so ti stali, pri povzdigovianju in obhajilu nekateri ali sploh niso pokleknili, ali pa samo na eno koleno, ip po povzdigovanju so zopet takoj in nalaŠČ z velikim hrušSem vstali. In nadzorujoBi uBitelj? Niti zmenil se ni, kaj se okoli njega godi, PaB pa je stopil g. župnik nekoliko v oerkev pogledat, In res, dokler je bil ©n navzoB, je bil mir, ko pa se je odslranil, zaJBela se je stara kome4ija. Takega obnasanja v cerkvi Se splob. nisera vi¦'del. Da g. katehet atrokom ne pove, kako, se jim je .obnašati, o tem ni misliti, ko se vendar otroci iz slo:venske šole Še precej lepo obnašajo in spodbudno mo_ijo. Kriv je tega vpliv in vzgoja nemške Me. In 6e fltroci že do liiSe bož]e nimajo veB spoštovanja, 6e.se že sramujejo poklekniti in moliti, potem si lahko vsak naisli, kuj še-le uganjajo otraci izven Sole in kaj bo iz takih otrok, kaže se že zdaj. Da se jih vzgaja v naroclne odpadnike, to ve vsak, ki pozna nainen šulferajjia, da pa se jim skuša polagoma vzeti tudi vera, dokazuje to, da delijo uBitelji otrokom lutrovske koledareke, katerih enega sem dobil sluBajno v roke. Tam se uvršBeni med svetniki svetijo Martin Luter, Z^vingli, Kalvin, Butrer i. dr. odpadniki od katoliške vere. Ce bodo otroei nemške šole brali take stvari in Basti]i take svetnike, potem že verno, pri Bem da smo. Namere in nakane nemšk.e šole se taiko vedno boli oBitno kažejo, in sicer vzeti slovenskemu ljudstvu narodnost in vero. In vendar so mnogi Se tako slepi, da tega ne vidijo in uvidijo. m Prebivalci zelenega Pohorja, pozor! Kakor foode že marsikomu znano, namerava akcijska druž3t>a Alb. Buss v družbi s Karolom Scherbaumom zajeziti tok Drave v okolišu katastralnih občin Gersdorf, Zg. Boč, Ruta, Vurmat in RudeBi Breg, okr. glavarstya mariborskega in katastralne obBine Sv. Ožbalt, okr. glavarstva slovenjegraškega. Namen naprave je proizvajanje elektriBne sile za razsvetljavo vefijega okrožja itd. S tem jezom se bo na vsak naBin omejilo in otežkoeilo ter ob Basu su&e naravjiost onemogocilo spravljanje splavov in Jšajk", naloženih z žaganim in tesanim lesom, po Dravi. Marsikdo bi utegnil ugovarjati, Beš, tedaj nam pa itak ne bo veB potrebno splavljati naših lesnih pridelkov po Dravi. Toda poglejmo nekoliko okoli sebe! Že našipradedi so spravljali svoje lesne pridelke, koji nam Pohorcem donaSajo skoro bi rekel, edine dohodke, po Dravi. Seveda, ko je za6el piskati Brni ,,lukamatija" skozi naše slovenske kraje, se je marsikaj izpremenilo, in marsikatera teža desk, k.i jo je poprej pesla Drava na svojem hrbtu na Hrvaško, Ogrsko in Se dalje v Srbijo, je sedaj zdrdrala po kolesih železnice na svoj cilj. Kdo bi se ne veselil takega napredka, in posebno Še, ako pride spravljanje po železnici ceneje, nego po vodi, In ravno v tem grmu tiBi zajec! Znano je, da se ima južna železniea veBinoma boriti z deficitom in nam je že itak povišala vozaino (tarif) na naše gozdne pridelke. Ako bodo merodajni Binitelji pri južpi železnici uvideli naS položaj, da so nam na Dravi vsled imenovanih ]ezov zavezane roke, bo paB njihova prva skrb, da nam naložijo vecjo voznino na naš les, katerega bo treba zavoljo tega dati zopet ceneje. In Še nekaj. Ako nara otežkoBijo z imenovano napravo promet po Dravi, kaj bo potern, ako prilirumi v sluBaju vojske — na svetu je vse mogoce — sovražnik, in nam uniBi železpico. Kako se bo potem spravilo blago do kupca? Za vzdrževanje vožnje se od oznaBene družbe obljubuje neko plavno vzdigališBe, po katerem se zamorejo splavi naraynost Iz gornje vode spravljati v spodnjo. Kako bodo paB takrat splavi drBali po vodi, ko bo iste priman.ikovalo, ker nam jo bodo po svojiH napravah odpeljaii iz naravne struge. Zaitorej je paB dolžnost vseh obfiin in tudi posameznikov proti zajezenju Drave odločno ugovarjati in se postaviti v bran. Ako se to še ni storilo, naj se stori to vsaj pri komisiji, ki se zaBne dne 21. julija pri Brodu na Fali, Tudi naše gospode poslance prosimo, naj zastopajo naše koristi. A ne samo mi; tudi bratje KoroŠci naj store v tem oziru svoje odloBne korake, kajti tudi oni splavijo mnogo lesa po Dravi. m Makole. Veselica, ki jo je priredilo tukajšnje Bralno druStvo, se je krasno obnesla. Ne vemo, koga bi bolj hValili, ker je vsak svojo nalogo izborno rešil. ,,Lurška pastarica" je obBinstvo kar oBarala, ravno tako moška igra. Res, igralci so bili vsak na svojem mestu in tukaj jim paj bo izreBena hvala za ves njihov irud. Igra se bo na zadnjo nedeljo v mosecu na sploSno željo zopet predstavila. Kdor hofie videti kaj dovršenega, naj ne zamudi prilike in naj pride! m Sv. J<<kob v Slov por. Plov. izr>hia*p>alno društvo pri 8v. Jakohu v S)o». gr.r pr rfdi t rpdfljo, dne 23. jnlija t. 1, ^esplico z gledaliSk' igr>. V siufa.iu npogrvripga vremena se vrSi ista dne 80. julg* t. 1 Gi.^orit pride uredmk Kemperle. K obilni udeležbi >abi odbor. Ptujski okraj. p Dijaška kuhinja v Ptuju. Drugo polletje tega šolskcga leta so darovuli za to kuhinjo: Deželni zbor Stnjerski 800 K, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 K, Posojilnica v Gornji Ragoni 40 K, Posojilnicn v Framu 20 K; po 10 K: dr. Anton Brumcn, odvotnik; Cus Fr., c. kr. poštni ofioijal v L;u')ljaiii, KolariB Anton, profesor; Fr. Salamun, dekan v Rogatcu; Toplak Fran, davBni upravitelj v pokoju; 8 K Fr. Zaclierl, ufiitelj v Ljutomeru, pabral na gostiji M. Babira oz. ob blagoslov. Rusovega križa na Krapjii; 6 K dr. Ivan Formevc, odvetnik; po 5 K: Kazimir BratkoviB, c. kr. notar; Ladislav Jerše, c. kr. davftni oficijal; Anton Jurca, c. kr. komerc. svet.iik; Ivan Kaukler, nadučitelj; M. Kojo, c. kr. davcni ofi-oijal; dr. 3osip Komljanec, profesor; Fr. Lonart, trgovec; Ferdo Pšunrler, mestni vikar; dr. Sagadin, o. kr. sodnik; Lucij SelinŠek, duliovnik min. r.; Al. Scnčar, trgovec; dr. Bela Stuhec, zdravnik; Vakselj Pij, duhovnik min. r.; Zorer Mansvet, duliovpik mip, r.; 3 K P. S. Segula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli; po 2 K: Fr. Stuhec, kaplan pri sv. Miklavžu pri Ormožu; A, Jager, mestni kaplan; po 1 K: Fr. Habjanič, posestnik; gd6. Zalika Mur&ec ip Adam Novak, krojah. — Odbor DijaŠke kuhinje izreka iskreno zahvalo vsem p. t. dobrotnikom, p Hajdin. Preteklo nedeljo in ponedeljek je Sla Brez Dravsko polje huda nevihta. V nedeljo popoldne je udarila v hlev pridnega posestnika Simona Skrbinšeka v Hodošah in mui je ubila 31etno kobilo, vredno 1300 K, potem lepo kravo in 2 leti staro telico. Tudi Škedenj je pogorel. Da se ni ogenj dalje razširil, so posebno pridno pomagali vojaki-dragonci, ki so nastanjeni v vasi. V ponedeljek popoldne ob 3. uri je udarilo v stanovanje pa Sp. Bregu in je precej hudo opraskalo bolnika, vpokojenega železniš-kega Buvaja. Moral je biti previden. Zažgalopani, Kadar je nevihta, zapirajte vrata in okna. Ravno v tem Basu je tudi v ponedeljek padala med stražno nevihto, kakoršne ljudje ne pomnijo ,kot orehi debela toBa do pol ure, in sicer; v Pobrežju, Št. Vidu pri Ptuju, posebno pa v Trambergu, kjer je vse vinograde popolnoma uniBila. Popolnoma suh les štrli kvišku in ne najdeš na njem ne enega grozda. Nevihta je lomila sadna drevesa in jih ruvala s koreninami. Ljudje so vpi prestraSeni molili in mislili, da bo sodnji dan. Ubo gi vinogradniki in posestniki! Bog se nas usmili in nas reši toBe in hudega vremena! p Sv. Vid pri Ptuju. V ponedeljek popoldan med 3. in 4. uro nas je obiskalo strašno neurje. Okoli 3. ure nastane Mpoma temno, potem velikanski vitiar, dež in toBa. Vse je bežalo pod stretie. Otroci so jokali, odrastli molili, mislec, da je zadnja ura.. Po preteku slabe ure preneha nevihta. Vse hiti na prosto. Strašen prizor. Poslopja so odkrita, moBna drevesa izruvana, polja uniBena, vinogradi opustJDšeni. Kolikor je bilo sadja, vse je ležalo na tleh in toBa je pokrivala zemljo še do veBera. NajstarejŠi ljudje ne pomnijo tak.sne liude ure, Skoda je velikanska, pomoB nujno potrebna. Prosimo merodajne oblasti, posebno naše gg. poslance, da si ogledajo poškodovape kraje, cenijo Skodo in poraagajo bednemu Ijudstvu, p Sv. Marko niže Ptuja. Veteraiisko drugtvo. V soboto, dne 8. julija t. 1. je umrl Janez Sterbal, vzoren in navdugen ud tukajšnjega Vojaškega veteranskega društva. Udeležil se je vojske s Prusi leta 1866. DruŠtvo mu je preskrbelo Basten pogreb z godbo. Naj v miru počiva! — Pri tej priliki se je javno pokazalo, kako lep in porabljiv je slovenski poveljni jezik, kateremu nekateri še vedn.o nasprotujejo. Pa upamo, da pridejo tudi dotičniki s Basom do pravega spoznanja. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Zadnje dni je razsajala tudi pri nas huda nevihta. V ponedeljek dne 17. t. m. se je zgodila posestniku Ivanu Osenjak, po domače Smolniku iz Podlož, velika nesreBa. Ko se je peljal na vozu z ženo in sinom iz polja, kjer je oral, ga zasaBi huda ura. Naenkrat udari strela rasvno pred konja, ki sta bila v par trenotkih mrtva. Skoda je velika, okrog 2000 K. SreBa v nesreci je bila, da so op z ženo in sinom ostali popolnoma nepoškodovani. p Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. 30. julij bo dan veselja za našo faro. Obljubili so nam obisk vrli dijaki iz prleiške dežele, da jiam narede par prijetnih uric, ki jili potrebuje clovek po trudapolnem delu. V njihovem spremstvu pridejo dobro znani ,,Trije tički", ki bodo skrbeli za smeh. Ne bo pa manjkalo tudi pouka, tako, da bo lahko zadovoljen vsak. Z;ato klicemo že danes vsem, ki se hocete od srca nasmejati, ki hoBete pozabiti za par ur vse težave, ki nas tlaBijo, pridite y. nedeljo, dne 30. julija na dijaško veselico in ne bo vam žal. Na veselo svidenje! Sv. Lovrenc na Uravskem polju. Iz vseh krajev prihajajo porocila, kako se je godilo pri letoSnjih volitvah, Tudi pri pas smo imeli hud in zanimiv boj. Divjost, s katero so nastopali liberalci, plojaši in štajercijanci, je vse posteno misleče obBane le Še tesneje združila in navdušila. To se je pokazalo dne 13. in 20. junija, ko smo združili za S, K. Z. 186, oziroma 216 glasov, dasi so nasprotniki lagali in zmerjali, da se je kar kadilo. Zlasti veliko je bilo navdušenje na dan ožje volitve; na velikih okinčanih vozovih so se pripeljali med petjem rodoljubnih pesmi vrli možje ip mladeniei iz Plcter, ki so prišli vsi na volišfie in so soglasno volili, in iz Apafi, ki so pod vodstvom požrtvovalnega g. Kodermana postavili krog 80 mož na volišBe. NavdnScnost, ki so jo pokazali naši možje, je res vesela. Bog živi vrle, neustraSene in požrtvovalne pristaSe KmeBke zveze. Navdušenost, požrtvovalnost in edinost vodijo vselej k zmagi! p Sv. Lovrcnc na Dravskem polju. Krasen užitek nam je pripravilo Bralno društvo dne 9. julija s svojo veselioo. NaŠa dekleta ip mladeniBi so v igrah: ,,Svojeglavna Minka" irv ,,Nezadovoljni drvar" in v deklamacijah pokazali veliko spretnost v nastopu, da smo bili res na-nje ponosni. Istotako so pevci pod vodstvom požrtvovalnega g. organista izborno rešili svojo nalogo in jili želimo Še velikokrat slišati. Veselje res navdaja Bloveka, Be vidi, kako posveti mladina svoj prosti Bas izobrazbi in zdravi, koristni zabavi. Le tako in vstrajno naprej! p Sv. Barbara v Halozah. NatanBneji vspored prošBenja pri Sv. Ani, podružnici žuj>ne cerkve Sv. Barbaro v Halozah: V soboto, dne 22. t. m. ob 5. uri vefcernice, ])otem spovedovanje. V nedeljo, dne 23. t. m. ob '/26, uri sv. križev pot v 14 kapelicah, stojeBih ob potu iz doline na hrib k romarski 'oerkai, potcm 4 sv, rnaše. V ponedoljek, torek ip sredo vsikdar naj- manj 3 sv. maše, na Jakobovo in Apino tudi primerne pridige, v nedeljo popoldne pridiga za tretjerednike, prilika za sv. spoved bo vsakemu dana, ker te 4 dni bodejo stalno trije duliovniki pri Sy, Ani na razpolago. Tedaj, Častilci sv. Ane, poslužite se tega, milosti polnega Basa, in pridite k sv, Ani med vinorodnimi haJoŠkimi goricami v najobilnejšem Številu! p Dornova. Na 9. julij bodemo mi DornovBani labJco ponosni. Bil je to dan, ki nam ostane v trajnem spominu, Ustanovili smo ta dan nanireB pri nas prepotrebno in dolgo zaželjeno podružnico ^SlovJStraže". Ceravno smo si prej mislili, da nam to ne lx> šlo, se nam je vendar nad vse priBakovapje posreBilo spraviti na noge precej mogoBno Beto, ki se bode v vsakem oziru potegovala za naše pravice. — Najprej pa moramo našemu govorniku, spoštovanemu g. Fr. Zebotu, ki je kot obmejni Slovenec skoro v enournein govoru razložil in razkrinkal sovražno in nam pogub110 delovanje Siidmarke in Schulvereina, izreči zahValo. Kličemo mu: Bog naj ga živi miiogo let! — Lepe besede liam je povedal tudi naŠ novi kaplan S. g. Ljud. Rantaša iz Ptuja. Hvala iskrena! Srena hvala tudi B. g. L. Selinšeku, ki je v jedernatih besedah navduševal navzoBe za velevažno obrambno delo. Tako srao tudi v Dornovi pokazali, da tukaj bijejo srca za blagor domovine. Tudi na naSe vrle PtujBane ne smemo pozabiti. Pred ustanovitvijo se je vršila veseloigra: ,,KrBmar pri zvitem rogu", katero so uprizorili naši vrli mladeniBi, Ptujčani so pa zapeli lake mične pesmi, da jim gre Bast in iskrena hvala ter jih Bog živi! — Sedaj imamo, dragi DornovBarri, prilik.o, sedaj delajmo vsi neomagljivo in vstrajno. p Senežice. Bilo je tisto noČ po volitvi. Ljudje so že mirno spali, kar jik nenadonia vzbudi nek.o kriBanje. V prvem liipu so mislili, da se je zgodila kaka nesreBa, A ko so slišali razloBne besede: Živio Pluj, so bili takoj poruirjeni, ker vedeli so, da je to že zopet neki liberalni politiBni Buk, ki v tako pozni uri dela nemir, Pozneje se je izvedelo, da je bil to viBapski župan Meško. Nosil je namreB brzojav v Ormož, kjer je nekoliko pogledal v kozarec, V svoji korajži pa je potem skozi Senežice gredoč budil iz spanja mirne ljudi. Pac vzoren župan, ki dela ponoBi nemir Še celo po drugih vaseb.. Kaljenje miru ponoBi je kaznjivo. Ali še tega ne veste, g. župaji? p iZetale. Krasna je bila 1106 dne 4 juli]a, Se bolj krasno pa je bilo gledati kresove po hribili, kateri so goreli na cast sv. Cirilu in Metodu. A ti kresovi so nam tudi pokazali, da je tukaj ljudstvo verno, vneto za svojo narodnost in verni Bastitelji sv, Cirila in Metoda. V nedeljo, dne 9.. t, m. smo pa obhajali slavnost sv. Cirila in Metoda v našem Bralnem in izobraževalnem društvu. O tem vam hoBemo malo napisati. — Najprej pozdravi udeležence slioda g. predsednik J. Vogrinc. Potem je deklamiral mlaclenic (3. Blazina) pesem: ,,Slava sv, Cirilu in Metodu". Nato so zapeli cerkveni pevci pod vodstvom g. organista primerno pesem k tej slavnosti,. Potem je razložil B. g. kaplan življenje sv. Cirila in Metoda in njuno delovanje med Slovani, Po tem govoru so deklarnirali štirje iuladeniei primerne pesmi. Nato je zapel Še cerkveni zbor par pesmi in za koneo je deklamiral mladenič IvanStres pesem: ,,Blagovestnikom". — Ljudstvo, ki se je zbralo v velikem številu k slavnosti, se je veselo razšlo. p Velika Nedelja. Liberalci so zopet nataknili staro krinko, ki se ji pravi liinavšBina. Slučajno sem dobil v roke ,,Slogo", v kateri sem med drugim bral to-le: ,,Mi obsojamo, ako se blati in obrekuje ter po nižuje posvetne slanove, a ravno tako odlocno smo proti temu, da se odreka duhovništvu pravlco in možnost soclelovanja v korist in napredek našega ljudstva." A tukaj pri nas pa je na volilnem shodu mihovski HržiB, po domace ,,L"uštarov Hanzi", kateri je seveda pristen slogag, sam trdil, da nimajo duhovaiki nobene prav,ice v politiki. Duhovnik naj ostane baŠ samo v cerkvi, To vam pa že zopet vkup ne ,,paše", vi gospodje okoli ,,Sloge"! p Velika Nedelja. Minolo pedeljo dne 9. julija je uprizorilo tukajšnje bralno društvo ,,Mir" igro: ,,3unaška deklica". Igro so priredile mladenke, ki se niso ustrašile velikih težkoB. Potrebno opravo so si 0skrbele same in se vkljub premnogemu delu v vinogradih in na njivah pridno vadile. Igra se je vršila po veBernicah v šoli. Velika soba I. razreda je bila polna radovednega obBinstva, ki je tudi z zanimanjem sledilo lepi predstavi. Najprej je pozdravila Veronika Graber s krat-kimi besedami navzoBe, nnto se je priBela igra. Glavno vlogo ,,JunaŠka deklica" je predstavljala prav dobro Marijanica Alt. Kot kmerko (.:•prosto dekle sprejme po božjem povelju vodstvo natl francosko vojsko, jo vodi-do zmage, a naposed 1/. , na v roke najhujših sovražnikov Angležev, umrje na grmadi. Istotako spretno ste reSili svoji vlogi tusii Micika Holc kot kraljica Izabela ip Vogrinec kot Kataripa. Posebno prva je nastopila kot kraljica prav veHBastno in samozavestno; pozna se ji, da je biia že večkrat na odru. Pohvalo zaslužijo tudi vse druge ij1.ralke: VoršiB kot Ivanina mati, Alt P. kot kraijuMna mati, Ga&pariB, Canjko in Cvetko kot dvorne gospodične, Grabner kot sv. Mihael, Sercer kot Berta. — Upamo, da boderno imeli še veBkrat priložnost videti naše mladenke na očlru. p Velika Nodelia. Dekleta so priredila lepo igro: ,,'Junaska deklica", a tudi mi fantje nofGmo zaostati. l»ridno se že vadimo, kadar nam dopušBa čas, da uprizorimo prav kratkoftasno in smešjio igro. Katero? Se ne povemo, boste že izvedeli, pa pridite gledat in posluSat, ne bodc vam žal. — Sklenili smo tudi pri enem naSili sestankov, da si nabavimo veliko za- stavo za Mladeniško zvezo, toda take stvari so drago in kar sami ne zmoremo, k temu nam bodo gotovo poffiagali naši prijatelji in znanci. Smo jili že naprosili in so nam pomagali z lepo svoto, pa je še vedno premalo, zato se bodemo obrnili s posebno prošnjo do 6č\ gg. duhovnikov naših rojakov, da bi nam kaj pnpomogli, bodemo zelo hvaležni, Z novo zastavo Mladeuifeke zveze hočerno proslaviti lOletnico obstoja naše Marijine družbe. K tej slovesnosti, ki se bode vršila najbrž dne 8. septembra, vabimo že zdaj drage tovaričo Od blizn in daleč! To bi bil lep mladeniški shod! p Sv. Bolfenk pri SredišČu. Minule so državnozborske volitve in padel je Ploj, na vso žalost liberalcev, ki so delali za njega z lažmi, sleparijami in divjanjem. Zasramovali so volilce S. K. Z. z vsem, kar jim je prišlo iz njihove ^modre" glave. Eden tak modrijan, ki niti svoje ,,Šeke" (namreč krave) ne zna ^furati" in mu jih mora žena, misli menda s svojim zasramovanjem doseči čast liberalnega Šarža, Dr.Ploj si je pa6 slabo postlal, ko je kot deželnozborski kandidat zboroval na shodu v Vuzetincih dne 2. maja 1909 in je tara liberalna sodrga pljuvala na odlicnega nažega duhovnika. p Prl Sv. Lovrencu na Dray. polja priredi v nedeljo, 23. t. m. popoldne po veJernicah tubajšnja Čebelarska podružnica svojim udora poduk. Predaval bo g. potov. učitelj Jurančič, uajprej v čitalnici. nato pa praktiouo razkazoval svoje oauke pri župnikovem nlnjaku. Odbor. Lj utomerski okraJ • 1 RadgonsM Slovenci! Od kar se je ustanovilo y jeseni proSlega leta Slov. izobraževalno društvo za radgonsko okoiico, se je marsikaj izpremenilo v narodnem oziru tudi v tem, za Slovence skoro izgubljejiem kraju. Tisto dolgo spanje narodnegačuta je vzelo slovo od nas, na njegovo mesto pa je stopila težka naloga narodnega probujenja. Zavedni možje, navadiri kmetje, žene, lantje in dekleta, so se postavili v bojno črto in so si ustanovili po prizadevanju gosp. župnika Gomilšeka Izobraževalno društvo z lepo knjižnico, katero naj brani naše slovenske vasi v radgonski okolici pred strupom ptujske grdobe. Za predsednika so si izvolili g. Pintariča, kmeta iz Dedonc, ki je pridobil takoj v začetku društvu mnogo udov s svojim treznim, premišljenim delovanjem in, s svojim spo štovanjem, ki ga vživa tudi pri nasprotnikih. Drage volje je dal svoje prostore društvu za shode in preda.vanja na razpolago, — Tudi dekleta so se združila v sSovensko DekliŠko zvezo, Mesecno prirejajo predavanja in sestanke, kjer slišijo mnogo koristnega in se imvdušujejo za svoj inili, od o&abnega tujca tako zaničevani jezik. V veseli in pošteni družbi si potem zapojejo kak.o naj-odno pesem in tako porabijo svoj prosti čas na koristen nacin za pouk in vendar tudi za zabavo. — Pa tudi naSi nasprotniki, privesek radgonskih nemfiurjev in prijateljev ptujskega ,,Stajerca", ne rnirujejo. Pa veBina teh revežev ne pozna iriti polovice nesramnosti, ki izliaja iz ptujske ^nopsarije. Slepo storijo vse, k.ar jim namignejo radgonski komanidanti; v svoji zaslepljenosti zanicujejo celo svoje sotrpine in celi kmegki stan. Včasih pa pokažejo tudi svojo jezico na zunaj. Talio je bilo tudi zadnjo nedeIjo, ko je imela slov, Dekli&ka zveza svoj shod v Zetincih pri g. županu Zemljiču. Ponofei od sobote na uedeljo je napisal neki mlefinozobi nemčurček, katerega se Še držijo plenice, s svojo intenzivno črno tekoifeino, ki jo ima morda še za ušesi, na lično hišo gosp, Zemljifa svoje neslanosti. A svpjega namena vendar ni dosegel. Popoldan so se zbrale vrle grekinurske mladenke, katerih srca plamenijo le v eni ljubezni, v IJubezni do svoje tlače^e domovine, v najlepšem številu, bilo jih ]q okrog 70. Shod se je otvoril ob treh. Govornice so imenitno reSile svoje naloge in burni ,,Živio"-klici so poplaČali njihov trud, Po govorih pa so zadonele krasne narodne pesmi in so se razlegale daleč po vasi. Tudi marsikateri iiemčur je moral pohvaliti lepo obnašanje jiasih zavednih deklet, ki se razlikujejo povsod od obnašanja ,,nežnih" nemčurk. V veseli družbi smo se potem znašli v gostilni g. Nedoka, kjer nas je pozival g. Slavko Zemljič v svojem jedernatem govoru k vstrajnemu, smotrcnemu delu. Zopet so so razlegale narodne pesrai po vasi, ko smo se vraeali v mraku domov. Veselo smo sklenili ta znameniti dan. vsi zadovoljni nad nepriftakovanim uspehom in na novo navdušeni za dobro slovensko stvar. Le talc* složro rap;-ej!! Zmaga bo naša!! — Edcn, ki je tudi poicfi bijn." . . 1 Liut laner Osrodnia zadr:ga 7.% posp^evanje živmorejc in ^novteujp 'Ai\w priredi g-spod*rski shod v ncdeljo, 30. ,j -lija pr.poldne,ob p-->! 3. ovi gostilni g. Franca M'hali6 v Stroftji vasi. Govori Fr. Ze»ot >;. Mhi b.ra 1 S». Ju-ij cb Ščavnici. V nedoljo, 80. julija po prvrm cerkverv^cn ' ]>¦•*• ,11 ?j!i,r,.j se TŠi v dvorani Br^lnegi društva gospodaiflsi ihod u živi .oivji in dr. GcTOii pcslovcdja Žebot. Konjiški okraj. Binaovanie v konjiški dekaniji. Že utrujeni cwl napornega apostolskega dela v novocerkovškem dekanatu, so došli naš prevzvišeni knezoško! dne 6. julija 1911 zvefter iz Frankolovega v Zreče, da nadaljujejo v konjiSki dekaniji birmovanje in Školovsko obiskova¦nje. Tukaj in v vseh naslednjih župnijali so bili od duhovŠčine in od vseh slojev prebivalstva sprejeti s spoštljivo vdanostjo, z viclno ljubeznijo in z odkritosrčnim navdu&enjem. Tudi župnije, kjer ni bilo birme, skozi katere pa so potovali, so postavile slavoloke in pri njih po svojih zastopnildh pozdravljale nadoastirja, kakor n. pr. Stranice in Žiče. Videlo se ie Jcoj da pribajajo v svoj rojstni dekanat. Napisi na innogoštevimm šlavolokih, visoki mlaji, vefeerne raz- svetljave (n. pr. pri M. Kra^unu v Zre&ah, v hišah konjiškega trga), neštevilni venci in šopki, vihrajoče zastave na cerkvah in na drugih poslopjih, zlasti prisrčni pozdravni nagovori dušnih pastirjev, zastopnikov raznih stanov in šolske mladine, so prifiali, kolikega poinena ]e za vsako župnijo prihod nadpastirja in kakšno radost povzroča v vernih srcih dobrih župljanov, Odlikovale so se glede na veliftastnost sprejeraa K o n j i c e, rojstni kraj prevzv, nadpastirja. Ganljivo je bilo videti ip slišati, kako so ob cesti iz Z-re6 v Konjice župaiii, oziroma zastopniki občin okolica Konjice, Tepanje in Bezina, pod mogočnim slavolokom na preprogi, sestavljeni iz cvetlic in zelenja, pozdravili svojega prevzvišenega fiastnega občana, in k'ako so jim raali otročifii podali koŠarico umetnega sadja In Sopek s prošnjo, da bi se vrnili ftez 6 let birmat tudi tiste, ki so zdaj za birmo Še premladi.. Pred vhodom v trg so jih nagovorili vpričo nebrojne množice ljudstva s pomenljivimi besedami ondotni arhidiakon-nadžupnik in dekan, za njim Hugo knez Windischgraetz, okr. glavar E. pl. Lehmann, vodja sodnije Fr. Roger z uradništvom, župan Fr. Kowatsch z obč. odborom, učiteljstvo, Šolska mladina, Marijine družbe, cerkveni kljuBarji I. dr. Ves trg v zastavah, poln slavolokov in mlajev, je pokazal, da |e ponosen na sy,ojega odličnega rojaka, Kako vneto skrbijo gorefti dušni pastirji in požrtvovalni verniki za lepoto hiŠe božje, je bilo sklepati iz tega, da so prevzvišeni knez na vseh župnijab. mogli blagosloviti dragocene nove cerkvene naprave, tako v Zrečah koj po prihodu dvoje bander za mladeniško in dekliško Marijino družbo, na dan birme pa prostor za novo kapelo Lurške Matere božje; v Konjicah zastavo križevskih žen; na Prihovi krasen križev pot, katerega je izdelal slikarski mojster Jos. Dekleva iz Opatije, in katerega vsaka podoba stane 80 K, darovanih od posameznih družin, nadalje bandero dekliške Marijine družbe in antipedij za glavni oltar; v Cadramu zastavo Križevske družbe in dobro uspelo slikarijo velic, nove žup. cerkve, izvršeno od slikarja M. Bradaškaiz Kranja,v LoBahpa>novo obhajilno mizo in velum za blagoslov z NajsvetejŠim. Navzlic svoji preveliki utrujenosti so premilostljivi nadpastir povsod, izvzemši zadnjo župnijo, kjer so jih malone zapustile telesne mo&i, z neumorno gorečpostjo oznanjevali božjo besedo ter obilne množice pazljivih poslušalcev vnemali, naj bodo modri ter s Buječnostjo, z duhovno vojsko in z molitvi]o delajo za svoje zveličanje; naj se na bogoljubni družini Tobijevi vzgledujejo, kako naj bo uravnana krščanska družina, da bo v njej sreca in blalgoslov božji; naj ne pozabijo, kako dragocena je naSa neumrljiva duša, katero edino je treba rešiti; iji naj po vzgledu svetega Janeza Krstnika obračajo vso skrb' na to, da bodo, kar poineni ime Janez, otroci božji, vselej ozaljfeani na svoji duši s posveftujoco milostjo božjo. — Temeljni, globoko v srce in v, življenje segajoBi nauki ne bodo mogli kmalu izginiti iz spomina tistim, ki so jih z\Testo poslušali, Birmancev je bilo dne 8, julija l&ll v Zreeah 383, 9. julija v Konjicah 882, 10. julija naPrihovi 201, 11. julija v Cadramu 524 in 12. julija v Ločah 398, v vsem dekanatu 2388,. Naj potrdi ljubi Bog vse birmance v svoji milosti, delivcu sv. Duha pa povrne ves trud in napor z nebeškimi darovi! k Prihova. Dan sv. birme je bil za nekatere naše Solarje dan zmage nad seboj in dan šole za varenost. Kako to? Načelstvo prihovske hranilnice je naročilo in priporočilo rudece hranilne knjižice, na katere bi naj birmanci nalagali birmatoska denarna darila. In glejte, uspeii je bil silno lep in razveseIjiv!. 65 hranilnih knjig so pokupili deloma birmanci sami, deloma njihovi botri. Krasno je bilo gledati, kako ponosno so sliranjevali svoje knjižnice mladi varcevalci. — In alkohol? Tudi temu smo skušali zajeziti prostb pot. G. katehet je obljnbil v ta nainen Šolarjem-abstinentom (to je takim, ki ne bodo pili ne žganja, ne vina, ne piva) pet lepih podobic, zmernim, to je takim, ki bodo pili le vino, in še temu primešali vsakokrat na dan sv. birme polovico vode, pa dve podobici, In uspeh? 21 šolarjev je dobilo prvo darilo, 10 šolarjev si je zaslnžilo drugo darilo. Celjski okraj, c Celjc. Glavni izpit na orglarski Soli v Celju, kateri se je vršil 17. julija 1911, se je prav dobro obnesel. Posebno sta se odlikovala na orgljah Josip Križnik iz Vranskega in Josip Brečko iz Laškega trga, Cestitamo mladima organistoraa. Geliska okollca. Občinske volitve v obfiini Celjska okolica, ki so bile razveljavljene, se bodo vršile meseca seplembra. Boj bo vroB. Lastni Dom pred kazensko sodnijo v Celju. Neka dolžnica Lastnega Doma, kateri se ]e posojilo brez vsakega razloga odpovedalo, kak.or neštevilnim drugim strankam, se je javno izrazila, da bo šla ta zadrnga žvižgat (v konkurz). Pri obravriavi dne 12. t. m. je kot obtoženka nastopila dokaz resnice in se je zlasti sklicevaJa na številne tožbe proti Lastnemu Domu in neutemeljeno odpovedovanje posojil. Obtožena dolžnica je bila od sodnika oprošBena iz razloga, ker Lastni Dom, zastopan po dr. BožiBu, kot zadruga sploh ni upraviBen, tožiti radi žaljenja Basti! — Radi odpovedanja posojil in zvišanja obrestne mere na6'/s%, vlada med dolžnikj hudo razburjenje in ogorcenje zoper načelstvo Lastnega Doma, v katerem sede liberalne korifeje, dr. Kukovec, dr. Božič i. dr. c Zalec. Kakor izvemo, si je poskrbel poslaK nec dr, Korošec radi podpore in odpisa "davka po toči oškodovanih kmetovalcev vse potrebne poizvedbe in storil že tozadevne korake. Danes, dne 20. t.. m. si bo tudi osebno ogledal povzročeno §kodo» c Kadl ureditve avtomobilnega proraeta na progl Celje-Dobrna je interpeliral poslanec dr. Benkovič trgovinskega ministra. Namestnija dela namreB neopraviBene težave prošnjikom za dotičnokoncesijo, med' tem ko je dala mestna občina Celje vpeljati po\sem< nezadosten avtomobilni promet. c St. Pavel ob Preboldu. Tukaišnia Hranilnica in posojilnica je v hudi denarni stiski, pri splošnem pomanjkanju denarja, ki je vladalo zadnje mesece, imela jako živahen denaren promet. Ob prvem polletju Je bilo prorneta skupno 158.012*87 K. Hranilnih vlog je bilo dvignjenih za 46.644'47 K ter se je šezraven izposodilo kmetom 12.722 K. Novih hranilnib. knjižic se je izdalo 43 s skupno vloženim zneskora 34.590'GO K. Stevilke kažejo, da je ta komaj 4 leta stari zavod jako močno utemeljen ter obeta vedno večjega napredovanja. c Škofja vas. Liberalci so dne &. julija prf Ropanu oblmjali politiBno sedmijio za propadlim Roblekom, Slišati ni bilo niB drugega kakor psovanje in. na pomoč klici potapljajočih. Zdaj so se Se-le ljudem. odprle oči, da vidijo, s kakimi ljudmi se Je družil Roblek. Zmerjanja ni bilo konca ne kraja; posebno pa so med drugim povdarjali, da so najbolj pomagale dr. Korošcu k zmagi neizobražene in neumneženske. Slovenske žene in dekleta, tako vas zmerjajo liberalci! Zapomnite si, kadar še pridejo volitve, da boste take liberalne grdune z mokro cunjo spodile ocl vas. Sklenilo se je tudi, da se naj duhovnike docela, odpravi od javnega delovanja in naj se jih popolnoma-. zapre v cerkev, Pa se ne bodo izpolnile liberalne pobožne želje. Tolažijo se tudi z nado, da bo sedanja zborniea kmalu zopet razpuSBena. Mi jim pa povemo, da bodo vkljub svojemu novemu liberalnemu društvu, ki so ga ustanovili, pri bodočih volitvah še sijajnejše propadli. c Podlog. Naš napredni Franček piSe v ,,Nar^ Listu", da nas kmeeke zvezarje ,,megla pokriva". Vprašamo učenega Franceka, al' bo iz te megle skoraj kaj dežja? Rabili bi ga, ker pritiska po naših njivah že velika suša, Francek prerokuj! c Dramlje. NaŠih liberalcev se je lotila že.takš-na lakota, da so se morali peljati v nedeljo, dpe 16. t.. m. na LjubeSno na ostanke žalskega osla, KopinSek je bil malo prepozen, pa nekaj je §e menda že dobil. Ker liberalni želodec navadno lahko prenaša vsako oslarijo, zato se nam ni zdelo potrebno, želeti vam doder tek. Pa6 pa se ne smete Čuditi, če vajn že vsi. Drameljeani osle kažemo. "^ c Oramlje. Nedelja 9. t. m. ]e zopet pokazalar da gremo Drameljčani naprej, ' Imeli smo že zopet shod, toda tokrat ne političnega, temvec ustanovni shod Mladeniške zveze. Za biagor in napredek slovenske mladine neumorno delavni dr, Hobnjec iz Maribora je s svojim prihodom povzdignil slovesnost dneva. — Najpoprej smo prosili blagoslova božjega v. cerkvi, kjer je imel g. dr. vspodbudno ganljivo mla> dinsko pridigo. Po opravilu se je vršil takoj shod pod milim nebora. Shodu, katerega so jo udeležilo gotova okoli 500 ljudi, je predsedoval naS vrli Miha Vengušt, ki je v navdušenih besedah razložil zbrani množici namen zborovanja ter nato podelil besedo g. dr. Hohnjecu, ki nam je le z njemu lastno, že po celem Slovenskem znano zgovornostjo v lepih, poljudnih, tu pa tam šaljivih besedah, poveclal pomen mladeniskih zvez v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Govoru so sledili burni ,,Živio"-klici in ploska,nje. Nato je nastopil mladenic Miha VoSuSek. Nastopil Je prviS, toda govoril jo tako navdušeno, ua je vso množico naravnost očaral s svojim nastopom. Potem smo si sestavili sledeci oclbor Mladeniške zveze: Predsednik Mihia Vengust, podpi*edsednik Aužner Anlon,. tajnik Miha ^odušek, blagajnik Anton Zabukošek;. odborniki: Dolganofi Martin, Podergajs 7ožef, Dajftman Martin, KoroSec Jancz, Filaj Stefari, Rezar Blaž. — Po sestavi odbora je vzpodbujal Še g. kaplan fante k zv.estobi do zveze, do domovine, k pogumnemu in neustraSenemu nastopu zoper vse verske In narodne nasprotnike. Shoda so se udeležili v lepem Stevilu tudi naŠi sosedje, vrli Vojničani. Ob priliki vam vrncmo obisk, da stopimo s jjasom v tesnejšo zvezo mod seboj. Ob sklepu shoda so zapeli tudi naši ]:evoi pod spretnim vodstvom vrlega pevovodje g. Aotona Z;i-btt;roSeka. — 2e nas je številna, pogumna 6eta, ki st"jo danes že 45 udov. Navdugenje na. zborovanju in pa odbor novoustanovljene zveze nam jaraBita, da bo naiSa zveza v kratki dobi zamujeno popravila in bo lahko tekmovala z marsikatero drugo zvezo. Torej fantje pogumno na delo, tudi Bog bo dai svoj blagoslov! c Dramlje. Program za svoje prihodu^ delovanje razvija tajnik 'JarnoviB v ,,Nar. Listu" dne 6.. juli,]a. Njegov program je na las podoben Roblekovemu. Moje življenje je moj program, reče edoa i;ot drugi, JarnoviB s temi-le besedami: ,,Jaz hoBem, kakor dosedaj, po svojih mofieh delovati v blagor in korist za izboljSanje teptanega in toliko zaničevanega i:?vočkega stanu." Kdor primerja te zelo lepe 3pit. J e besede z njegovo pretekiostjo, sprevidi, rU;. ruj;> Ame6ki stan v prijiodnjosti od 'JarnoviBa nič dobrega pričakovati. Pri vseb dosedanjih volitvah je bil kmečki in vsi stanovi z nezaslišanimi krivicaini toptan. Volitve je vodil JarnoviC, V krBmi se tepta stanovc s popivanjem in kvartanjem cele noSi, Jarnovič vc toin ne zabnani. Kmetovalci so prišli na spomlad v hude>: jškripce. Ali jih ni JarnoviČ pomagal teptati? Kmečki stah ]6 krvavo potreben poldnevirega Šolskega pouka, pbtfefcven, da se ne nalbži n'a "vihd rioberi "davek, Korošec j6 obljubil v obeh rečeh kmetu pomagati, Roblek v nobeni. Kam se je postavil Jarnovič? Z vsemi močmi zoper Korošca, za Robleka, da tepta kmeta. V današnji grozni draginji plačuje Jarnovič kmetom liter mleka po — Š e s t — vinarjev! Večjega veselja De najde Jarnovič, kakor hujskati zoper duhovnike. lAh skrbi on s tem kaj za izboljšanje kmečkega stah nii? Pod njegovim vodstvom je_občina kriva, da so prišli divjaki na Roblekov shod. Jarnovič jih ni z eno besedo zavrnil, vrlo jim je pomagal on in njegov poinagač. Ves Čas volilne borbe, posebno med volitvijo, je Tarnovič molčal, ko je njegov nezreli nevolilec-pomagač Ijudi žalil. Ali ni neodpustljivo zaničevanje, ida je smel po volitvi druig lajnt proti stotinam naših ^olilcev z gajžlo vrezavati in ga ni za javni red postavljeni tajnik nič posvaril? Vsak otrok pozna Jarnovičevo obnašanje ob nedeljati. To in druge resniBne reči so mu bile v naših časnikih povedane. Ali ni hudo zanicevanie od njega, ako si drzne dne 6. julija vse to nesramno laž imenovati? Clovek, ki ima taIco politifeno preteklost, mora prej svoje nerodno obnašanje premeniti in spreobrnenje več časa v dejanju kazati, Be se mu naj kaka služb.a zaupa. c Ojstriška vas. Nek liberalec se že clalje Basa zaganja v Culkovo hišo, ki |e vedno odločno na strani S. K. Z. Povemo mu, da si boste vsi liberalci prej pobili svoje yotle buče, v katerib. je le nekoliko rezamce, pripravljene za žalskega osla, predno boste spra¦vili to hišo ob njeno premoženje in delo za dobro stvar. Dolgouhi dopisun naj pometa pred svojim pragom! Ce mu je za pošten boj, naj se podpiiše, da se pogledamo nekje drugje. c Sv. Peter ob Savinji. NaSi naprednjaki, nekateri pravijo da Cvenkl in Šribar, so zopet obsipali z neresnico v zadnji številki ,,Nar. Lista" našega č. g. župnika dr. Janftica, da je napravil prepir med dvema zakonskima, kar pa ni resnica, Prepir se je storil le tamkaj, kjer so se mešali liberalni agitatorji s svojo silo in lažjo vmes. Povsod, kjer je krščansko misleča žena, vspodbuja moža b. katoliški stranki, saj je nje prva dolžuost, napeljevati moža k pravemu verskemu prepričanju. V odgovor na to vama podelimo par vrstic, mi pošteni kmečki zvezarji. Liberalni napredni mogotci dajejo zastonj pivo in Šnops, samo, da se nekoji vozijo po lib, shodih, in domov prišedši mož razgraja, da mora žena leteti okoli hišnega ogla, in sicer zato, ker ni tako pijaino-napredno misleča kakor on. Tukaj&nji rek liberalcev je: Dobro, da so veekrat volitve, vsaj pijemo zastonj. Laiko se izprevidi, kako daleč pride mnogo družin, ako zaKaja mož v liberalno gostilno, k]er ga hujskajo, samo, da zapravlja denar ne glede na družino. Pred kratkim fiasom je rekel liberalni mogoBnež proii nekemu možu: Ako bi imel jaz tako klerikalno ženo kakor Vi, pustim se takoj razporočiti. Toda liberalec je slabo naletel, mislil je, da bo napravil prepir med njima, pa se je motil, tudi mož je istega prepricanja kot žena, zato je bilo tukaj hujskanje brezuspešno, — Pripomniti Še moramo, da si nek liberalec želi prižniee; bojda pravi: Ako bi imeli liberalci prižnice, bi gotovo zmagali. Kaj bi neki kričal on iz prižniee? Gotovo le: Predragi liberalci! Kdorkoli ima klerikalno ženo, naj ]o spodi od hiše itd. — Pa ne bo Slo. Liberalci še muzicirati ne znajo vec, kaj Se pridigati. c Sv. Peter v Sav. dol. PreteBeno nedeljo so nas posetili naSi vrli savinjski Orli, Lepo je bilo videti mlade junake, kako so korakali skozi St, Peter v Gornje GruSovlje. Tja je prihitelo za njirni na stotine občinstva in razvila se je v lepem gornjegruSoiVeljskein gaju prav razvedrilna ljudska veselica. Ker se je vrgila slavnost tudi kot zmagoslavje na&e kato liške stranke, je proslavljal dragi nam gost g. prof. dr. Hohnjec v navdušenih besedah zmago Km. zveze v Savinjski dolini. Ko je g. govornik krepko jx)vdaril: KmeBka zveza je morala zmagati^ ker ima na svoji zastavi zapisano ,,vera", je zaorilo iz sto in eto grl: Živela Kmečka zveza, živela katoliška zastaA-a! Pogumno jc nastopila tudi rnladenka Francka 'Gerlih ter sprepovorila krasne besede na svoje tovariSicc. Poigotrajno ploskanje je odobravalo njen lep povor. Voliko zabavo je nudil obBinStvu sreBolov, ribji lov, slreljanje v tarco, umetno in narodnopetje. Vse jo bilo veselo. Oh Avc Mai-ija so se poslovili vsi gosti od zavcdnih i:i gostoljubnih GornjegruSovljanov. Na zdar! c Sv. Pctor v Sav. dol. Tri clni gre ka§o pi|iat doberts^ki Krajnorjev JoSko, ker je zmerjal čez inaSega 6. g. /luiinika. Oči so se pobesile JoŠku, ko mu je g. sodnilc rekol, da ni naprcdnjak, apapak nazadnjak. .loško, ali si boŠ to zapomnil? Pa Jošketa čaka f o n :kaj. c Potrovč«?. Ko so korakali naši Orli v nedcljo na koloilvor v Sv. Pctru mimo hiše gostilnicarja Sribarja. so jih zrnorjali neki otroci: 6uki, Cuki! Nek 7letni iantek ni niogel izgovoriti B, zato jo vpil: cuki, čuki! Kakšna odgo]a je to? c Polzela. LoBiBki Strahel bo zaprt in plačal bo velike stroške, tako je odločila vranska sodnija. Strahel ne pusti mož krŠčanskega miSljenia pri miru. "On razgraja in psuje prav po naprednjaško.. Taki so liberalci! Prihodnjič Vam piŠem o naprednem Straitelnu Še več. 11 c Sv. Lenart nad Laškim. Navadno se jo poslovila od nas kukavica Še-le o kresu, to je dne 24. jttnSjii, letos je pa Že neKafa prepevati veliko prej; iiai^j do 13. jiinija š'e Je !sliMa rie sanio po logih, ^inpak tuda po liberalnib kočah, od tistega idne pa je uti.hnila povsod. Tudi naSi liberalčki so ponehali prepevati; samo ed«n si je Še toliko opomogel, da je začel barantati iri trgovati, da bisi povrnil štrofeke, katere si je napravil pri agitiranju za liberalnega kandidata. c Čebelarski shod. Čebelarska p edružnica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo, dne 23. julija t. 1. ob 3. nri popoldan čebelarski sbod s primernim predaTanjem pri ioli v Grižali. Ysi bližuji in dslnji Jebelarji ste uljudno vabljeni. Odbor. c Sladka gora. V nedeljo, 23. julija po vefcernicah bodemo ustanovili pri oas podrožoico rSlov. Straže". Govorit pride Teleč. g žnpnik Gomilšak. Mladeniči in dekleta, kakcr (udi stariši, ste prijazno vabljeni, da v obilnem žtevilu pristopite k tako prepotrebnemu obrambnemu društsu. Ka svidenje v nedeljo 7 izobraževalnem draštvu! Brežiški okraj. b Radi regulaciie Sotle interpelira poslanec dr,. Benkovič vlado in zahteva, da naša vlada pri hrvaški vladi podrega za nujno dovršitev naortov in proracunov regulacije v spodnjem delu Sotle. b Kozje. Tukaj je umrl dne 21. junija t.. 1. bivŠi posestnik Franc Berstovšek, ZapuŠca vdovo in troje otrok.^ Kako je bil rajni priljubljen in spoStovan, pokazal ]e njegov pogreb. Ob odprtem grobu so mu v ganljivih besedah govorili zadnje slovo preč. g. dekan Marko Tomažič. Rajni je bolehal že več let in je radi bolezni pred dvema letoma izrocil posestvo svojemu mlajšemu sinu Vinkotu. V njegovi hiši so se veliko prebirali le v katoliškem duhu pisani časopisi in knjige. NaroBnik ,,SIov. Gospodarja" je bil do svoje smrti. — Lahka mu bodi zemljica in sveti naj mu veena luč! b Kozje. Velik živipski in kramarski sejem se vrSi dne 25. julija t. 1. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mestno tehtnico, katera bo ta dan brezplaČno na razpolago. Vstop v sejmišee za živino je vstopnine prost, Ker je prieakovati ogromno število lepe živine, se kupci uljudno vabijo. — Trško županstvo, b Toža v Dobovi ne da spati iliberajnim hujskacem v Brežicai, ki vprašujejo v ,,Slov. Narodir' od 15, t. m., ali je ljudomili dr. BenkoviČ prišel ogledat škodo po toči, kakor je hodil po Dobovi za feasa volitev. Dr. Benkovič pa svoja dela ne obeša na veliki zvon, kot to delajo liberalci, ampak je že 13. t. m. na licu mesta v Dobovi (Mihalovec, Gabrje, Sela iii Mostec) ogledal škodo; dal je županstvu navodila in na podlagi svojega opazovanja napravil temeljit predlog za državno podporo in odpis davka, b Nujne predloge za državno podporo posestnlkom, ki so bili poškodoviani po toBi in viharju v obeinah Rajhenburg, Blanca, Stolovnik, Avmeško, daljo v D o b o v i (občine Mihalovec, LoBe, (5abrje, Sela, Mostec in Globoko) ter v 1 a š-k i o k o 1 i c i (deli obBin Marija Gradec, St. Rupert in Kalobje) stavi poslanec dr. BenkoviB v seji poslanske zbornice dne 21, t, m, Iz Posavskih planin. Caroben je bil pogled Bez našo lepo domovino na predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, Od krasne Dolenjske pa do zelenega Pohorja je žarelo 25 kresov. in naznanjalo klevetnikom sedanjega brezverskega Basa, da v srcih slovenskega Ijudstva Že tli iskrica krSčanskega prepričanja. Da so naši mladeniči vredni siiiovi svojih prednikov, to je pričal veBer 4. julija. Da so pa naŽi očetje vneti za dobro katoliško-narodnp stvar, so pokazali 13, junija, ker so stali kot nepremagljiva armada na strani katoliške stranke. Ganljivo je bilo videti sivolase starčke, opiraje se na palico, korakati na volišBe, vsi navduSeni za kandidata katoli&ke stranke, med tem, ko so se nahajali nekateri mladi možje bolj v dvomljivem stanju, kateremu kandidatu bi oddali svoj glas. Seveda je imelo pri volitvah nekoliko privlaBne sile tudi od nasprotnikov plačano pivo. Pa ni dosti pomagalo. Eden je še celo omenjeno pivo pil, voliti pa baje ni hotel Kukovca in je izjavil, da ga nikdar tudi volil ne bo, a pivo bode pa §e pil, <5e ga bode dobil. Njihovo brezverno glasilo pa ni priŠlo v poStev, Beravno ga je bilo na izbiro; slaba roda se poceni dobi. Lastni pristaši so se ga začeli sramovati. Vam brezvernim učenikom pa tiho na uho povem: Ohranite si svojo nevero za se, ne trosite jo med verno kmeBko Ijudstvo! Mi smo in ostanemo udje velike katoliške cerkve, naj pride vihar nevere, od katere strani hoče. Vajn pa ne zaupamo in vam nikakor ne bomo» Začeli ste boj, izvojevali ga bomo mi. Napadali in po svojih1 glasilih ste sramotili naše velespoštovane katoliške voditelje, napadali češčenje Matere božje, a ni vam bilo dosti, še celo našo sveto vcro, Kristusa-Boga ste blatili. Mi imenujemo take ljudi brezverce in smo vas ob pravem Času še spoznali, Ti pa, draga rnladina naSe lepe domovine, imej posobr.o pozornost, kam da nosiš svoj krvavo zasluženi denar. Na5a dolžnost je, da podpiramo obrti, trgovino in gostilne, ki so odločno v katoliških rokah in kjer nam bodo lahko postregli na zahtevo, posebno v gostilnah s katoliškimi Basopisi: ,,Slov. Gospodar", ,,Straža", ,,Slovenec". V naših vrstah je moB, in naŠe vrste bodo prej ali slej odločilne. Deluimo skupno in neustrašeno, v zavesti, da delarno za plemenito stvar, da se gospodarsko dvignemo, da bomo na lastni zemlji sami gospodarji. Da bode tudi v bližnji bodočnosti v mestih, ki stoje na slovenskem ozemlju, zaplapolal lepi prapor katoliSko-marodpe stranke, v to pa nam pomagaj Bog. — Nekdo iztned mnogib', ki ne verujejo krivim prerokom. b Zabukovjt. Kmetko izobrat. drošrvo t Zabakovjo priredl t nedeljo, 23. t. fa po BhCdn nl)ekli3ke z.eze" e pomotjo dijakoT igro ,Dr. Vseznal in Djegov »lng« Štipko Tiiiek". Z***tek ob 3. uri popol. Najnovejše. Izgnbljeno. V torek, dne 18,. t. m. okoli 7. ure zjutraj je bil na Trsatu nekemu gospodu najbrž zamenjari nov, rujav, v ravpo tako platno oblefien ro&ni kovfieg, ki ima na zaklepu vtisnjeno zvezdo repatico in je vreden okoli 30 K. V njem se je nahajala razr ven drugega tudi 159. in 160. številka ,,Slovenca" in nekaj za lastnika važnih zapiskov, ki pa nimajo za drugega nobene vrednosti, — Ce bi bil kdo izmed cenjenih romarjev ta kovčeg zamenjal, ali pa 6e kdo morda ve, kje je ta kovčeg zaostal, paj to blagovoli naznaniti našemu uredništvu. St. Jurij ob juž. žel. Učenci naše Kmetijske Sole so naredili danes dne 20. t, m. izlet v Maribor. s Marenberg. Mladeniška zreza priredi dne 30. julija veselico z Teseloigro nCevljar" v posojilniskiri prostorih. Slovenski maienberški mladeniči Tijndao vabimo vse Slo?ence sosedoih župnij, da se mnogošte?ilno udeležijo naše prlreditvc Ker je 6hti dobifctk namerijen za zaBtavo Marijine drnžbe se bo pobirala vsfopnina 20 -vin. Preplačila se hvaležno sprejemsjo. s Stari trg pri Slov. Gradcn. Štaj. pr.dodbor flov. Dy. Zveze priredi v nedeljo, dne 30. jul pri nas vesilico z igro, govorom in petjem. Ker so se dosedaj še nsii dijaki povsod kaj vrlo izkazali, že z veseljem prifakujenio njihispga prihsda in vabimo vso prgatelje dobre zabave cd blizu in dakf, da pridejo na prireditev. Z Bogom za narod. lz celega sveta. Redek slnžaj. V nedeljo, dne 16, iulija sta imela v St. Lenartu nad Škofjo Loko novi maši po do.vršenem tretjem letu bogoslovja dvoj&ka Matej in To maž Tavčar, rojena 17. septembra 1887,, in v maSnika posve&ena dne 5. julija t, 1. na dan sv. Cirila ip Metoda. Prihodnjega meseca avgusta pa bo minylo 59 let, odkar sta tudi po dovršeneni tretiem letu bogoslovja imela novi maši oba eri praznik, prvi zjutraj, drugi ob 10. uri v Poljanali nad Skofjo Loko tudi dvojčka Auton in Ignacij TaVBar (Kosmova), rojena dne 1. januarja 1827 in posvečena dne 31. julija 1852, Davek na macke. V Monakovu bo treba v bodo<5e pla^ati od vsake mačke 5 mark davka. Ta novi davek utemeljujejo s tem, da se v Monakovn vedno bolj množe macke, da ni mogo&e držati hiš v snažnosti, da mačke ne kale le s svojim nočnim cviljenjem noBnega mirui, temveč je reja prevelikega števila mačk tudi iz zdravstvenega stališča vredna obsojanja, in končno tudi mačke z uspeliom zasledujejo po javnih vrtovih ptice pevke ter tako onemogoBujejo razmnožitev koristnih pticev, Vsako maBko, ki v bodoce ne bo imeia ovratnika z znamko, bodo y, to pooblaščeni organi vjeli in takoj pokončali. Velika železniška nesreča. Predvozovi nekega osebnega vlaka na progi Baden-Frankobrod na Nemškem so skočili vBeraj, 17. t. m, ob VAl. uro dopoldne pri postaji Miillheim na odprti progi s tira. Do zvešer so izvlekli izpod razvalin 11 mrtvih in kakih. 20 ranjenih'. Tovarna za bonibe. Listi poročajo iz Barcelone: Neki mlad lant z imenom Cuberctue, ki ga ie bil naznanil njegov oče policiji radi poneverjenja, se je mašeeval nad svojim oBetom na ta nacip, da je izdal policiji, da izdeluje njegov oBe, ki je bil kljufiavni6ar, bombe. Policija je nato h.išo preiskala in našla celo zalogo bomb, Na podlagi tega odkritja so atetirali potem v Barceloni Se pet drugih krivcev,. Strašen viliar na Spanskem, Iz Madrida poroSajo: V nedeljo ponoBi je strašni vroSini 44 stopinj C sledil strašen vihar s ploho. Veliko hiŠ je poškodovanih, Razbitih je na stotisofie Šip, vihar je rušil dimnike in strehe. Treskalo je tako liudo, da je izgledalo, kakor da bi se izpremenilo nebo v ognjeno morje. ToBa in ploha sta preprefiili ves promet. Tresla se je tudi zemlja. Pridelek zlata v Transvaalu. V Transvaalu v Južni Afrikl so pridelali meseca junija t. 1. 667 tisoč unč zlata, ki predstavlja vrednost okroglih 68 milijonov. kron. S kopanjem zlata se je peBalo 1S6 tisoB delavcev, v premogovnikili je bilo zaposlenlli 8212 in na diamantnih poljili 10.597 delavcev, Revolucija y jeci. V državni ječi v 7ekaterinoslavu na Ruskem ]e 7 jetnikov razdejalo peč v jeBi in razširilo luknjo v dimnik. 'Jefiarja, ki jih je presenetil pri tera delu, so pobili jetniki na tla, mu vzeli revolver in se zabarikadirali v pekarni. S seboj so vzeli tudi omotonef n jeSarja. Ko ]e pri§la straža, se je edon fetnikov uslrelil. Drugi jetniki pa so obdržali omotenega jeftarja j-ri sebi in so ga izroBili Še-le, ko so jim obljubili, da ne bodo za svoja dejanja kaznovani. Lastne otroke zastrupila. V Lipskem na NemSkem tvori dnevno govprico zastrupljevalna zadeva, ki še ni popol.noma razjasnjena. Pred nekaj Basom je umrl 13'/iletni sin vdove Albert, in kmalu nato njenai lOletpa hčerka. Oba otroka sta podedovala od stare matere in od očeta nekaj premoženja, ki je.pripadlo po smrti otrok vdovi.. ZaBeli so poizvedovati in dognali s precejšnjo gotovostjo, da sta bila otroka zastrupljena. Vdova jo namreč zastrupila svoja otroka, da podeduje njib premoženje in se more zopet omožiti. Ko je državno pravdništvo uvecllo preiskavo, se je zastrupila vdova z vdihanjern plina. Povodeni, ker je počila vodovodna cev. Pri BuHalu je pofiila vodovodna cev. Voda je poplavila vso okolico. Ob nesrefii je bilo smrtno poškodovanih 6, nevarno ranjenih pa 30 oseb. &koda znaSa 5 milijonov kron. NajVeČJi mlln na svetu. Cetudi so Francosko sftasonJa frrekosSle v velikoihdustri-j^kih podjetjih !Amerika, Anglija in Nemčiia^ vendar se more Se pona- Šati, da ima najveftji mlin na svetu, Mlin v Gorbeilu, ki so ga zadnja leta zelo izpopolnili, je v stanu, zmleti vsak dan 7000 stotov moke ter jo razposlati odjemaicem. Ta mlin je tudi najvegji na svetu. Smrtna vročina v AmerikL Zadnji 8as prinašajo listi najstrašnejše novice iz Severne Amerike. Vse so nekajko osredotočene v neznosni smrtni vroSini, ki je zahtevala že nebroj žrtev. Traja že dva tedna. Po nastopu bude vročine se je sicer ozračje malo ohladilo, vendar pa je kmalu nastopila Še hujša vročina. Jz New-Yorka nam o tem jporo6a|o: Vrodina je znova nastopila; toplomer se dviga od dne do dne višje. Po cestah v New-Yorku znaša temperatura v senci 36 stopinj C. V kratkem Basu so naznanili 39 smrtnih slufiajev. Nad 100 oseb je z^dela takozvana solnfina kap, vsi so smrtno-nevarno oboleli. Povsod pogrešajo ledu. Magacini z ledom in tovarne ledu so preobloženi s preobilnirai naročili, katerim komaj deloma ugockijo. V restavracijah in raznih hotelih so nagromadeni kosi ledu, okoli katerih se zbirajo gruče obSinstva. Konji se vsled vročine zgrudijo, Be nimajo na glavi moŠnjička, napolnjenega z ledom. Alkohol je povsod iz rabe. ker je ljudstvo sprevidelo njegov škodljiv vpliv v tem letnem 6asu. Nekaj ljudi pija ledenomrzlo pivo. Povsod vise reklamna tablice za led, ki imajo naravnost magičen vspeh. Razume se, da vsakdo rad plača, kolikor se zahteva, samo da zaduši neznosno žejo in vrofiino. Slična poročila prihajajo tudi iz drugih mest. V Cikagi je vročina z vsakim dnem neznosnejŠa. 15 odraslih in- 15 otrok je dosedaj podleglo solnčarici. Na stotine avtomobilov hiti vsako jutro k obrežjem raznib jezer, ker je tam vsaj nekoliko hladneje. Razume se pa, da je ta sistem izključno le za amerikanske aristokrate, dočim se za priprosto ljudstvo živa duša ne zmeni. 60.000 lju$d spi v Cikagi vsako no5 na prostem, ker v soparnih sobah ni mogoče spati. Najzadnejše porofiilo pravi, da je od dne 2. do dne 14. julija umrlo 1100 oseb. 1300 konj in 8.000 psov in mačk je poginilo vsled istega vzroka.