# !   * Po koncu Drugega vatikanskega cerkve- nega zbora pred skoraj štiridesetimi leti so mnoge katoliške cerkve po svetu trpele za- radi zaviralnega vpliva neuspele liturgiène re- forme. Šele v zadnjih letih smo opazili pre- mike v smeri izboljšanja situacije z “reformo reforme”. V tem obdobju se ni pojavila nobena jasna smer v zvezi s tem, kako naj se prenova bo- goslu`ja odra`a na podroèju cerkvene arhi- tekture. Rezultat tega je bil, da so v imenu Drugega vatikanskega koncila cerkvam do- dali mnoge neustrezne inovacije, kar je pov- zroèilo ikonoklazem, izgubo sakralnosti in simbolike, oslabitev hierarhije, klerikaliza- cijo laikov, zmedo, nejasne loènice v zvezi z daritvenim in obhajilnim delom maše, pre- velik poudarek na skupnostnem vidiku bo- goslu`ja na raèun osrednjih kristoloških tem. /  Razlièni dokumeti, kot na primer dobro znano besedilo Okolje in umetnost pri katoliš- kem bogoslu`ju2, so veliko pripomogli k širi- tvi navedenih zmotnih preprièanj. Zato so se po vsem svetu pojavile desakralizacija mno- gih lepih cerkva in motnje v delovanju `up- nijskih skupnosti. Glede na to, da je omenjeno besedilo veljalo za neuradni dokument Ame- riške škofovske konference, zelo preseneèa dejs- tvo, koliko verodostojnosti je ta dokument dobil in jo še dobiva po vsej Avstraliji. Nedav- no smo bili temu prièa v eni izmed cerkva v avstralski pokrajini New South Wales, kjer so `upljani dobili posebne brošure (zgoraj nave- deni dokument je v le-teh velikokrat navajan kot splošno priznana referenca), s pomoèjo katerih naj bi se informirali o bogoslu`ju in arhitekturnih spremembah, ki naj bi jih do- `ivela njihova cerkev. To, da je v omenjenih brošurah obèestvo vernikov pojmovano kot “primarni simbol Kristusove navzoènosti”, je tipièen primer zgrešene teologije, saj vsakdo, ki je kdajkoli bral Katekizem katoliške Cerkve, dobro ve, da je Kristus najbolj navzoè prav pod podobo kruha in vina (prim. Katekizem katoliške Cerkve, 1088). Pri adaptacijah starih cerkva in arhitekturni podobi novih pogosto zasledimo prevelik pou- darek na obèestvu vernikov, ki naj bi predstav- ljalo središèe znotraj cerkvene stavbe. Primer tega, kako arhitektura lahko spod- buja bogoslu`je, ki je preveè osredotoèeno na obèestvu vernih, je pred nedavnim zgra- jena cerkev v Sydneyu. Cerkev je razporejena v stilu antifone tako, da je en del vernikov obrnjen proti drugemu, kar je zelo podob- no kot v Spodnjem domu parlamenta v Can- berri. Èeprav je taka razporeditev nekonven- cionalna, sama ne predstavlja najveèjega problema. Osrednji problem le`i v (stopni- èasti) razporeditvi sede`ev v stilu predaval- nice, ki vernike dvigne nad oltar. Zaradi te razporeditve se pojavi dvoje po- sledic. Prviè, ljudje so bolj postavljeni v sre- dišèe, s èimer se zmanjša ikonski status ol- tarja med mašo. Èe naj bi oltar zares slu`il svojemu namenu, ne sme biti le preprosto postavljen v središèe, ampak mora biti osred- nja toèka, kamor je usmerjen pogled verni- kov. Ogledati si moramo samo glavni oltar +#2 * 0    ( ,  1 2      !   * v baziliki Svetega Petra, da bi razumeli, da ne glede na to, iz katere smeri ljudje vstopijo v ta prostor, je oltar s svojim izpostavljenim baldahinom središèe celotnega svetišèa. Drugiè, zaradi dvignjenih sede`ev cerkev bolj spominja na gledališèe ali športno dvo- rano, v kateri ljudje dogajanje bolj aktivno opazujejo, kot pa zares v njem sodelujejo. Osrednji fokus namenjajo vernikom tudi smernice o liturgiènih spremembah, ki jih vse- buje Naèrt za restavriranje katedrale sv. Patri- cija v Toowoombi3 v Avstraliji. V tem naèrtu je ponovno poudarjen “skupnostni pristop” k cerkveni arhitekturi. Dokument razpravlja o tem, kako je cerkev potrebno preurediti za “obèestvo vernikov, ki je zbrano v molitvi” – kot da cerkev `e sama po sebi ni domus ecc- lesiae (dom cerkve, cerkveni dom, op. prev.). Latinska beseda ecclesia (cerkev, op. prev.) ne pomeni le ‚obèestvo vernih kristjanov’. Be- seda izhaja iz grškega izraza ekklesia, ki oz- naèuje sveèani zbor svobodnih, suverenih po- sameznikov. Beseda pomeni tudi “poklica- ti” oziroma “pozvati”, kar implicira, da ob- staja nekdo, ki poklièe, in nekdo, ki je po- klican. V kršèanski praksi je Bog tisti, ki klièe ljudi, naj ga skupno poèastijo pri bogoslu`ju. !,  Naše tradicionalne cerkve so v mnogih pogledih bolj domus ecclesiae kot pa nove. Èe si ogledamo samo katedralo Svete Marije v Sydneyu, lahko opazimo, kako se plasti zgo- dovine odra`ajo v vitra`ih, kipih in spomin- skih plošèah, ki ohranjajo `iv spomin na mnoge generacije katolièanov, ki so tam èa- stili Boga. Ti simboli vere konceptu ecclesia dajejo pravo te`o. Ecclesia namreè niso samo tisti, ki bivajo na zemlji, ampak tudi tisti, ki `e u`ivajo veèno plaèilo v nebesih. Cerkvena stavba pravzaprav ne pripada ljudem, ampak je dar, ki ga Bo`je ljudstvo daje Bogu. Ljudje so to Bo`ji hišo zgradili zato, da bi v njej èastili Boga z vsem dol`nim spoštovanjem in namenom. Prav zato ome- njena katedrala Svete Marije ni le simbol (ne upodablja) nebeške realnosti, ampak izra`a tudi prizadevanje vernikov na zemlji, da bi skozi generacije èastili Boga. Vse, kar verniki storijo za to, da bi cerkev obogatili, okrasili itd., je narejeno v veèjo Bo`- jo slavo. Èe bi bila cerkvena stavba zgolj za- radi ljudi, bi velike stroške, ki so vlo`eni v tako velièastno svetišèe, te`ko upravièili. Cerkev namreè ni zgolj nek kraj, kjer se sreèujejo ljud- je, ampak predvsem upodablja Sveto mesto; bogoslu`je, ki v njej poteka, pa je v prvi vr- sti namenjeno dialogu z Bogom. Sredi sedanje zmede na podroèju liturgije pa so nekateri cerkveni dostojanstveniki, kot na primer kardinal Ratzinger (sedanji pape` Benedikt XVI.) ter msgr. Klaus Gamber in p. Joseph Fessio prek tako imenovanega gi- banja “Reforma reforme” Cerkev pozvali, da mora ponovno preuèiti nauke in duh Dru- gega vatikanskega cerkvenega zbora. Na podroèju arhitekture so posnemovalci Stevena Schloederja in Duncana Stroika po- skušali najti ustrezen arhitekturni izraz za novo razumevanje in pojmovanje liturgiène in kul- turne tradicije Cerkve. Po drugi strani pa velja, da delo teh dveh arhitektov sporoèa, da ni priš- lo do ustreznega konsenza v zvezi z ustreznim arhitekturnim izrazom, ki bi bil sad reform Drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Stroik v celoti zavraèa naèela modernizma, ker so le-ta zakoreninjena v racionalistiènih te`njah razsvetljenske filozofije. Namesto tega poskuša ohraniti znak, simbol in tipologijo projektiranja cerkva tako, da upošteva kla- sièni in gotski arhitekturni stil. Vendar pa s tem, ko vso sodobno arhitekturo oznaèi za neustrezno, le-to tudi prikrajša za kakršno koli prilo`nost za legitimen napredek. /     Schloeder za razliko od Stroika prizna, da je v sodobni arhitekturi marsikaj dobrega,  # !   * pod pogojem, da le-ta ne pozabi na svoj tra- dicionalni in simbolni izvor. To za Schloe- derja pomeni, da je potrebno ustvariti dina- mièno in vitalno arhitekturo, ki je zakore- ninjena v tradiciji Cerkve in ki sodobni dru`- bi oznanja Kristusovo uèloveèenje. Monsignor Francis Mannion, ki ga je kar- dinal Francis George iz Chicaga doloèil, naj ustanovi nov Liturgièni inštitut, verjame, da cerkvena arhitektura “igra” “zakramentalno vlogo”. Trdi namreè, da se bli`a èas novega obdobja arhitekture, ki ne bo predstavljala “niti anti-moderne vrnitve k tradiciji niti ne logiènega razvoja sodobnih trendov”. Sedaj se torej v prej enotnem svetu mo- derne arhitekture daje prednost popolnoma novim idejam. Trenutno ni konsenza v zvezi s tem, kakšne naj bi bile sodobne arhitekturne us- meritve glede novih cerkva. Nekaj pa je ven- darle gotovo: pri gradnji katoliških cerkva modernizem nikoli veè ne bo mogel biti spre- jet kot legitimen arhitekturni izraz. Ta nova vizija bo preprièljiva šele tedaj, ko bo arhitektom in umetnikom tradicija po- novno postala navdih pri njihovem ustvar- janju. Po besedah msgr. Manniona, “mora- mo pri svojem delu vkljuèevati pristne do- se`ke sodobne liturgiène arhitekture, èeprav jih poskušamo preseèi tako, da prepoznamo njihove omejitve.” Kako se lahko potem najbolje soo~imo s to (arhitekturno, op. prev.) “zmedo”? V primerih, ko ni podpore s strani `up- nika ali lokalnega škofa, je te`ko, èe ne celo nemogoèe prepreèiti, da ne bi prišlo do ne- potrebne škode. Primer “prenove” katedrale Svetega Janeza v Milwaukeeju, ki jo je zaèel      !   * pravkar upokojeni nadškof Weakland, prièa o tem, da celo posredovanje Vatikana ne more zaustaviti nepotrebnih renovacij na cerkveni stavbi. Cerkve lahko najbolje zašèitimo tako, da se zanje (kot sakralne objekte) zavzema veè laikov. To je mogoèe storiti na veè naèinov. Prviè, cerkev je potrebno v prvi vrsti obravnavati kot Bo`ji tempelj, ne pa kot kraj zbiranja pripadnikov doloèene skupnosti; ljudje pa morajo to zavedanje odra`ati s svo- jim obnašanjem. Drugiè, katolièani moramo poznati teo- logijo cerkvene arhitekture in vedeti npr., kaj predstavlja oltar, kam je potrebno po- staviti tabernakelj ali zakaj se uporabljajo kleèalniki. Veliko ljudi seveda nima èasa brati in in- terpretirati vseh pomembnih cerkvenih do- kumentov. Vseeno pa obstajajo dela avtorjev, ki so si za to vzeli èas. Arhitektura v skupnosti4, delo Stevena Schloderja, je zelo tehten pris- pevek k tej problematiki: bralec lahko veliko izve o cerkveni arhitekturi; avtor ponovno vzpostavi zakramentalno in simbolno razu- mevanje bogoslu`ja in arhitekture. Tretjiè, `upljani, ki so informirani o teo- logiji cerkvene arhitekture, ne smejo èakati na to, da se pojavijo ikonoklasti. Takoj ko nek `upljan bolje razume cerkveno arhitek- turo, naj to svoje znanje posreduje ostalim `upljanom. To naj stori tako, da naj se o tem posvetuje z `upnikom in morda se o tem pri- pravi veè informativnih brošur ali pa kraj- ših oznanil s pri`nice. Pravzaprav ne škodi, èe vernike spodbu- jamo k veèjemu zavedanju o sakralni nara- vi `upnijske cerkve in elementov v njej. Tako bodo ljudje z globljim razumevanjem prisos- tvovali svetim skrivnostim, ki so jim prièa pri bogoslu`ju. 3 ( , V današnji informacijski dru`bi je znanje moè. Èe se v `upniji pojavijo ikonoklasti in tam promovirajo svoje nazore o skupnosti, moramo vedeti, kako naj ukrepamo, preden le-ti s svojo ideologijo preslepijo nepouèene. Èetrtiè, ne jemljite vsega, kar pravijo li- turgiki, èisto dobesedno. Pogosto problem ni toliko v tem, kaj le-ti izreèejo, ampak v tem, èesa ne povedo. Èe oltarju pravijo “sveta miza”, to popolnoma dr`i, saj oltar je Gos- podova miza, okoli katere se zbira obèestvo vernikov. Vendar pa to ni zgolj miza; je tudi daritveni oltar – mesto, kjer se sreèata nebo in zemlja v globoki evharistièni skrivnosti. Navsezadnje moramo tudi sami poskrbeti, da bodo naša svetišèa res vredna Bo`je nav- zoènosti. To se lahko zgodi edinole, èe bo še veèje število katolièanov cerkve razume- lo na globlji teološki, kulturni, zgodovinski in simbolni ravni. Dokler se to ne bo zgodilo, bodo arhitek- turne podobe novih cerkva in prenove `e ob- stojeèih cerkvenih stavb še naprej povzroèale `alost in zmedo na pastoralni ravni, poleg tega pa bodo tudi izkrivile avtentièno spo- roèilo Drugega vatikanskega koncila.  3%2 1. Sidney Rofe je zaposlen v podjetju WIM v Brisbanu, kjer se ukvarja z arhitekturno podobo katoliških cerkva. Trenutno zakljuèuje pisanje doktorske disertacije z naslovom Teologija cerkvene arhitekture na Fakulteti za tehnologijo v Queenslandu. 2. Environment and Art in Catholic Worship (EACW), delo ni prevedeno v slovenšèino (op. prev.). 3. Conservation Plan for St. Patrick’s Cathedral, delo ni prevedeno v slovešèino (op. prev.). 4. Architecture in Communion, delo ni prevedeno v slovenšèino (op. prev.).