glasilo DO ISKRA ŽELEZNIKI leto Vlil št.3	julij 1988
OB MJEVU VSTAJE SLOVEUSKtgA UAKOM
O pomenu 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda, je bilo že veliko napisanega. Pa je vendarle prav, da vsakokrat in stalno poudarjamo veličino tega dejanja. K uporu se je dvignil narod, majhen narod. S puško v roki se je dvignil proti vsemogočni fašistični moči, ki je zagospodarila Evropi in se stegovala tudi že na druge kontinente. Slovence so kot narod že odpisali in kanili večji del o-zemlja priključiti Velikemu "rajhu". A so se ušteli, niso pričakovali, da bo tudi tu na tem lepem vrtu Evrope počila puška upora, več pušk, da se bo odtrgal plaz, da bodo padali fašistični vojaki in njih pomočniki. Pa se je vse to zgodilo. Oživele so gnajne, polja, tudi mesta. Sovražnik se ni počutil nikjer več varnega. Upor se je vse bolj razraščal in hrumel po vsej Jugoslaviji. Z uporom proti okupatorju vseh barv, se je vse bolj krepila socialna revolucija, ki je podirala staro in gradila novo ljudsko oblast, nov socialistični družbeni red.
V tem boju in revoluciji vseh jugoslovanskih narodov so se oblikovale in krepile vrednote, ki so za sožitje med narodi izjemnega pomena. To so prijateljstvo, tovarištvo, enakopravnost, bratstvo, solidarnost in podobno. Za nas Slovence je bil ta boj in revolucija še posebno pomembna. Iz naroda hlapcev smo prav v tem boju in revoluciji postaja-
li gospodarji na svoji zemlji. Oblikovali in krepili smo zavest o svobodi, enakopravnosti ter oblikovali lastno državnost in narodno zavest, Oblikovali svojo kulturo, politiko in ekonomijo v okviru socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti v Jugoslovanski federaciji.
Zal pa smo vse preveč tudi mi Slovenci idealizirali socializem kot družbeni red, ki bo že sam po sebi prinesel v družbo blagostanje. To se pa ni zgodilo, ker smo premalo, ali pa nič,upoštevali, da razvoj socializma, kot naprednejšega družbenega reda od kapitalizma, ne moremo graditi brez odločnega odpravljanja protislovij, ki Jih poraja boj med novimi in starimi odnosi.
Dopuščali smo, da so ostajali pomembni problemi: nacionalni, ekonomski, socialni, politični in podobno nerešeni, ali pa smo jih s tujo pomočjo prikrivali in odlagali njih rešitev. Ob vsem tem pa nismo dosledno spoštovali načel: ustavnosti, zakonitosti in odgovornosti. Vse to nas je prJ peljalo v globoko vsestransko družbeno krizo, iz katere se bomo izkopali le z velikimi žrtvami. V pogojih kriznih razmer se je vse bolj razraščala in bohotila vsemogočna držav •
1
na in ostala družbena birokracija, ki je s svojim vplivom in močjo povsem zasenčila vpliv in moč družbenopolitičnih organizacij, tudi ZKJ, ter samoupravnih struktur.
Vspodbudno pa je, da je hkrati kot odgovor na vse to, in tudi povsem naravno, začela rasti zavest o nujnosti boja za demokratizacijo družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov.
V našo zavest se vse bolj vrašča spoznanje, da je nadaljnji razvoj socialistične samoupravne družbe usodno odvisen od nenehne rasti dejanske stvarne demokracije. Prav tu smo Slovenci prvi krenili v boj in upamo, da bo uporni duh 22. julija rodil sadove, saj si vsi v Jugoslaviji želimo mirnega in ustvarjalnega življenja in to v socialistični in samoupravni družbi. Vse to pa vse napredne sile slovenske in jugoslovanske družbe obvezuje, da odločno odklanjamo vse poskuse katerihkoli sil, organizacij, grupacij ali posameznikov, da bi izkoriščali sedanje krizne razmere za protisocialistično razdiralno delovanje, za podpihovanje nacionalne mržnje. Odločno je treba zavračati vse, ki skušajo izkoriščajoč napake in zmote preteklosti povsem uničiti pomen in rezultate osvobodilnega boja in socialistične revolucije.
Vladimir Polajnar
RAEHISLJATI, TOKATI m SODELOVATI y tajno
povabilo vsakemu delavcu
Kako velik je vpliv inovacijskih predlogov na napredek lahko razberemo iz statističnih poročil razvitih dežel. V najbolj razvitih deželah oz. uspešnih podjetjih daje že vsak tretji delavec najmanj en inovacijski predlog letno.
V Jugoslaviji in tudi v naši delovni organizaciji smo na žalost daleč za takimi rekordi. Vendar nad stanjem, ki ob-, staja, ne smomo obupati. Začetek Je vedno najtežji. Metode in načini reševanja iz take krize pa so številni. Nekaj smo si jih zastavili tudi v naši delovni organizaciji, in upamo, da bodo uspešni.
Ustvarjalno delo Je v Jugoslaviji dobilo solidno pravno osnovo v Zakonu o varstvu izumov, tehničnih Izboljšav in znakov razlikovanja. Na osnovi tega zakona smo v začetku lanskega leta sprejeli tudi naš Pravilnik o inventivni dejavnosti. Seveda bi se vsakdo hudo zmotil, če bi sklepal, da sc s sprejetim pravilnikom vsi problemi rešeni. Nekoristen je vsak pravilnik, kot tudi sleherni splošni akt, če ne obstaja organ, ki bi skrbel za njihovo uresničevanje. Najprej pa je potrebno ustvariti klimo, ki bo primerna za
Iz podelitve priznanj inovatorjem občine Škofja Loka Foto: Galjot M.
"rast" inovacijske dejavnosti. Takšna klima seveda ne pade z neba, v delovni organizaciji jo je potrebno ustvariti. Izpeljava te naloge je zaupana vodstvu delovne organizacije, organizatorju inovativne dejavnosti in inovativni komisiji. Vsi pa smo zadolženi, da utrjujemo inovacijsko kulturo, ki bo izražala dolgoročno usmerjenost naše organizacije k iskanju smiselnih novosti in sppznanju, da se v sodobni in vedno bolj zahtevni družbi da preživeti le, če delaš in ponudiš kupcem kaj kakovostnega, novega in tudi poceni, kar se vse da doseči le z inoviranjem.
In kakšno je dejansko stanje v naši delovni organizaciji? Lahko bi rekli slabo, saj približno en enovativni predlog na 100 zaposlenih v letu 1987 ne kaže k temu, da bi se lahko primerjali z razvitim svetom. Vendar ne smemo biti črnogledi. V sklopu aktivnosti za pospešitev inovativne dejavnosti smo v lanskem letu kot prvo izpeljali anketo,s katero smo pridobili širše mnenje o inoviranju. Predlogi in pripombe nam služijo za lažje in boljše nadaljnje delo. Spoznali smo, da imamo oporo in pomoč pri vodilnih in vodstvenih delavcih, katera pa nam je tudi nujno potrebna*.
V januarju smo izpeljali akcijo "Januar mesec koristnih predlogov" ki je dosegla željeni namen, saj smo prejeli lepo število predlogov. Obiskal nas je priznani strokov-
Kultuml program ob podelitvi ~ Foto: Galjot M.
Z
njak s področja inovativne dejavnosti prof. dr. Matjaž Mulej iz Ekonomske fakultete v Mariboru in v krajšem predavanju govoril o vlogi poslovodnih delavcev pri pospeševanju inovativne dejavnosti in o pomenu inovativnosti.
26. marca Je bila v naši delovni organizaciji krajša slovesnost. Gostili smo inovatorje škofjeloških delovnih organizacij. Med nagrajenci kot inovatorji občine Škofja Loka za leto 1987 sta bila tudi naša delavca inž. Janez Kavčič in Ivan Mohorič. Naši delovni organizaciji pa je bila ob tej slovesnosti podeljena plaketa za najuspešnejšo OZD v občini Škofja Loka v letu 1987 pri razvijanju inovativne dejavnosti. Organizator te akcije je bila Občinska raziskovalna skupnost Škofja Loka, ki je udeležence povabila k udeležbi z geslom "Znanje je drago, neznanje še dražje". Marsikdo pa se je ob podelitvi tega priznanja upravičeno zamislil nad maloštevilnimi inovativnimi predlogi v naši delovni organizaciji. Vendar pa smo v lanskem letu izpeljali številne akcije, ki so nas pripeljale do boljših rezultatov v občinskem merilu. V bodoče pa se moramo truditi, da bomo rezultate lahko primerjali z organizacijami, ki imajo dobro razvito inovativnost. Upravičeno lahko ugotovimo, da smo na poti k napredku, saj smo od sprejetja pravilnika v lanskem letu prejeli 30 inovativnih predlogov in 20 predlogov v januarskii. akciji. Skupna gospodarska korist oz. inovacijski dohodek od sprejetih inovativnih predlogov v DO za leto 1987 je znašal 90.380.586 din.
Za sprejete inovativne predloge smo v letu 1987 predlagateljem izplačali nadomestila v skupnem znesku 3.372.188 din.
Na osnovi 56. člena Pravilnika o inovativni dejavnosti pa smo 25 $ ustvarjenega inovacijskega dohodka za leto 1987 izplačali vsem delavcem kot nagrado od inovacij. V izpeljavi imamo tudi akcijo za nagraditev petih najbolj prizadevnih inovativnih delavcev in tistih vodij, od katerih prihaja največ inovativnih predlogov.
Naša bodoča naloga je, da poskušamo preiti iz sistema posamičnih predlogov na množično inovacijsko dejavnost, da premagamo ovire, ki so le delno objektivne narave, pretežno pa v miselnosti in navadah ljudi, da^poskušamo načrtno ustvarjati okoliščine in pogoje, da se invencijsko inovacijska dejavnost širi v vseh delih naše delovne organizacije.
Francka Novak, iur.
OBISK StjnA CeBIT 88 V HAUTIOVKU
CeBIT je sejem računalnikov, računalniške opreme (hardwer, softuer), bančne, pisarniške in telekomunikacijske opreme.
V dvanajstih velikih dvoranah je razstavljalo svoje izdelke okoli 2730 razstavljalcev iz 36 držav, med katerimi sta bila tudi dva jugoslovanska. Naše barve sta na tem najpomembnejšem evropskem sejmu računalništva zastopala celjski AERO in mariborski PRIMAT.
Zaradi zelo velike in pestre ponudbe se je težko opredeliti za podrobnejše oglede raznih programov. Predvsem pa je težko iti v podrobnosti, kajti število obiskovalcev sejma CeBIT sili razstavljalce k maksimalni racionalizaciji svojega časa.
Čeprav na letošnjem sejmu ni bilo nekih revolucionarnih novosti, pa številčni podatki kažejo, da gre za neverjeten razmah računalništva in da je napredek velik.
Opazen je velik premik na področju laserskih tiskalnikov, ki po ceni postajajo vedno bolj dostopni uporabnikom. V nove modele je že vgrajena črtna koda, ki jo v tujini u-porabljajo že na mnogih področjih življenja.
Proizvajalci računalniške opreme posvečajo veliko pozornosti tudi ljudem z raznimi telesnimi hibami. Na sejmu smo si ogledali mnoge pripomočke, ki omogočajo takim ljudem normalno vključevanje v okolje in komuniciranje (pripomočki za vnos tekstov z govorom, posebne tipkovnice za ljudi z motoričnimi motnjami, tipkovnica za vnos s pisavo za slepe).
Zelo pa se zmanjšalo zanimanje r.= majhne sisteme (C64, AMSTRAD), saj jih skoraj niso razstavljali. Zaradi dostopnih cen si pač marsikdo lahko privošči boljše sisteme (ATARI, AMIGO), ki omogočajo tudi resnejše delo (delo z bazami podatkov, urejanje besedil, ...). Torej, računalniki, ki so namenjeni zgolj igranju, niso več aktualni.
Našo pozornost so predvsem pritegnile stojnice, za katere smo smatrali, da izstopajo od ostalih in so za nas pomembnejše, kot npr. DIGITAL, IBM, HEWLET, PACKARD, FUJITSU, EPSON, CANON. V tem grobem preletu smo opazili, kako hitro se še vedno razvija računalniška oprema. Najmočneje so prisotni angleški, ameriški, japonski in nemški proizvajalci, vse več pa Je bilo tudi proizvajalcev iz Hong -Konga, Taiwana in Koreje. Prevladujejo fizično manjši sistemi, katerih pomnilna sposobnost Je velika. Tako pomnil-niške kapacitete centralnih memorij in periferij gredo v GIGA BITE in skoraj presegajo razumne meje. Od velikih razredov sta še vedno v ospredju DIGITAL in IBM, vse bolj pa poizkušajo v ospredje prodreti tudi drugi proizvajalci. Lahko rečemo, da prevladujejo mikroračunalniki različnih zgradb in namenov - procesni in poslovni, ki so zelo operativni, vendar uporabniško manj obsežni. Imajo možnost
majhnega števila priključkov, zato za tako firmo, kot je naša, kjer je potreben sistem z multiprogramingom, niso primerni. Seveda niso izključeni, kajti nekatere računalniške aplikacije bi lahko delovale na PC-jih in s tem razbremenile glavni računalnik.
Na sejemski demonstraciji ne moremo dobiti prave predstave o zmogljivosti računalnika, ker ni popolnoma obremenjen. Sele v tovarni, ko priključimo 40 uporabnikov, ki delajo aplikacije vodenja proizvodnje, pa se izkaže prava zmogljivost računalnika.
Glavni trendi pa so bili:
Harduer:
-	vedno večja popularnost delovnih postaj, ki postajajo tudi z uporabo novih hardwerdskih rešitev (RISC - procesorji, harduerska rotacija, senčenje) tudi izredno zmogljive;
-	zmogljivost računalnikov že omogoča simulacije v realnem času/
-	povezava delovnih postaj v mrežo in povezava le-te s centralnim računalnikom/
-	zaradi izredne količine podatkov , ki se jih obdeluje,
uporaba zmogljivih diskov (več sto MB na eno delovno postajo);
-	začetek uvajanja optičnih diskov (read and write)/
-	standardna uporaba barvnih monitorjev z visoko ločljivostjo (1280 x 1024) tudi na manj zmogljivih sistemih (tudi
za PC-je).
Softner:
-	izredna množica različnih rešitev za ista področja/
-	za uporabo vedno enostavnejši (user friendley);
-	poudarek na integraciji. Od snovanja izdelkov preko konstrukcije do vodenja in kontrole proizvodnje;
-	prehod na jDsisteme/
-	popularnost relacijskih baz podatkov.
Za največje presenečenje je na sejmu poskrbel EPSON, ki Je predstavil 48 - iglični tiskalnik, ki ima res presenetljive značilnosti. V konceptnem načinu Je hitrost 300 znakov na sekundo, v lepopisnem pa 100 zn/sek. Pozna 10 pisav,od tega eno v štirih in eno v treh velikostih. Kvaliteto izpisa lahko primerjamo s kvaliteto laserskega tiskalnika.
Druga novost pa Je CAN0N0V laserski tiskalnik, ki prvi na svetu zna pisati Istočasno na obe strani. Modeli serije LPB - 811 izpišejo list papirja formata A4 na obe strani v 12,5 sekunde, morejo pa pisati na papir različnih velikosti brez menjanja kaset za papir.
ASTH0N - TATE Je prvič predstavil programsko opremo (dBASE DIRECT/36), ki omogoča povezovanje PC-jev z IBM-ovi računalniki serije 36. Japonski proizvajalec OLKMPUS in ameriški
3M sta skupaj predstavila prvi magnetni optični disk, ki omogoča branje, pisanje in brisanje informacij. Na trgu bo že letos.
Iz vsega, kar se je dalo videti na sejmu, Je opazno, da proizvajalci sicer med seboj konkurirajo. Kljub temu pa razvijajo svoje sisteme v smeri kompatibilnosti (možnost povezovanja različnih računalnikov med seboj).
S seboj smo prinesli mnogo strokovnega in propagandnega gladiva in naslove proizvajalcev, kar nam bo pri eventualnih odločitvah nabave opreme lahko koristno služilo.
Rafko Kavčič
3 KOUfEREUCE EK MOV-UE ORCjAUIEACIJE
Pred poletnimi počitnicami so se zbrali predstavniki vseh treh osnovnih organizacij ZK na redni letni konferenci. Glavni temi sta bili: Programska sanacija delovne enote Reteče in vpliv stabilizacijskih ukrepov na gospodarjenje v naši delovni organizaciji.
Uvodne besede k prvi točki sta podala tov. glavni direk-. tor in direktor proizvodnega področja. Nakazani so bili osrednji problemi, zaradi katerih se ne uresničuje elaborat o združitvi. Z elaboratom je bilo namreč določeno, kakšni premiki bodo storjeni za sanacijo stanja. Naštejmo samo nekatere:
Kot prvo in najvažnejše je prestruktulranje proizvodnje in zamenjava proizvodnega programa. Bivši proizvodni program TGA naj bi postopoma zamenjali s programom elektromotorjev in aparatov iz Železnikov.
Drug pomemben ukrep naj bi bil v prestruktuiranju kadrov. Prvo in najvažnejše Je zmanjšanje režije oziroma neposredno tudi prostorska združitev režijskih oddelkov. In drugo, vsa strokovna opravila proizvodnega programa iz Železnikov vodijo strokovni delavci iz Železnikov, preostali program pa režijske službe DE Reteče.
Tretji pomembni' ukrepi so na področju prostorske sanacije. Sem spadajo sanacije proizvodnih linij, spremembe namembnosti prostorov in organizacija centralnih skladišč delovne organizacije v Retečah.
Elaborat predvideva še vrsto ukrepov in posegov, vendar tu ne bi vse naštevali. Na te, ključne, Je bilo opozorjeno tudi na sestanku. In kaj Je do danes storjenega.
Tov. glavni direktor ugotavlja, da Je prestruktulranje proizvodnega programa naletelo na več omejevalnih dejavni ■ kov kot Je bilo pričakovati. Proizvodni program Železnikov se je še premalo vtkal v DE Reteče. Predolgo se skuša zadrževati stare programe, ki ne vzbujajo zaupanja in sigur-
Med dvanajstimi dvoranami Je bila ena namenjena samo sistemom za delo z grafiko, CAD - CAM tehnologija. Ocenjeno Je, da je danes v svetu več sto firm, ki ponujajo rešitve s tega področja. Pri taki množici ponudnikov hardwera in softwe -ra je težko imeti dober pregled nad stanjem.
nosti. Tudi razvoj starega programa ni več zadostno prodoren, da bi lahko računali na njegovo konkurenčnost ha trgu. Zaradi tega so poslovodni organi pripravili program nadalj-ne sanacije DE Reteče, s tem, da naj bi glavno težo vzpostavitve ustreznejšega asortimana izdelkov poiskal Razvojni institut.
Direktor proizvodnega področja smatra, da je bilo na vključevanju DE Reteče storjenega veliko in da z zadovoljstvom lahko ugotavlja pozitivne premike. Seveda pa je še vedno prisotna dilema o nadaljnem proizvodnem programu. Z obsto-pičim v nedogled ne bo šlo. Treba je najti trajne rešitve, xrato poziva odgovorne, da aktivno sodelujemo pri iskanju rešitve. Opozarja pa na nedoslednost pri izvrševanju plana, ohlapnost na področju izgotovitve mnogih serij, neizvajanje nalog s strani pripravljalnih oddelkov in nerazumno visoke zaloge nedokončane proizvodnje.
V	Retečah je trenutno 33o zaposlenih, od tega 212 produktivnih delavcev, ostali pa režijci v pripravljalnih oddelkih in skladiščih. Proizvodni program, ki trenutno teče,obsega sledeče artikle: mlinčki, plinske peči, opekači kruha, štedilniki in montaža sesalnikov. V prihodnje naj bi se ta zreduciral na pomivalne stroje, štedilnike in aparate AEG.
V	razpravi so bili izpostavljeni še drugi problemi. Tako je bila izražena bojazen okrog prihodnosti proizvodnje štedilnika, kritika v zvezi z neuspelim poslom s kaloriferjem. Tu gre predvsem za nekvaliteto, zaradi katere ni možno računati na plasman tega izdelka na tržišču. Tudi sodelovanje strokovnih služb Železnikov in Reteč ni ustrezno. Veliko je dogovorov in zastavljenih akcij, a niso do kraja izpeljane. To je na področju poenotenja šifracije, združevanja zalog, usklajevanja materialov itd. Problemi so na področju PTT komunikacij za prenos podatkov na relaciji Železniki - Reteče. Kljub tem težavam so bile Reteče uspešno vključene v enotni informacijski sistem DO. Obstaja pa velika nevarnost, da
se bo stvar raradi tehničnih problemov komunikacij ustavila. Tu so problemi še globlji, kajti celo področje Reteč je s telefonijo zelo nerazvito. Na večje ojačitve je računati šele do leta 1990, ker je treba zgraditi novo PTT infrastrukturo.
Reorganizacija skladiščnega poslovanja Je prinesla mnoge prednosti, gledano s stroškovnega vidika, a tudi veliko težav. Ze pri samem združevanju zalog je prišlo do velikih neskladij, ki nam danes povzročajo glavobole. Fizični premiki blaga iz Ljubljane v Reteče in delno iz Železnikov v Reteče so povzročili tudi ogromno fizičnega dela, ki ga obstoječi skladiščni delavci ob normalnih delovnih pogojih niso več zmogli. Prišlo Je do problemov, ra katere danes, kot pravijo, neupravičeno nosijo posledice.
Ugotovitve in opozorila z razprave naj se upoštevajo v dokumentih programske sanacije DE Reteče. Pri sami sanaciji pa morajo z vso odgovornostjo konstruktivno sodelovati poslovodni organi, strokovne službe in drugi subjektivni dejavniki razvoja.
Obrazložitev k drugi točki: vpliv stabilizacijskih ukrepov na gospodarjenje pri nas je podal tov. glavni direktor.
Naglasil je, da so kljub trenutnim velikim težavam ukrepi pozitivni in obetajoči. Končno se je ta družba vendar zavedla pomembnosti tržnega gospodarstva. Le na ta način se lahko boljši potegnejo iz sivega povprečja, slabi pa končno zavedo svoje šibkosti. Ce bo zvezna vlada zdržala, si lahko obetamo čez čas postopen dvig gospodarske moči. Ob ustreznih socialnih programih pa je seveda treba reševati tudi najrevnejše.
Ti ukrepi niso nič doprinesli k izboljšanju gospodarjenja, razen delne sprostitve cen in uvoza. Vse to pa Je spet dvorezni meč. Konjuktura našim proizvodom namreč upada, zato s cenami ne kaže preveč'žonglirati'. Uvažamo pa zato, ker doma ni na razpolago dovolj kvalitetnih repromaterialov za izvozne artikle. Tako tudi na tem področju ne moremo računati na bistvene dinarske prilive na račun večjega izvoza. Načelna ugotovitev je, da izvozniki z novimi ukrepi niso nič pridobili.
Omejevanje osebnih dohodkov je drug odločilen dejavnik predvidenih stabilizacijskih ukrepov. Po eni strani je to administrativni ukrep, po drugi strani pa resnično ne bo dohodkovnih možnosti ra bistveno povečevanje. Tako v naslednjih mesecih, posebno čez poletno mrtvo sezono,tudi mi ne moremo računati na nobeno povečanje.
V nadaljnih akcijah se moramo obrniti predvsem sami vase in poiskati notranje rezerve, ki so, a slepo drvimo mine njih. Nujno se moramo lotiti zmanjševanja zalog in racionalnejšega obračanja materiala. Pod vsakim pogojem je treba zboljšati kvaliteto izdelkov, predvsem pa več izvleči iz znanja strokovnega kadra. Tega imamo dovolj, vendar ne daje od sebe tistega, kar bi lahko in moral.
Tudi notranja organizacija še ni v redu. Pravkar so v teku priprave na dokončno organizacijsko obliko. Vsem gotovo ne bo všeč, vendar je nujno, da se še bolj zoperacio-naliziramo. S tem povezane so tudi spremembe v vrednotenju dela in nagrajevanju. To nam vedno bolj šepa in predstavlja še velike probleme v nekaterih službah. Zdiferencirati se moramo na ustreznem vrednotenju znanja in zahtevnosti ter izvajalčeve sposobnosti■in pridnosti.
Enotna Je bila ugotovitev, da so razmere krute, a še ni prepozno. S skrajnimi močmi si moramo prizadevati, da iz-‘ plavamo iz težav. Izgledi so, volja tudi, le obupati ne smemo.
Marjan Šmid, inž.
IC ELA MnOimVUlh OK^AUOV
Delavski svet je na 2. redni seji sprejel naslednje sklepe:
-	pripraviti je potrebno konkretno poročilo v zvezi z investicijo in ugotavljanjem skupnega dohodka s Progresom;
-	odobrena sredstva 200 milijonov za dodelitev kreditov se povečajo na 271.500.000 din;
-	samsko stanovanje v Podlubniku 153 se preimenuje v kadrovsko stanovanje;
-	Sprejme se program razvoja SLO in DS za leto 1988 DO Elektromotorji Železniki;
-	v komite za SLO in DS se kot predsednik konference 00 ZSMS imenuje tov. Megušar Roman, v ekipe PMP pa Andre-evski Dušan, Kavčič Ema, Špacapan Viktorija in Berce Ivanka, v gasilsko ekipo DE Reteče pa Brelih Anton;
-	v odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA je delavski svet imenoval tov. Thaler MarJana,dipl.prav.;
-	člani delavskega sveta aneksa k SaS o temeljih plana OSKIS niso sprejeli;
-	glede na kalkulacije, ki jih je pripravila služba za plan in analize je delavski svet sprejel sklep, da se cene gospodinjskim aparatom povečajo za 19,5$ na sklep delavskega sveta z dne 26.4.1988, cene storitvam in rezervnim delom pa za 30 $.
Na 2. redni seji komisije za medsebojna delovna razmerja
so bili sprejeti naslednji zaključki«
-	v delovno razmerje so bili sprejeti: Ozebek Janez, Oblak Jurij (se ga pokliče na razgovor), Pintar Matjaž, Marin Igor, prošnja Jelenc Marjete ostane v evidenci, Jelenc Valentin in Jurjevič Miro;
-	Razporejeni so bili: Kemperle Aleš, Thaler Aleš, Pustinek Jožica, Jelenc Marjan, Marenk Andrej, Kosovinc Aljoša, Deberoardi Branko, Belič Igor, Babič Željko, Jelenc Valentin, Franko Primož in Tavčar Niko;
-	prerazporejeni so bili: Dedič Hajrudln, Tolič Ivo, Kavčič Majda, Benedičič Marija, Dolenec Nataša, MrlJak Ivan, Hašlč Nande, Kalan Franc, Debeljak Andraž, Igličar Damjan, Vrhunc Marjan, Tarfila Lojze, Hafner TatJama, Zontar Majda, Rupnik Anica, Križnar Milka;
-	komisija Je sprejela sklep, da se potrdi rezultate vrednotenja zahtevnosti dela v skladiščno transportni službi in to daje v potrditev še delavskemu svetu;
-	sprejet Je bil sklep, da se predlog za napredovanje za Savič Vinka obravnava takrat kot ostala napredovanja;
-	prav tako Je bil podan predlog za napredovanje za Sturm Dragota. Komisija Je bila mnenja, da gre za prerazporeditev in zadolžila Jelenc Matija, da poda ustrezno obrazložitev. Ce pa gre za napredovanje, bo predlog obrav-
navan takrat, kot ostala napredovanja;
-	prošnji Tolar Lilijane za prerazporeditev na drugo delovno mesto komisija ne more ugoditi;
-	v mesecu juniju so delovno razmerje prekinili« Vehovec Peter, Bogataj Sandi*, Koblar Mici, Jeršin Marinka, Benedičič Franc, Lukančič Franc, Kociper Marko, Rakovec Janez, Mohorič Roman, Demšar Anton, Jelenc Angela, Demšar Francka, Berce Marija, Thaler Julka, Rebernik Marija, Kenda Minka, Borštnar Božidar, Čarman Marija, Tavčar Ana, Sabolek Ivana, Berčič Matilda, in Rejc Marinka;
-	potrjena je bila cena ure za počitniško delo in sicer 2.000 din na uro;
-	potrjena Je bila komisija za opravljanje pripravniškega izpita za Fujs Branka in Jusič Edina;
-	komisija Je potrdila nove višine dnevnic, jubilejnih nagrad in nagrad ob odhodu v pokoj.
Komisija za družbeni standard je na svoji 2. redni seji sprejela naslednje sklepe:
-	Stanarine v samskem domu Na Kresu so povečane za 35 $.
-	Na komisijo so bile podane tri prošnje za dodelitev stanovanja (Jesenovec Ana, Civič Ermina in Stankovič Vinka) za katere Je komisija sprejela sklep: naša delovna organizacija stanovanj nima na razpolago, obenem pa jim predlaga, da se jeseni prijavijo na razpis samoupravne stanovanjske skupnosti v Sk. Loki oz. v Ljubljani.
-	Sprejet je bil sklep, da se pritožbi podani na razpis za dodelitev posojil zavrneta z obrazložitvijo: odobrena sredstva so razdeljena, dodatnih sredstev pa ni možno dobiti. Jeseni bo ponoven razpis za dodelitev posojil, kjer imata možnost kandidirati.
-	Sprejet je bil sklep t da se odobri 50 $ sredstev (kot posojilo) za nakup stanovanja skupaj s PTT Kranj za družino Tušek, če bodo sredstva na razpolago.
-	Namembnost samskega stanovanja v Podlubniku 153 se spre-' meni v kadrovsko stanovanje (sklep DS). To stanovanje pa se na predlog strokovnega kolegija dodeli Jurjevič Mirotu. Stanovalkam, ki so bivale v tem stanovanju,so bile izdane odločbe, da stanovanje izpraznijo do 30.6.1988 in sicer tako, da se dve preselita v samski dom na Spodnji trg 19
v Škofji Loki, ena pa v samski dom Na Kresu 19,Železniki.
Zaradi rešitve stanovanjskega problema Jaušovec Janeza in Anšek Marije je_ komisija sprejela sklep, da se Škrgič Mohamed in Bergant Pavle takoj preselita v sobo 242 (samski dom Na Kresu), v njuno sobo pa Jaušovec Janez in Anšek Marija z otrokom.
-	Zaradi povečanja stroškov družbene prehrane Je komisija potrdila nove cene, ki veljajo od 1.7.1988 naprej.
Iz zapisnikov zbrala:
Olga Vrhunc
G
ui oummijA, ki ue 51
BILO HKRATI TUBI OUESUA~ ČEUJE BUHA (M. BOK)
Znamenja, ki počasi propadajo. To so vendarle delo naših prednikov. Mi pa hodimo mimo njih kot furmanski konji. Res so muzejsko društvo, spomeniško varstvo, krajevna skupnost. Ampak, ali niso to le birokratske ustanove, ki se borijo za svoj obstoj. Cas, ki pa naj bi bil amenjen ljudem, porabijo za nekaj nerazumljivega.
Toda čas gre naprej !
Koliko časa bomo še čakali na nas in našo krajevno skupnost!
Matej Galjot
Vsak narod si najprej zgradi temelje - svojo osnovo za obstoj: jezik, arhitekturo, izročilo, navade, in če jih ne ohranja, se njegova semena izrodijo. Tradicija se izgublja v atmosfero življenja. Le to pa postane samemu sebi namen, vegetiranje do propada.
Malo se ozrimo po tem našem mestu?
Kaj je dobrega in kaj slabega, kaj je še značilno slovensko. Na zunaj so to hiše postavljene v enotno celoto v • "gorenj koncu", vaška arhitektura Češnjice je razbita, industrija je zasedla rodovitne ravnine. Bloki in stolpnice so s svojim kipenjem v nebo prisilili ljudi v življenje v betonski puščavi, nova naselja pa se gradijo kot predmestja ali pa kot, oprostite, taborišča.
Kje je pravzaprav utrip in jedro našega kraja. Pred trgovino, res smo potrošniška družba, ampak ne priznajmo si, da je trgovina naš center. Kino, to je tam pri Alplesu, pri bencinski črpalki tam, kjer vrtijo tuje, predvsem slabe filme. In kje so mladi poganjki naroda v kinu, med tujo besedo, med štirimi stenami zakajenih gostiln.
Prav tam kot starejši. Saj vsi skupaj nimamo kam !
Najbolje, da priznamo: "To ni nobeno mesto !" Je to okolje vegetarijočih z onesnaženim duhom ?
Očistimo našo okolico, da bomo mi in naši otroci živeli lepše.
Okolica trgovin. Prav tam, kjer je polno otrok, je gradbeni material. Ali je res treba čakati, da pride do najhujšega ?
Na igrišču v Dašnici je kot kaže še vedno gradbišče, ni pa več zidarjev, ampak so tu otroci. V blatu, lužah in na skladovnicah materiala.
7
a BOLJŠE omČAUJE v bo gOREUjSKE Egi JE
Pred letališko zgradbo (prvi z leve novi predsednik sekcije Boris Jalovec)
V sredo, 22. junija 1988, je Sekcija novinarjev in organizatorjev obveščanja za Gorenjsko na brniškem letališču sklicala posvetovanje z namenom, da bi se v regiji bolje organizirali in dosegli višji nivo obveščanja v združenem delu.
Sestanek je vzorno pripravil Boris Jalovec, ki je v DO Letališče Ljubljana na Brniku odgovoren za obveščanje tega 400 članskega kolektiva.
Najprej je v uvodnem pozdravnem nagovoru direktor letališča slikovito orisal dejavnost in probleme te DO in predvsem poudaril nujnost večje investicije v letališko zgradbo in naprave, če hočemo, da bomo Slovenci imeli to pomembno okno v svet. Ob tem je posebej poudaril pomen obveščanja v DO. V nadaljevanju je tekla razprava predvsem o problemih informiranja v OZD s posebnim poudarkom na problemih Gorenjske sekcije. Delo te sekcije v zadnjem času ni bilo dobro predvsem zaradi neaktivnosti nekaterih posameznih članov vodstva. Dogovorili smo se, da se je
Na delovnem sestanku
treba za srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja SR Slovenije, ki bo 7. in 8. oktobra v Novi Gorici,dobro pripraviti. Beseda je tekla tudi o vsebinski zasnovi glasil OZD, pri čemer naj bi v proces informiranja bolj vključevali 00 sindikata in tudi druge DPO ter poslovodne delavce. Posluževali naj bi se tudi "zelenih informacij", ki Jih izdaja Republiški sindikalni svet. Sekcija bo v bodoče organizirala sestanke v posameznih DO na Gorenjskem. Naslednji sestanek aktiva bo organizirala Jela Rebolj v DO Merkur Kranj v Naklem.
Na sestanku je bilo izrečenih še veliko misli in pobud, pa tudi nekaj kritik. Na koncu smo izvolili novo vodstvo.
V naslednjem mandatu bo sekcijo vodil Boris Jalovec, ki je napovedal trdo delo in zahteval od sodelavcev vso pomoč in podporo. Nato smo si ogledali še letališče in se v letališkem gaju ob zakuski poslovili od prijaznih gostiteljev s tiho, a trdno obljubo, da bomo v bodoče več sodelovali in več storili za boljše obveščanje vsak v svojem okolju in vsi skupaj na Gorenjskem.
Vladimir Polajnar
nublizc ~ HLAMUKA
Kot ste slišali ali brali, smo na redni programsko volilni konferenci izvolili novo vodstvo 00 ZSMS ISKRA Zelzniki. Glede na to, da je bilo na konferenci "ogromno" naših članov, ste seveda vsi seznanjeni s programom našega dela za leto 1988. Člani predsedstva nismo v organizaciji zaradi popolnitve praznega prostora na papirju ali lastne^ interesa, temveč zato, da skupaj rešujemo vaše probleme. Obveščali vas bomo o problemih tovarne in o problemih celotne ZSM Slovenije. Vsak oddelek v tovarni ima svojega člana v predsedstvu 00 ZSMS. Do njih lahko stopite, kadar vam je volja,in jih lahko seznanite s svojimi problemi, oni pa Jih bodo povedali na sestankih predsedstva. Izključeni so osebni spori in privatne zadeve. Člani predsedstva bomo skušali vaš problem čimbolje rešiti. Naj ne ostane le pri vaših pogovorih, kritiziranjih in negodovanjih, temveč nam zaupajte, če bomo le mogli, bomo pomagali. Ne prijemajte nas za besedo, vedno nam ne bo vse uspelo, veseli bomo, če vas bomo lahko pridobili člmveč, saj bomo le tako močni in trdni za uspeh. Zavedamo se, da ste izgubili zaupanje v 00 ZSMS. Zaradi prejšnjega vodstva (tudi oni niso dobili vaše pomoči), ki Je pred letom in pol popolnoma prenehalo z delom. Vsi se zavedamo, da danes niso več popularne delovne akcije, vendar bomo tovarni morali žrtvovati nekaj prostega časa, vsaj letos za pomoč pri izvedbi dneva Iskre. Dobro vemo, da si vsak od vas želi člmveč zabav, izletov in družabnih večerov, vendar s tako nizko članarino mi tega nismo sposobni organizirati. Povišanje je nujno potrebno in neizbežno in zaradi tega se bomo dobili na skupnem sestanku, da poveste o tem tudi vaša mnenja. Na sestanku pričakujemo polno udeležbo. Ali se vedno strinjate s tem, kar sprejme delavski svet, sindikat, kadrovs-
ka komisija ... ? Dokažimo jim, da smo močna organizacija po številu v tovarni, in da hočemo, da se pri vseh sklepih upošteva tudi naše mnenje. Zaenkrat aktivno deluje samo predsedstvo in v bodoče računamo tudi na vašo pomoč. Vse pripombe na naše delo iznesite svojim članom predsedstva, kajti na predlog teh pripomb bomo mi lahko izboljšali svoje delo.
Vsi, ki imate karkoli proti mladinski organizaciji, imate možnost, da se iz nje izpišete, nikakor pa ne podcenjujte tistih, ki imajo voljo do dela. Vsi skupaj mislimo, da je naših nasprotnikov v tovarni čim manj. Pričakujemo vašo podporo in pomoč ob našem delu.
Predsedstvo 00 ZSMS
50M 2 ~ ^KAbOVI
V	prejšnjih dveh prispevkih smo obravnavali zgodovino loškega gospostva, ki je bilo vseskozi največje in najbolj ■ enotno na Kranjskem. V primerjavi z drugimi poprečno velikimi plemiškimi gospostvi pri nas Je bilo vsaj desetkrat večje. Danes si oglejmo zgodovino gradov na Škofjeloškem. Podatke črpamo iz dela dr. Branka Reispa Škofjeloški grad.
V	muzeju so gradovi predstavljeni a arheološkimi najdbami in upodobljeni v najrazličnejših slikarskih tehnikah. Dva ste predočena celo z maketo. Kolekcijo dopolnjuje del nekdanjih grajskih inventarjev: pohištvo, portreti lastnikov gradov in orožje.
Bili so rezidence, utrdbe in sedeži gospoščinske uprave. Trije višje ležeči so nudili zavetje mestu, postavljenem na terasah ob sotočju obeh Sor. Dva, Zgornji stolp na Kran-clju in Stari grad pod Lubnikom, sta danes v ruševinah.
Do srede 14. stoletja sta imela skupno poveljstvo, saj ju Je opravljal isti gradiščan.S Škofjeloškim gradom sta tvorila enoten obrambni sistem, podobno, kot ga poznamo tr središčih dveh sosednjih zemljiških.igospostev - Spanhelmskega v Ljubljani in Andeškega v Kamniku. Trije gradovi v središču gospostva pa so pri nas vendarle izjema, ki priča o veliki gospodarski moči in velikem vojaškem potencialu.
Prvo upravno središče loškega gospostva Je bilo na Kranc-lju. Njegov obstoj so dokazovali le arhivski viri in obrisi zidov ter Jarkov, saj Je od potresa leta 1511 v ruševinah. Sele arheološka izkopavanja leta 1954 in 1955 so odkrila njegove temelje in ugotovila obseg in značaj utrdbe. To je bil okoli 30 m visok stolp, kvadratnega tlorisa s stranicami okoli 13 m in z zidom, debeline 2,5 m. Pred obzidjem Je bil približno 5 m globok Jarek in zunanji nasip. Stolp, ki Je v muzeju prikazan z maketo, Je imel tri ali štiri nadstropja, v katerih so bili stanovanjski in obrambni pros-
Brcnast svečnik v podobi paža s Kranclja.
tori, prvi seveda brez vsakega udobja. Znotraj obzidja so bili nekateri pomožni prostori. Med izkopavanjem so prišli na dan mnogi arhitekturni elementi, kosi oken in vrat, in predmeti za vsakdanjo rabo. Nekaj je razstavljenih: lončarski in kovaški izdelki, drobci steklenih in lončenih predmetov. Izstopa bronast kipec - svečnik - v podobi srednjeveškega paža iz 14. stoletja, ki je bavarskega izvora.
Zgornji stolp na Kranclju Je najstarejši srednjeveški stavbni spomenik v Škofji Loki, saj ga vir leta 1315 imenuje stari stolp nad gradom. Kajti najkasneje v 13. stoletju, če ne že prej, so zgradili na mestu današnjega škofjeloškega gradu še en stolp z enako zasnovo. Stolpastl gradovi spadajo med prvotnejše oblike gradov in so daljnji sorodniki rimskih burgov na limesu, zgrajenem proti vdorom barbarov. Vrh tega razvoji predstavlja stanovanjski stolp, v Franciji imenovan donjon, njegovo prvotnejšo obliko, bolj namenjeno obrambi, pa so v Nemčiji Imenovali Burgfrled. Oba gradova v Loki sta te vrste.
Najkasneje 1270. leta so sedež oskrbnika prenesli z Zgornjega stolpa na današnji Škofjeloški grad. Bil Je primernejši za stanovanja in gospodarstvo, zato so okoli stolpa kmalu zrasla gospodarska poslopja. Viri iz začetka 14. stoletja, to so popisi, napravljeni ob obisku škofa Konrada III. omenjajo v gradu škofovo sobo, Jedilnico, kapelo in druge prostore. Popis našteva tudi premičnine, med katerimi prevladuje orožje vseh vrst.
Potres leta 1511 ni prizanesel niti gradovom.Zgornji stolp na Kranclju so po potresu porušili in material uporabili pri obnovi Škofjeloškega gradu, medtem ko so s starega gradu sem prenesli le vrednejšo opremo in ga pustili kljubovati času. Obnovo je vodil sposobni škof Filip (1498-1541j. Leta 1521 je bil obnovljen osrednji stolp, leta 1527 pa so postavili jugovzhodni stolp s kapelo. To svojo podobo Je grad nato obdržal do prve upodobitve Škofje Loke, ki datira v začetek 17. stoletja. Glavni bivalni prostor Je bil gotovo od temeljev na novo postavljeni 35 m visoki stolp tipa donjon. Njegove stranice so merile 18 m, debelina zidov 3 m. Na vrhu je imel konzolni venec in nadzidek, namenjen obrambi, na jugovzhodnem in severozahodnem vo^lu stražna stolpiča in piramidasto streho. Obdajalo ga je obzidje, v katerem sta bila na Južni strani dva stolpa - v jugovzhodnem je bila kapela, v Jugozahodnem ječe. Vmes med njima so bila na zid prislonjena gospodarska poslopja. Severovzhodni in severozahodni vogal obzidja sta bila le poudarjena, zadnji je izgledal kot stolp in skozenj je bil prek mostu možen dostop v grad. Med kapelo in severnima vogaloma sta bila vzhodni in severni trakt, ki sta doživela v 18. stoletju več sprememb in prezidav. Zahodna stran grajskega dvorišča je bila zaprta z visokim zidom, po katerem je tekel obrambni hodnik. Tak Je grad v muzeju predstavljen z maketo. Svojo podobo je ohranil do leta 1892, ko so uršulInke pričele s preureditvenimi deli in ga spremenile v šole.
Nastanek tretje utrjene postojanke, Starega gradu pod Lubnikom, je zavit v temo. Stoji na hribu nad Vincarško grapo in bolj bi mu ustrezalo njegovo nemško ime Wildenlak, to je Divja Loka. Lega gradu govori o veliki starosti in zgodnjefevdalnem nastanku. Njegovi obrambni sposobnosti so lastniki posvečali veliko pozornosti, kot'govorijo podatki iz let 1317 - 1320. Takrat so obnovili obzidje, utrdili jarek in obdali staro postojanko z zunanjim zidom. Dela so veljala 400 mark, za kar bi lahko kupili npr. 40 kmetij. Tudi v naslednjih letih je mogoče ugotoviti stalno skrb za vzdrževanje. Nekdanja trdnost pa je vidna še danes, 450 let po opustitvi.Tloris zunanjega, dober meter debelega in nekaj metrov v višino dvigajočega se obzidja, je elipsaste oblike, z večkrat zalomljenimi vogali. Pred vhodom na vzhodni strani Je vidno še dodatno zidovje. Notranji pros-
Skofjeloški grad po Merianu
Poleg teh treh je bilo na ozemlju loškega gospostva še nekaj gradov, vendar je v primerjavi z velikostjo ozemlja njihovo število majhno. Povezani so z nekaterimi rodbinami (Loški vitezi s Starega gradu, Puštalski, Lambergi, Siege-rsdorfarji, Respi), ki so se kot grajski oskrbniki ali gradiščani gosposko dvignili v službi freisinških škofov.
To so: puštalski in starološki grad v enako imeniovanih naseljih, Ajmanov grad pri Svetem Duhu in Šempeter v Stražišču. Grad VJartenberg pod Smarjetno goro pa so dali škofje v 13. stoletju, potem, ko so ga odkupili od OrtenburŽanov, podreti.
Mira Kalan, kustus,pedagog
rmph SfLDDUE V .5AU ~ KAUJU 1?87/88
' Cilj vsakega športnega društva je, da njegovi tekmovalci dosegajo čim boljše rezultate. Zato smo v pripravljalnem obdobju vse sile osredotočili k temu cilju. Pri nas so bila tekmovanja možna le na Jesenicah, ker leži njihova proga na nadmorski višini nad 1.000 m. Tekmovanj v tujini so se udeležili le najboljši z namenom, da imajo na ta način vsaj delne priprave za evropsko in svetovno prvenstvo. Vsa domača tekmovanja so bila določena za izbirna, a ker 30 odpadla vsa, razen na Jesenicah, sta se šteli le jeseniški tekmi. Ze v tem pogledu smo bili prikrajšani, saj nismo imeli zadosti treningov. Kljub temu so se v člansko ekipo uvrstili: Tinka Tolar, Franc Pohleven, Simon Bernik in Janez Luznar, štirje od sedmih udeležencev; v mladinsko pa Boris Nastran, Tomaž Habjan in Gregor Kalan; trije od sedmih udeležencev. Tako smo letos sestavljali polovico reprezentance . To Je bil velik uspeh, istočasno pa veliko breme za klub. Zaradi neurejenih razmer v Sankaški zvezi vse breme financiranja pade na klub. Letošnjo sezono Je strošek za te tekmovalce predstavljal tretjino vseh sredstev, ki smo Jih porabili za udeležbo na ostalih tekmovanjih.
Članska ekipa Je odšla na svetovno prvenstvo v Švico v Mon-treux. Nekaj ur po odhodu smo dobili sporočilo, da tekmovanje odpade zaradi slabega vremena in pomanjkanja snega. Tako so naši tekmovalci zastonj potovali tja. Ta ekipa je bila zelo kvalitetna in bi bila lahko dosegla odlične rezultate. Več sreče Je imela mladinska reprezentanca, ki Je odpotovala na Poljsko v Swieradow. Tudi tam so imeli veliko težav s pripravo proge, saj so tekmovanje izvedli na rezervni progi. Tudi ta Je bila skrajšana na polovico, ostal Je samo najzahtevnejši del. Naši tekmovalci so se dobro znašli. Dosegli so nekaj dobrih rezultatov. Najboljši Je bil Boris Nastran na 17. mestu, Gregor Kalan pa 28. kot drugi Jugoslovan. Tomaž Habjan pa je imel smolo, saj se je že na treningu porezal po nogi in ni mogel nastopiti.
ka komisija ... ? Dokažimo jim, da smo močna organizacija po številu v tovarni, in da hočemo, da se pri vseh sklepih upošteva tudi naše mnenje. Zaenkrat aktivno deluje samo predsedstvo in v bodoče računamo tudi na vašo pomoč. Vse pripombe na naše delo iznesite svojim članom predsedstva, kajti na predlog teh pripomb bomo mi lahko izboljšali svoje delo.
Vsi, ki imate karkoli proti mladinski organizaciji, imate možnost, da se iz nje izpišete, nikakor pa ne podcenjujte tistih, ki imajo voljo do dela. Vsi skupaj mislimo, da je naših nasprotnikov v tovarni čim manj. Pričakujemo vašo podporo in pomoč ob našem delu.
Predsedstvo 00 ZSMS
.SOBA 2 ~ CjRABOVI
V	prejšnjih dveh prispevkih smo obravnavali zgodovino loškega gospostva, ki je bilo vseskozi največje in najbolj ■ enotno na Kranjskem. V primerjavi z drugimi poprečno velikimi plemiškimi gospostvi pri nas Je bilo vsaj desetkrat večje. Danes si oglejmo zgodovino gradov na Škofjeloškem. Podatke črpamo iz dela dr. Branka Reispa Škofjeloški grad.
V	muzeju so gradovi predstavljeni a arheološkimi najdbami in upodobljeni v najrazličnejših slikarskih tehnikah. Dva ste predočena celo z maketo. Kolekcijo dopolnjuje del nekdanjih grajskih inventarjev: pohištvo, portreti lastnikov gradov in orožje.
Bili so rezidence, utrdbe in sedeži gospoščinske uprave. Trije višje ležeči so nudili zavetje mestu, postavljenem na terasah ob sotočju obeh Sor. Dva, Zgornji stolp na Kran-clju in Stari grad pod Lubnikom, sta danes v ruševinah.
Do srede 14. stoletja sta imela skupno poveljstvo, saj ju Je opravljal isti gradiščan.S Škofjeloškim gradom sta tvorila enoten obrambni sistem, podobno, kot ga poznamo h središčih dveh sosednjih zemljiških.gospostev - Spanheimskega v Ljubljani in Andeškega v Kamniku. Trije gradovi v središču gospostva pa so pri nas vendarle izjema, ki priča o veliki gospodarski moči in velikem vojaškem potencialu.
Prvo upravno središče loškega gospostva Je bilo na Krano-lju. Njegov obstoj so dokazovali le arhivski viri in obrisi zidov ter Jarkov, saj Je od potresa leta 1511 v ruševinah. Sele arheološka izkopavanja leta 1954 in 1955 so odkrila njegove temelje in ugotovila obseg in značaj utrdbe. To Je bil okoli 30 m visok stolp, kvadratnega tlorisa s stranicami okoli 13 m in z zidom, debeline 2,5 m. Pred obzidjem Je bil približno 5 m globok Jarek in zunanji nasip. Stolp, ki Je v muzeju prikazan z maketo, Je imel tri ali štiri nadstropja, v katerih so bili stanovanjski in obrambni pros-

Brcnast svečnik v podobi paža s Kranclja.
tori, prvi seveda brez vsakega udobja. Znotraj obzidja so bili nekateri pomožni prostori. Med izkopavanjem so prišli na dan mnogi arhitekturni elementi, kosi oken in vrat, in predmeti za vsakdanjo rabo. Nekaj je razstavljenih: lončarski in kovaški Izdelki, drobci steklenih in lončenih predmetov. Izstopa bronast kipec - svečnik - v podobi srednjeveškega paža iz 14. stoletja, ki je bavarskega izvora.
Zgornji stolp na Kranclju je najstarejši srednjeveški stavbni spomenik v Škofji Loki, saj ga vir leta 1315 imenuje stari stolp nad gradom. Kajti najkasneje v 13. stoletju, če ne že prej, so zgradili na mestu današnjega škofjeloškega gradu še en stolp z enako zasnovo. Stolpastl gradovi spadajo med prvotnejše oblike gradov in so daljnjl sorodniki rimskih burgov na limesu, zgrajenem proti vdorom barbarov. Vrh tega razvoji predstavlja stanovanjski stolp, v Franciji imenovan donjon, njegovo prvotnejšo obliko, bolj namenjeno obrambi, pa so v Nemčiji imenovali Burgfrled. Oba gradova v Loki sta te vrste.
Najkasneje 1270. leta so sedež oskrbnika prenesli z Zgornjega stolpa na današnji Škofjeloški grad. Bil Je primernejši za stanovanja in gospodarstvo, zato so okoli stolpa kmalu zrasla gospodarska poslopja. Viri iz začetka 14. stoletja, to so popisi, napravljeni ob obisku škofa Konrada III. omenjajo v gradu škofovo sobo, Jedilnico, kapelo in druge prostore. Popis našteva tudi premičnine, med katerimi prevladuje orožje vseh vrst.
Potres leta 1511 ni prizanesel niti gradovom.Zgornji stolp na Kranclju so po potresu porušili in material uporabili pri obnovi Škofjeloškega gradu, medtem ko so s starega gradu sem prenesli le vrednejšo opremo in ga pustili kljubovati času. Obnovo je vodil sposobni škof Filip (1498-1541). Leta 1521 je bil obnovljen osrednji stolp, leta 1527 pa so postavili jugovzhodni stolp s kapelo. To svojo podobo je grad nato obdržal do prve upodobitve Škofje Loke, ki datira v začetek 17. stoletja. Glavni bivalni prostor je bil gotovo od temeljev na novo postavljeni 35 m visoki stolp tipa donjon. Njegove stranice so merile 18 m, debelina zidov 3 m. Na vrhu je imel konzolni venec in nadzidek, namenjen obrambi, na jugovzhodnem in severozahodnem vogalu stražna stolpiča in piramidasto streho. Obdajalo ga je obzidje, v katerem sta bila na Južni strani dva stolpa - v jugovzhodnem je bila kapela, v jugozahodnem ječe. Vmes med njima so bila na zid prislonjena gospodarska poslopja. Severovzhodni in severozahodni vogal obzidja sta bila le poudarjena, zadnji je izgledal kot stolp in skozenj je bil prek mostu možen dostop v grad. Med kapelo in severnima vogaloma sta bila vzhodni in severni trakt, ki sta doživela v 18. stoletju več sprememb in prezidav. Zahodna stran grajskega dvorišča je bila zaprta z visokim zidom, po katerem je tekel obrambni hodnik. Tak je grad v muzeju predstavljen z maketo. Svojo podobo je ohranil do leta 1892, ko so uršulinke pričele s preureditvenimi deli in ga spremenile v šole.
Nastanek tretje utrjene postojanke, Starega gradu pod Lubnikom, je zavit v temo. Stoji na hribu nad Vincarško grapo in bolj bi mu ustrezalo njegovo nemško ime Hildenlak, to je Divja Loka. Lega gradu govori o veliki starosti in zgodnjefevdalnem nastanku. Njegovi obrambni sposobnosti so lastniki posvečali veliko pozornosti, kot'govorijo podatki iz let 1317 - 1320. Takrat so obnovili obzidje, utrdili jarek in obdali staro postojanko z zunanjim zidom. Dela so veljala 400 mark, za kar bi lahko kupili npr. 40 kmetij. Tudi v naslednjih letih je mogoče ugotoviti stalno skrb za vzdrževanje. Nekdanja trdnost pa je vidna še danes, 450 let po opustitvi.Tloris zunanjega, dober meter debelega in nekaj mstrov v višino dvigajočega se obzidja, je elipsaste oblike, z večkrat zalomljenimi vogali. Pred vhodom na vzhodni strani je vidno še dodatno zidovje. Notranji pros-
Skofjeloški grad po Merianu
Poleg teh treh je bilo na ozemlju loškega gospostva še nekaj gradov, vendar je v primerjavi z velikostjo ozemlja njihovo število majhno. Povezani so z nekaterimi rodbinami (Loški vitezi s Starega gradu, Puštalski, Lambergi, Siege-rsdorfarji, Respi), ki so se kot grajski oskrbniki ali gradiščani gosposko dvignili v službi freisinških škofov.
To so: puštalski in starološki grad v enako imeniovanih naseljih, Ajmanov grad pri Svetem Duhu in Šempeter v Stražišču. Grad Hartenberg pod Smarjetno goro pa so dali škofje v 13. stoletju, potem, ko so ga odkupili od Ortenburžanov, podreti.
Mira Kalan, kustus,pedagog
5CCDUE V v5AU ~ KAI4JU	1?87/S8
* C1lj vsakega športnega društva je, da njegovi tekmovalci dosegajo čim boljše rezultate. Zato smo v pripravljalnem obdobju vse sile osredotočili k temu cilju. Pri nas so bila tekmovanja možna le na Jesenicah, ker leži njihova proga na nadmorski višini nad 1.000 m. Tekmovanj v tujini so se udeležili le najboljši z namenom, da imajo na ta način vsaj delne priprave za evropsko in svetovno prvenstvo. Vsa domača tekmovanja so bila določena za izbirna, a ker so odpadla vsa, razen na Jesenicah, sta se šteli le jeseniški tekmi. Ze v tem pogledu smo bili prikrajšani, saj nismo imeli zadosti treningov. Kljub temu so se v člansko ekipo uvrstili: Tinka Tolar, Franc Pohleven, Simon Bernik in Janez Luznar, štirje od sedmih udeležencev; v mladinsko pa Boris Nastran, Tomaž Habjan in Gregor Kalan; trije od sedmih udeležencev. Tako smo letos sestavljali polovico reprezentance. To je bil velik uspeh, istočasno pa veliko breme za klub. Zaradi neurejenih razmer v Sankaški zvezi vse breme financiranja pade na klub. Letošnjo sezono je strošek za te tekmovalce predstavljal tretjino vseh sredstev, ki smo jih porabili za udeležbo na ostalih tekmovanjih.
Članska ekipa je odšla na svetovno prvenstvo v Švico v Mon-treux. Nekaj ur po odhodu smo dobili sporočilo, da tekmovanje odpade zaradi slabega vremena in pomanjkanja snega. Tako so naši tekmovalci zastonj potovali tja. Ta ekipa je bila zelo kvalitetna in bi bila lahko dosegla odlične rezultate. Več sreče je Imela mladinska reprezentanca, ki je odpotovala na Poljsko v Swieradow. Tudi tam so imeli veliko težav s pripravo proge, saj so tekmovanje izvedli na rezervni progi. Tudi ta je bila skrajšana na polovico, ostal je samo najzahtevnejši del. Naši tekmovalci so se dobro znašli. Dosegli so nekaj dobrih rezultatov. Najboljši je bil Boris Nastran na 17. mestu, Gregor Kalan pa 28. kot drugi Jugoslovan. Tomaž Habjan pa je imel smolo, saj se je že na treningu porezal po nogi in ni mogel nastopiti.
Oba naša tekmovalca sta se uvrstila med prvo polovico nastopajočih. 17. mesto pa je tudi izenačenje najboljše u-vrstitve naših tekmovalcev na evropskih prvenstvih. Največji uspeh so dosegli domačini, saj so osvojili dve prvi in eno drugo mesto. Do tega tekmovanja niso predstavljali evropskega vrha in so dobro izkoristili domačo progo.
Drugo pomembno tekmovanje Je 'bilo novo ustanovljeni srednje evropski pokal, Sestavljen je iz štirih tekem v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Jugoslaviji. Uvrstitve na tekmah se točkujejo, in po štirih tekmah je zmagovalec pokala tisti, ki je zbral največ točk. Tekmovanja so se udeležili najboljši evropski tekmovalci, številčno ni omejitve. Mi spadamo v srednji razred evropskega sankanja in že doseženo mesto v prvi polovici je za nas velik uspeh. Prva tekma je bila v Avstriji v Feld am See. Ker je bilo pomanjkanje snega, je bila tekma na rezervni progi. Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate:
članice:	7.	Tinka Tolar
mladinci:	18.	Gregor Kalan
22. Boris Nastran
člani:	28.	Franc Pohleven
37. Simon Bernik
Na drugo tekmo v V61s v Italiji zaradi nesigumega vremena nismo šli. Tretja tekma je bila na Jesenicah, kjer so naši tekmovalci dosegli izreden uspeh. Dosegli smo naslednje uvrstitve:
pionirke:	7.	Nada Tolar
mladinke:	9.	Tončka Tolar
članice:	3.	Tinka Tolar
pionirji:	13.	Janez Rakovec
mladinci:	18.	Boris Nastran
člani:	3. 14. 16.	Simon Bernik Janez Luznar Franc Pohleven
ml.dvosed:	8.	Nastran - Stunp
čl. dvosed:	5.	Potočnik - Luznar
Ta tekma je bila zasedena z najboljšimi tekmovalci iz Avstrije in Italije, Njim se je ta tekma štela kot kvalifikacija za svetovno prvenstvo, ki je bilo na sporedu čez teden dni.
V tej izredni konkurenci smo dosegli dve imenitni 3. mesti - članice in člani, kar pomeni tudi stik s svetovnim vrhom. Na tekmi so tudi razglasili najboljše ekipe, ki so bile sestavljene iz treh najboljših časov. V tej uvrstitvi smo zasedli odlično 2. mesto, kar pomeni, da so rasi tekmovalci kot ekipa .v svetovnem vrhu in imamo širok krog krog kvalitetnih tekmovalcev, posebno pri članih.
Zadnja, četrta tekma, Je bila v Garmischu v Nemčiji. Tudi te smo se udeležili, in to predvsem tisti, ki so imeli možnost za točke. Udeležba Je bila zopet odlična, le mladinske kategorije so bile zasedene skromneje zaradi evropskega mladinskega prvenstva. Dosegli smo naslednje uvrstitve:
članice:	8. Tinka Tolar
st. mladinci	5. Florjan Sturm
člani:	34. Simon Bernik
37. Franci Pohleven 39. Janez Luznar
dvosed:	8. Luznar - Potočnik
Na tem tekmovanju je bil razglašen tudi skupni tekmovalec. Po točkah smo zasedli naslednja mesta:
mladinke:
članice:
mladinci:
člani:
ml .dvosed: čl.dvosed:
20. Tončka Tolar
4.	Tinka Tolar 33. Florjan Sturm 12. Simon Bernik 31. Janez Luznar 15. Nastran - Sturm 10. Luznar - Potočnik
Ce na hitro analiziramo to tekmovanji, ki je organizacijsko in z udeležbo lepo uspelo, smo dosegli lepe rezultate. Ce bo še naprej, se bo to tekmovanje razširilo v tekmovanje, kot je svetovni pokal v smučanju. Naše uvrstitve so lepe, izstopata po dve tretji mesti Tolarjeve in Bernika na Jesenicah. Na drugih tekmah smo se uvrščali v sredino lestvice. Pred našimi so bili tekmovalci iz Italije in Avstrije, ki veliko vlagajo v ta šport. Jugoslovanski tekmovalci so po točkah zasedli 4. mesto, naš delež točk pa je 56 J. Najpomembnejše pa je, da so naši tekmovalci tekmovali med najboljšimi iz Evrope in tako nabrali veliko izkušenj, ki jih bodo rabili na največjih tekmovanjih. Uvrstitve bi bile lahko za nekaj mest boljše, če bi imeli naši tekmovalci doma možnost kvalitetnih treningov in če bi imeli več sredstev, da ne bi bilo treba priti na tekmo ravno pred startom. Na ta tekmovanja smo se vozili s kombijem SD ISKRA Železniki in na ta način veliko prihranili pri prevozu. Prihranjena sredstva smo porabili za udeležbo na ostalih tekmovanjih, drugače se Jih ne bi mogli udeležiti. Tu bi se zahvalil tudi vodstvu smučarske sekcije, ki nam je odstopilo kombi.
Kot sem že omenil, so bila domača tekmovanja možna le na Jesenicah. Poleg srednje-evropskega pokala je bilo tudi državno prvenstvo. Dosegli smo naslednje uvrstitve:
pionirke:	3.	Nada Tolar
mladinke:	1.	Tončka Tolar
članice:	1.	Tinka Tolar
ml. pionirji:	6.	Jože Debeljak
st.pionirji:	7.	Janez Rakovec
ml.mladinci:	2.	Andrej Habjan
st. mladinci:	1.	Boris Nastran
	2.	Tomaž Habjan
člani:	3.	Simon Bernik
	4.	Janez Luznar
	6.	Franci Pohleven
st. člani:	4.	Jože Frelih
čl.dvosed:	1.	Potočnik - Luznar
Od enajstih naslovov smo osvojili 4. mesto. To Je manj kot prejšnja leta. Slabše rezultate imamo predvsem pri pionirjih, kar Je posledica slabih zim v preteklih sezonah in se z mladimi ni moglo delati. Ni bilo tudi zadostnega priliva, ki bi nadomestil starejše. V drugih kategorijah se
pozna tudi pomanjkanje treningov doma in tudi prehod na nove sani.Kljub temu je to padec po osvojenih kolajnah. V bodoče bo potrebno več delati s pionirji in omogočiti tekmovalcem treninge že v decembru. To je pomembno predvsem zato, ker so najpomembnejša tekmovanja doma že v januarju, ki pa so tudi izbirna za reprezentanco.
Tekmovanje v spomin Joža Jelovčana.
Na tem tekmovanju smo	dosegli naslednje uvrstitve:
ženske:	1.	Tinka Tolar
3. Tončka Tolar moški:	3-	Simon Bernik
H. Janez Luznar
5.	Franc Pohleven
dvosed:	1.	Luznar - Potočnik
Dolga leta tesno sodelujemo s sankaškimi društvi na Avstrijskem Koroškem. Avstrijci so sankaška velesila in sodelovanje z njimi je najbližji stik z vrhom v Evropi. Sodelujemo predvsem s sankači iz Beljaka, s katerimi organiziramo vsako drugo leto Karavanško turnejo. Letos bi morali z njimi organizirati enajsto turnejo, a zaradi neugodne zime to ni bilo možno. Deseto Karavanško turnejo, ki je odpadla lansko leto, so le s težavo organizirali v Svečah v sodelovanju s Tržičem,Ta turneja je sestavljena iz dveh tekam, in to za pokal Kozoroga v organizaciji Tržiča, in za pokal Karavanškega medveda v organizaciji Sveč. Doseženi so bili naslednji . rezultati.
Pokal Kozoroga:
mladinke:
članice:
mladinci:
člani:
st.člani:
2.	Tončka Tolar
3.	Tinka Tolar 9. Gregor Kalan 7. Simon Bernik 3. Jože Frelih
Pokal Karavanškega medveda: mladinke:	2.	Tončka Tolar
članice:	3-	Tinka Tolar
mladinci:	7.	Boris Nastran
člani:	5.	Simon Bernik
st. člani:	4.	Jože Frelih
Rezultata obeh pokalov se seštejeta skupaj in dobi se
skupni vrstni red za Karavanško turnejo:
mladinke:	2.	Tončka Tolar
članice:	3-	Tinka Tolar
mladinci:	8.	Gregor Kalan
člani:	5.	Simon Bernik
st. člani:	4.	Jože Frelih
Udeležili smo se tudi tekem v Železni Kapli. Njim naša udeležba veliko pomeni, kot sodelovanje med slovenskim športnim klubom in s Slovenijo. Udeležili smo se Je z drugo ekipo, a kljub temu dosegli lepe rezultate:
pionirke:
mladinke:
pionirji:
mladinci:
člani:
st. člani:
3. Nada Tolar M. Tolar Tončka
6.	Boris Jeleno 6. Gregor Habjan 7« Vili Rakovec 2. Jože Frelih
Tekmovalno sankanje izvira iz sankanja z navadnimi sanmi. Gojijo ga predvsem najmlajši, lahko pa tudi starejši. To sankanje so zavrle predvsem slabe zime in tudi to, da so vse ceste iz višje ležečih vasi usposobljene za vožnjo z avtomobili. Zato smo imeli letos v planu tudi izdelavo sankaške proge, namenjene samo sankanju z navadnimi sanmi. Slaba zima je tudi onemogočila, a padlo je le toliko snega, da smo lahko progo za tekmovalne sani pripravili tudi za navadne. Na njej smo organizirali šolsko prvenstvo, športni dan za OS Železniki za učence, a za o-stale tekmovanje za pokal KS Selca v sodelovanju s SD Selca. Na vsakem naslednjem tekmovanju je bilo več udeležencev. To pomeni, da je za sankanje zanimanje, le omogočiti je potrebno, da se lahko sankajo. Namen je bil predvsem popularizacija sankanja in pridobivanje novih tekmovalcev, predvsem iz vrst pionirjev in pionirk. Na tekmovanjih so nastopili tudi pionirji s tekmovalnimi sanmi in pokazali, kako se vozi s temi sanmi. Zaradi teh akcij se je na novo včlanilo 17 pionirjev in pionirk.Ti so tudi vsak dan trenirali pod vodstvom Marka Lotriča, bivšega tekmovalca. Ce primerjamo rezultate šolskega prvenstva in športnega dne, je napredek pionirjev očiten, saj so dosegli za 15 % ali več boljše rezultate. Z nadaljnjim delom in tudi z boljšimi sankami bi izpolnili vrzel pri pionirjih, kajti le oni lahko nadaljujejo uspehe naših tekmovalcev.
Ce na hitro analiziramo sezono s strani doseženih rezultatov, je bila sezona dokaj uspešna. Se vedno smo po številu tekmovalcev (47 članov) in po kvaliteti najboljši v Sloveniji, kar potrjuje sestava mladinske in članske reprezentance. Zaostali smo le pri pionirjih, kjer pa se s pravilnim delom da to vrzel še dokaj hitro nadoknaditi. V mednarodnem merilu smo dosegli rezultate okoli sredine, kar je tudi naš trenutni realni pokazatelj kvalitete. Nad pričakovanjem sta tretji mesti Tolarjeve in Bernika na srednjeevropskem pokalu na Jesenicah, kar je tudi dobro znamenje za boljše rezultate.
Konec vsake sezone se postavljajo tudi plani - 1 naslednjo. Glavni poudarek za naslednjo sezono bo delo s pionirji in priprave za izvedbo evropskega mladinskega prvenstva leta 1990.
Za evropsko mladinsko prvenstvo je potrebno sestaviti vse organizacijske službe in to častni, organizacijski in tekmovalni komite. Komiteji naj bi že letos opravili določene naloge, predvsem, s strani marketinga, protokola in financ. Letos moramo izvesti akcijo propagande po tekmovanjih z namenom, da pridobimo čimvečjo udeležbo držav. V sklopu Karavanške turneje je potrebno organizirati testno tekmovanje, na katerem bo tudi testiranje vseh služb, posebno pa pripravljenost proge. Veliko dela bo potrebnega, preden bo primemo pripravljena. Obnoviti bo potrebno zaščitno ograjo, ki je v slabem stanju. Prav na varnost tekmovalcev se daje vedno večji poudarek in na vseh tekmovanjih je na to največ pripomb. Druga stvar Je finaliza-cija elektrifikacije do spodnje ciljne barake.Na ta način se bo omogočilo kvalitetno merjenje, obdelava podatkov in obveščanje gledalcev preko dlsplejev in ozvočenja. Tretja naloga pa je nasutje in utrditev spodnjega dela proge. Ta
je bil pred nekaj leti zoran na novo in je ob vlažnem vremenu mehak, ker je namočen z vodo. Urediti bo potrebno tudi drenažo. Prav ta del je za gledalce najbolj zanimiv in atraktiven in ob zimskem toplejšem vremenu bi takoj postal kopen in neprimeren za tekmovanje. Zadnja leta so bile zime zelo skope. Zato se moramo tudi na to pripraviti.
Pripraviti moramo tudi rezervno progo. Letos smo imeli v programu tri tekme, a niti ene nismo izvedli zaradi slabe zime. Tega pa si ne moremo privoščiti, saj bodo vse sankaške oči iz Evrope uprte k nam. Moramo opravičiti zaupanje mednarodne mednarodne sankaške zveze, ki nam je zaupala to veliko prireditev, pač pa tudi predstavitev našega kraja. Zato bomo morali napeti vse sile, ne samo sankaške, da bomo uspešno izvedli to prireditev. Rezervno progo mislimo narediti na Soriški planini v sodelovanju z DO Šport in rekreacija. Soriška planina Je najbližja in na njej Je vedno dosti snega. Letos je potrebno trasirati progo, decembra pa že pripraviti tudi za tekmovanja. Omogočila bo tudi trening že od decembra dalje in tako bodo naši tekmovalci dobro pripravljeni že v začetku sezone in bodo na ta način lahko dosegli dobre rezultate. Pripomogla bo tudi k popularizaciji sankaškega športa, saj si veliko ljudi še predstavlja ne, kakšen Je ta šport. Poleg organizacje in izvedbe tekmovanja bo potrebno omogočiti našim tekmovalcem 5im boljše priprave in udeleževanje na mednarodnih tekmovanjih. Preskrbeti bo potrebno tudi kvalitetno opremo. Le z dobrimi uvrstitvemi domačih tekmovalcev bo to tekmovanje popolnoma uspelo in največ prineslo k popularizaciji športa.
Druga pomembna naloga delo s pionirji. Ze večkrat sem omenil, da smo tu zaostali za ostalimi klubi. Začeli smo že letos in pridobili nekaj novih obetajočih tekmovalcev. Letos smo uspešno sodelovali z OS Železniki pri izvedbi šolskega prvenstva in športnega dne. To sodelovanje bo potrebno še okrepiti. Predvsem bi bilo potrebno organizirati sankaški krožek, v katerem bi bili združeni vsi sankači iz vrst učencev. Na ta način bi vključili tudi učence iz drugih krajev, ne samo iz Selc in Dolenje vasi, kot Je bilo do sedaj. Poleg pridobivanja članstva in treningov je potrebna tudi oprema. Ker so pionirji manjši po rasti, je potrebno zanje izdelati krajše sani, ki Jih lahko uspešno krmilijo in dosegajo dobre rezultate.
V tem poročilu sem podal kaj smo naredili, dosegli, in kaj planiramo za naprej. Pri tem se srečujemo tudi s problemi, kot so primanjkovanje finančnih sredstev in strokovnega kadra. Pri strokovnih kadrih bo potrebno vključevati bivše tekmovalce, Jih usposabljati na tečajih kot trenerje, sodnike. Za uspešno izvajanje treningov in tekmovanje nimamo tehnične opreme. Potrebovali bi radijske postaje, merilno napravo z več vmesnimi časi, namenjeno za trening, in pa video kamero za piljenje in posnemanje tehnike vožnje. To tehnično opremo bi potrebovali za priprave in treninge najboljših tekmovalcev, ki kljub skromnim možnostim že dosegajo odmevne uvrstitve. Nujna Je, če hočemo vzpodbu diti naše tekmovalce, da dosežejo še boljše rezultate. Sredstva bo potrebno poiskati drugje, saj nam redna omogočijo le skromno udeleževanje tekmovanj.
Plani za sezono 1988/89 so veliki, in če jih hočemo uresničiti, bo potrebno veliko odrekanja, dela vseh, ki Jim Je sankanje pri srcu. Le na ta način bomo dosegli še večje uspehe in večje zadovoljstvo ob njih.
Marjan Prevc
LI^A
Tudi letos smo se udeležili rekreacijskega tekmovanja v občinski odbojkarski ligi, kjer je sodelovalo 12 moških in 12 ženskih ekip. Ker Je bila konkurenca v primerjavi z našo pripravljenostjo hujša kot prejšnja leta', smo se odrezali nekoliko slabše.
Zenske smo se v jesenskem delu uvrstile v boljšo A skupino z dvema izgubljenima in devetimi dobljenimi tekmami.
V zaključnem spomladanskem delu, v skupini šestih ekip, smo dve tekmi dobile in tri izgubile. K?r smo prenesli točke iz predtekmovanja v nadaljevanje lige, smo se v končni razvrstitvi plasirale na dobro tretje mesto. Izpustile smo lepo priložnost, ko smo v dramatični tekmi z Lubnikom prvi set izgubile, drugega dobile in tretjega tesno izgubile z 18 : 16. Sicer to ne bi odločalo o boljši uvrstitvi, vendar bi bilo zadoščenje veliko, če bi po borbeni igri premagale dobro ekipo, ki redno dvakrat tedensko trenira pod trenerjevim vodstvom. Glede na to, da same vadimo, kakor vemo in znamo, smo se kar dobro držale v ligi.
Lestvica A skupine žensk po končanem tekmovanju:	
1. Lubnik	32 točk
2. SRD Žiri I	26 točk
3. ISKRA	22 točk
4. ZDRAVSTVENI DOM	20 točk
5. ks Železniki	18 točk
6. LTH	12 točk
Ker pa naši fantje še takšnih pogojev nimajo, kot me, saj nimajo možnosti vadbe v telovadnici, v ligi niso bili tako uspešni, čeprav so pokazali napredek v igri. V predtekmovanju Jim ni uspelo uvrstiti se v skupino šestih najboljših, zato pa so v nadaljevanju v B skupini brez izgubljene tekme zasedli prvo mesto. Z malo resne vadbe, bi. se gotovo lahko merili z najboljšimi ekipami v ligi, saj Jim precejkrat ni veliko manjkalo do boljšega uspeha.
Lestvica B skupine moških po končanem tekmovanju1
1.	ISKRA	20	točk
2.	JU	20	točk
3.	TERMIKA	12	točk
14. PODLUBNIK	9	točke
5.	JELOVICA
6.	GORENJSKA PREDILNICA
4 točke 4 točke
Sicer naš edini namen ni samo uspešno nastopanje, vendar si lahko priznamo, da je uspeh velika spodbuda za nas, da sodelujemo na teh tekmovanjih.
M.M.
fOTOgKAfSKA KARTAVA
V sredo 6.4.1988 je bila v Iskrini galeriji otvoritev fotografske razstave Jožeta Tolarja - člana foto skupine iz Iskre. V literarnem večeru, ki ga je pripravila Ladi Trojar, sta se predstavila recitatorja Martina Zbontar in Jure Rejec, z zvoki harmonike pa je kulturni dogodek popestril Janez Triler. Razstavo pa je z naslednjimi mislimi predstavil umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec:
Ob prvi samostojni razstavi fotografij Jožeta Tolarja, člana foto kluba Iskre iz Železnikov, najprej nekaj osnovnih podatkov o razstavijalcu. Jože Tolar je bil rojen 26. februarja 194? na Prtovču. Po poklicu je inženir in Je zaposlen v Iskri Železniki. S fotografijo se je pričel resneje ukvarjati pred šestimi leti v Iskrinem fotoklubu, ki ga je takrat vodil mojster fotografije Vlastja Simončič. Jože Tolar se je doslej udeleževal skupinskih predstavitev na fotografskih razstavah na Gorenjskem in v Vuzenici. Od Gorenjskih razstav morameposebej omeniti skupno razstavo vseh Iskrinih ljubiteljskih fotografov, ki so se predstavili na razstavlv Kranju.
Prva samostojna razstava pomeni za vsakega ustvarjalca, naj Je iz profesionalnih ali amaterskih vrst, dogodek, ko hoče občinstvu sporočiti, da Je dozorel, da Je zmožen svoje doslej tiho delo v temnici postaviti na ogled občinstvu in se soočiti z mnenjem kritike. Fotografije Jožeta Tolar-
ANDREJ PAVLOVEC čestita Jožetu Tolarju ob prvi samostojni razstavi foto: Galjot M.
Ja zastopajo skoraj vse klasične žanre od krajine, krajinskih Izsekov, portreta, do tihožitij. Vendar, ko smo izbirali fotografije za razstavo, smo zaznali nekakšno nelogičnost v tem klasičnem pristopu do obravnavanih snovi in motivov. Da bi razstava enotno zazvenela, smo nekaj fotografij izločili, predvsem portrete. Ob robu smo pustili dvoje "tihožitij". Obe fotografiji sta ozko osredotočeni in pomensko vezani na svetlobo, o čemer pričata že naslova: Svetloba in luč. Prva je posnetek modernega svetlobnega telesa - luči; druga je fotografija regratove lučke posnete proti soncu. Vendar ti fotografiji še nista značilni za fotografsko ustvarjalnost avtorja, ki se je izvil vplivom svojega učitelja, mojstra fotografije Vlastje Simončiča. Pod-njegovim vplivom so še fotografije Vrata II., V Rinži, Na ulici in morda še katera. Jože Tolar Je s fotografijo Črte že nakazal nekakšno ljubezen do diagonale v kompoziciji fotografije. Vendar smo spoznali, da se pogled njegovega objektiva obrača drugam. Tako Je na primer fotografija s podirajočim se kozolcem tista, ki sicer še nima ostro zarisanih linij in globinske ostrine, pa vendar že nakazuje avtorjev smisel za ostro izrisovanje strukture lesa. Strukturo letnic, razjedenih od časa in vode ujame v trenutku, ko mu objektiv ustavi vrteče se kolo mlina ali žage, star voz (Brez dela) mu s preperelimi deskami služi samo kot izgovor, da že zopet lahko predstavi les. To zaverovanost v starolesno izročilo je še najbolje izpovedal v fotografiji Iz teme in skoraj Spacalovsko delujoči Zapuščini.
Prav v iskanju detajlov Je pot, ki mu bo odpirala poglede v moderno fotografijo, kajti v nekaterih je še vedno preveč zagledan v tradicijo slovenske fotografije, v vzornike in v to lepo slovensko pokrajino. Vendar so to že toliki pred njim posneli, da je kaj novega povedati zelo težko. Ob enakem motivu in ob isti snovi. Vsaka razstava pa Je tudi za avtorja preizkušnja, ob kateri prevari rezultate in zazna možnosti za novo in lastno pot.
Med kulturnim programom - Foto: Galjot M.
Lojze Tarfila
rOBtgLE MI5LI
0^LA5
Sedim in mislim - pravzaprav se sklanjam nad papir, na katerega naj bi letele črke in se povezovale v besede ... stavke ...
Misli pa gredo svojo pot, dvignejo se, smuknejo skozi kija čavnico in svobodno poletijo tja proti belemu Poreznu. Lete, dvigajo se pod nebo kot ptice, ki so bile dolgo v kletki, pa hočejo izkoristiti svobodo, ko jih spuste.
Misli se spuste k samotni senci pod Poreznom, ki se je v zgodnjem jutru podala na pot v skrivnostni svet lepote.Ta svet tako močno doživljam, da se vedno znova vračam vanj. -Tu je moj dom, moje srce, gonilna sila, kot ogromna turbina milijonske moči.
Utiram si pot po majhni stezici v globokem snegu in strupenem mrazu, toda pri duši mi je toplo, ko opazujem svet naši dolini. Pluča mi napolni čudoviti svež gorski zrak. Zavem se, da moram naprej, ne smem obstati na mestu, kajti na pot sem šla, da bi dosegla svoj cilj, ki se že koplje v prvih sončnih žarkih.
Tema povsod izginja, v dolini je še mrak zaradi megle, gore pa je že oblila čudovita škrlatna svetloba ... Ne, take lepote ne najdeš kar tako. Vsa ta lepota mi daje moč, da se poganjam naprej v strmo pobočje. Hodim, plezam, včasih po vseh štirih, toda končno se približam svojemu cilju. Se nekaj korakov - in tu Je vrh. Nagrada je velika: čudovit razgled po Primorski, tja dol v Baško grapo, in pa na našo dolino, seveda.
Misli se lahkotno spustijo po belih poljanah proti dolini: vedno globje in globje se potapljajo v sive megle mestnega življenja - tja, od koder so s tako lahkoto pobegnile, pa se morajo vrniti, da bodo lahko spet ponovno pobegnile.
Irena
LOVSKA, LOVSKA ]E TA
Dragi in cenjeni lovci!
Prosim, da se sporazumele o pobijanju psov. Cas bi bil, da določite nekoga, ki bi odgovarjal za to delo.
Vaščani !
Bodite pozorni in previdni, kadar bodo imeli lovci skupen lov. Bodite privezani doma, da ne bo kdo izgubil svojo trofejo !
Resen fant (180 cm, 18 let), prijetne zunanjosti, pravkar padel pri maturi, z dvema otrokoma (1 in 3 leta), ločen, ne po svoji krivdi, s svojim mercedezom in vilo (bazen), išče nežno in lepo dekle zaradi poroke. Prednost imajo vdove in ločenke do 17 let, lahko z več otroci. Ce bi rada začela novo življenje, in če imaš tudi ti bogate sorodnike, se mi, prosim, čimprej oglasi pod šifro "Skupen otroški vrtec"
BALA5A 0 R5U
Pes prelep po gozdu lovi, o lovec, kako brezčuten si.
Ta pes še sedmo leto dočakal ni, a že bridka smrt si ga želi.
Ko ve, da zanj starosti ni, zato zdaj mlad srnjad lovi, a lovec meri, ustreli...
Utripa več ni, steklene so oči, brezčutnost lovca, a pes - zate življenja več ni.
Lovec, sedaj si brez skrbi, čeprav namesto psa ti tukaj moral ležati bi.
IRENA
V BAKU
"Ali moja žena ne poje lepo?"
"Prosim?"
"Pravim, če se vam ne zdi, da moja žena čudovito poje?" "Oprostite, a čisto nič vas ne razumem, ko pa tista stara gos hrešči kot obsedena."
MICKA IU HUblČ
Micka Je imela moža, ki je bil vsak dan pijan. Nekega dne se Je preoblekla v hudiča in ga počakala za vrati. Ko se Je mož vrnil domov, je začela govoriti skozi nos:
"Mrha pijana, zdaj pojdeš z mano v peklenski ogenj!"
"Kaj še ! Saj sva midva v žiahti!"
"V kakšni žiahti?" Je vprašala Micka.
"Seveda! Se ne spominjaš, da sem poročil tvojo sestro?"
IRENA
Dimnik, Ni denarja za filter, ni ga za dobro gorivo in tudi ni ga za zdravstvo ? Kmalu ne bo nikogar več, ki bi ga ustvarjal !
O
D
n
O
GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT, LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO...
ELEKTROMOTOR
Glasilo izdaja delovna organizacija ISKRA ELEKTROMOTORJI Industrija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki.
Lepa ji ta moja dečela na lončni tirani Alp. Toliko Ufo it na majhntm prostoru. Raznoterosti, ki se ne portov{jjjo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadrčimo zase.
Lahko mu prijazno zadelano dober dan ali pa zlovoljno odidemo mimo.
Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas rasle Blagajev volčin, ali pa listo pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nat pa to prav nič ne briga; saj je vseeno, ali tujec to ve ali ne.
Gostu lahko odrečemo debelo »kajlot domačega kruha in mu natočimo listo kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu... ali pa ne...
Teh zluhkoe je nelteio.
Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogalejti. Tako in drugače. Bo če drčah: turizem smo ljudje in turizem nas bogati.
Ureja:
uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik - Vladimir Polajnar, urednik in lektor - Darinka Šekli, tehnični urednik - Lojze Tarfila, fotodokumentacija - Matej Galjot, člani: za področje športa in rekreacije - Brane Cenčič, za proizvodno - tehnično področje - Janez Hostnik, inž., za ekonomsko-komercialno področje - Matevž Pogačnik,oec., za področje družbenega standarda - Martina Logar,soc.delavka, za samoupravno-politično dejavnost - Marjan Smid,inz. in za zabavno področje - Stane Zgaga.
	Turizem nos bogati	
		
		
Naklada: 1700 izvodov.
Po mnenju sekretariata za informacijo SRS šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere se ne plača prometni davek.
TJr-.k tiskarna DU Tomo Brejc Kranj
s *
• •
- • •_______


	
		




• ••• • ••• • •••
•	••s
•	••• • ••• • ••• • ••• • ••
•	e ee
•	•