GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.-	VIDEM,	1.- 15, OKTOBRA 1951.	Leto	II. - Štev. 26
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	350,—	lir,	6	mesečna	180.— lir.
Fašistična vzgoja
KAKO ČUDNO JE DANES NA SVETU, CE ODREŽEM JAZ, OVNU NEKAJ PRI ZADNJEM KONCU, BO POSTAL KOSTRUN; ONILE TAM SI JE PA SAM
ODREZAL ZADNJI KONEC IN JE POSTAL ZATO ZUPAN.
Nova pravila za plačevanje davkov
Naša obletnica
Starček, ki je že izčrpal svojo življenjsko silo, se rad ustavi ob večeru svojega življenja, da se ozre nazaj po svoji življenjski poti. Mladenič pa, ki mu v žilah polje še mladostna sila, gre naprej, proti svojemu cilju, ne da bi si dal toliko časa, da bi se ozrl nazaj in iz diž.vsiih izkušenj črpal nauk za bodočnost.
Tudi mi smo mladi, polni življenjske sile, ki nas sili naprej po naši poti. Toda danes je vseeno potrebno, da s preudarnostjo brzdamo svojo neučakanost in pregledamo naše dosedanje delo.
Prešlo je leto dni, odkar je naš list prvič izšel in danes smo močnejši in več,i. V polni meri se zavedamo našega poslanstva in naše poti, na kateri so nas obmetavali z obema rokama z lažni in obrekovanji, ne da bi se jim posrečilo, da bi nas umazali. Vsak lahko ponovno pregleda vse, kar smo zapisali in ugotovil bo, da smo ostali vedno zvesti naši zastavi, pod katero se borimo za izboljšanje življenjskih pogojev našega ljudstva.
Naš glas se ni morda izgubil kje med gorami in odmeval samo od strmih pobočij nad našimi dolina ni, ampak je prišel tudi v ravnino in daleč naokoli je vzbudil zaspance ter jim nesel na uho tožbe o bedi našega ljudstva.
Sedaj nas ne more nihče več prezreti in tisti problem, ki so ga nekoč hoteli omejiti samo na Nadižko dolino, se je sedaj razširil na vso Beneško Slovenijo, vse do tja, kjer živijo ljudje, ki so po krvi in rodu Slovenci.
Najprej jz »L’Italia«, glasilo kardinala Schusterja, razširilo proučevanje problema beneških Slovencev do Terske doline. Za časa volivne kampanje pa je demokr-ščansko glasilo napravilo posebno izdajo za Slovence v Naaižki in Jerki dolini.
Prvič se je zgodilo, da so Benečani iz Terske doline sestavil naborni manifest v svojem materinskem jeziku, da so ga dali natisniti in so ga nalepili na zidove svojih domev.
Vedno češče se dogaja, da se obračajo ljudje na nas in nas opozarjajo na to ali ono stvar, ali da preko našega lista odkrijejo, kadar ni kaj v redu. Tako smo lahko odkrili velike sleparije, jci jih je povzročal rtDržavni zavarovalni zavod za nesreče na delm na škodo naših ljudi, kakor smo odkrivali manjše pomanjkljivosti, ki se dogajajo v okviru posameznih občin naše dežele.
Svoj glas smo razširili potem tudi do bratov v ravnini, s katerimi nas vežejo gospodarske, zemljepisne in krvne vezi, saj se nahajajo Furlani v prav takem položaju zapuščenosti, kot mi. Vezi z njimi bodo postale vedno trdnejše, saj nas druži ista enotna borba.
V tem letu pa smo doživeli tudi hujše stvari.
Nameravali smo tiskati naš časopis v Vidmu, toda v zadnjern trenutku ni imel tiskar dovolj poguma za to delo. Ali naj ga s tožbo prisilimo, da se drži pogodbe? Ne! Za to je odgovorna tista oblast, ki mu ne jamči oprostitve pred strahom in ki je odgovorna tudi za vse eventuelne lopovščine tistih fašistov, ki se vedno bolj postavljajo na noge.
Prav tako ne moremo postopati proti časopisnemu prodajalcu, ki je sabotiral naš list, ker ni kriv on, pač pa tisti, ki mu je grozil in ga prisilil, da ni razstavil našega časopisa in mu torej ni dovolil, da bi delal po lastni svobodni volji.
To je zopet dokaz, da je demokracija v Italiji samo zagrinjalo, za katerim se skrivajo »ljubke« oblike dvajsetletne fašistične diktature.
Mi pa vztrajamo neustrašni v svoji borbi, ker nam vse te stvari vlivajo novih sil, saj se borimo prav proti tem in podobnim krivicam. Cim večje b:do te krivice, tem odločnejša bo naša borba, dokler ne bodo spoznali tudi bojazljivL ', ko bodo videli, da so jih prejeli za vrat, da se je treba združiti za uspešno
obrambo!
Tudi letošnje šolsko leto se je začelo ne da bi v vsej naši deželi odprli eno samo šolo s slovenskim učnim jezikom. Tako se morajo naši otroci učiti samo v državnem, to je v italijanskem jeziku in jim je onemogočen pouk v materinščini. Ta položaj je vnefcovpijoča krivica. Logično je da je potrebno poznati uradni jezik države, v kateri živimo, prav tako pa je naravno, da se šolarji naučijo tistega jezika, ki so ga več ali manj dobro govorili njihovi predniki in starši. Kako bi izgledalo, če bi otroci iz naših krajev ne razumeli več jezika, ki so ga govorili njihovi dedje? Prav to pa je tisto, kar hoče doseči vlada: ona bi rada odtujila otroke od staršev!
šole po našin vaseh morajo biti dvojezične. Pouk naj se vrši v slovenščini, obenem pa naj se otroci naučijo tudi italijanščine. Poleg moralnih ,so tudi didaktični in praktični razlogi, ki naiekujejo tak postopek.
Otrok se bo lahko naučil pravilnega izražanja samo v svojem materinskem jeziku s tisto naravnostjo, ki je potrebna da obvlada svojo učno snov. Nikakor id mogoče dobro napisati šolsko na'ogo, kadar otroku manjka izrazov in besed, ker se mora izražati v tujem, njemu nepoznanem jeziku.
Tudi praktični razlogi narekujejo ustanovitev takih šol v Beneški Sloveniji. Kje si bodo poiskali v bližnji prihodnost' naši možje zaslužka? V Italiji imamo skrajno prenaseljenost, po drugi strani pa je tisto, kar nam nudi zemija, mnogo premalo. Zato v Italiji ni mnogo možnosti za zaposlitev, medtem ko imamo onostran meje mnogo več zemlje za manjše število prebivalcev. Ko bodo odnosi z obmejnimi državami bolj prijateljski, bodo naši ljudje lahko zopet šli na Kranjsko in v Slavonijo. Ta pot jim je že dobro znana, ker so tam iskali dela in zaslužka že generacije naših prednikov. Ali bi ne bilo težko in nesmiselno, ko bomo zopet krenili v listo smer, pa se ne bi mogli več razumeti z brati, ki so istega jezika in istega rodu?
Nočejo nam dati slovenskih šol z izgovorom, da jih ljudstvo ne mara. To je čisto navadna laž, ker ustanovitev takih šol sploh še ni bila v načrtu in poleg tega je treba previdno pokazati dejanski položaj. Tu ne gre za to, da se nočemo učiti italijanščine. Tudi italijanščina mora ostati učni predmet na naših šolah, ker nam je kot italijanskim državljanom nujno potrebna. S tem se tudi ne odpovemo italijanskemu državljanstvu, niti ne bomo zaradi tega zapustili naših krajev, v katerih smo rojeni in kjer smo zrasli, da bi odšli preko meje. Vsaka narodna manjšina ima pravico do šolskega pouka v svojem jeziku in pri tem ni potreba, da bi izgubila kakršne koli pravice.
Ali niso beneški otroci, ki so v Dijaškem domu v Gorici, šli tja zato, da M se naučili slovenščine in da bi v slovenskem jeziku dokončali svoje študije? Teh otrok ni niti malo, niti niso iz ene same doline, ampak iz vse Beneške Slovenije. To pomeni, da obstoja tudi v videmski
Potovanje v novi svet
De Gasperi si je vzel nekaj dni dopusta in odpotoval na parniku »Queen Elizabeth« v Ameriko. Tisti, ki so upali, da bo,tam tudi ostal, so bili razočaram, ker si je naš ministrski predsednik kupil povratno karto.
Upali smo, da bo o povratku prinesel vsaj kokšno gospodarsko pomoč pa tudi ta iluzija je šla v nič. Zdi se namreč, da je dosegel samo vojaško pomoč. To pomeni, da, ko bomo imeli zopet novo vojno, bo imela Italija toliko orožja, da ne bo oborožila samo mladeniče, ampak bo lahko vpoklicala tudi stare ljudi.
Ce je to res, potem bi De Gasperi napravil bolje, da bi ostal v Rimu.
pokrajini slovenska narodna manjšina, ki se noče odpovedati svojim pravicam. Ce bi oblasti količkaj spoštovale in upoštevale pravice te narodne manjšine, bi morale omogočiti otrokom, ki morajo zdaj študirati v Gorici, da bi se lahko izobraževali v naši pokrajini in ne bi bili prisiljeni botiti tako daleč od svojega doma. Na vsak način pa hočejo omejiti število beneških otrok, ki obiskujejo slovenske šole in zavode prav s tem, da so ti zavodi daleč. Mnogo je namreč takih otrok, ki se nočejo ali ne morejo oddaljiti od svoje družine in so zato prisiljeni obiskovati šole z italijanskim učnim jezikom.
že dejstvo samo pa, da obiskujejo beneški otroci slovenske šole v Gorici postavlja na laž trditev, da beneški Slovenci nočejo šol v svojem materinskem jeziku.
Poleg pravih beneških Slovencev pa imamo v videmski pokrajini tudi Slovence v Kanalski dolini, za katere bi bilo treba tudi odpreti šole v materinskem jeziku.
Dokler pa bodo prisiljeni otroci iz teh krajev hoditi v goriške šole, sta neizpodbitni dve dejstvi: prvo, da so otroci, ki se hočejo učiti v materinskem jeziku in drugo, da jim oblasti te pravice ne priznavajo in s tem teptajo osnovne zakone civiliziranega življenja.
Nujna dolžnost oblasti je da ustanovijo v naših krajih tako šolo, kakršno morajo sedaj naši otrote Mskovati samo v Gorici, šele kadar bodo take šole obstojale, pa jih nihče ne bo maral posečati, šele tedaj bodo lahko rekli, da jih ljudstvo ne mara.
Vsekakor se čudimo nesramnosti, ki jo kažejo pri tem vprašanju videmsko šolsko skrbništvo in njegovi sodelavci. Ti ljudje podrejajo šolo, ki je namenjena vzgoji in bratstvu med narodi, samo raznarodovalnim metodam in fašistični vzgoji.
Iz Ažle so nam pisal telo pismo, ki ga ejelo publikano, zak, de boju vjedel usi, de mi smo se zauzel za ejestarje zavuj tega, de ta velika part judi si želijo, de bi se na kamune buj pravično razdelilo djelo ne pa na tajšen način ku se je djelalo do sada. Pismo je podpisano od 23 judi usi iz špjetarskega kamuna.
»Zlu nas je arzveselilo brati na »Matajur« tistu rieč, ki prav od naših eje-starjou. Nabedan nje imu korajže povje-dat takuo odkritu resnicu, ku sta ju vi povjedal. Rjes je an usi tuo vam lahko potardijo, de ejestar, ki donas stroji naše poti je paršu do tistega djela u caj-tu, kar je biu konšejer na kamune. Že u tistim cajtu so judi hodarnjal an se uprašal kaj djelaju pohlauarji, ki so bli votan za naše interese branit. Na to vižo pa naši interesi njesu bli branjeni, zak prh je bič, de bi se oba dua ciestar-ja uzelo an jih zbralo med judi, ki majo ta parvi pravicu mjet tist prastor; tisti su invalidi od uojske, ki par nas jih je puno. Tega pa njesu napravil an še tistega, ki su uzel je tajšen človek, de po lecu na bi smu tam bit. Rjes je, de kar je začeu ejestar djelat nje blu vič ka-munski konšejer zak je dau dimišjoni. na kar se je razpraujalo na konšeju ka-tjere bi se muorlo uzet je biu on tud dan membro, ki če je biu pravičen človek je imu dužnost povjedat ime za tako djelo dat tistim možem, ki sp suojo kri dal na vojski an ki sadà muore jo u štanto ži-vjet, zak njeso vič dobri za težka djela an penzion, ki jim daržava daje je majhna, ki od nje morejo se le malo pomat. Potlé zaki bi muoru bit samo adan ejestar če prej so nimar bli dua. Kaj čejo na kamune šparat pru s tjem, de bi se muorlo za parvo skarbjet? Cjeste muo-
Ce ne bo podaljšan rok, bodo morali vsi davkoplačevalci po zakonu od 5. julija 1951 št. 573, prijaviti do 10. oktobra t. 1. vse svoje dohodke, ki so jih imeli v letu 1950. Enako prijavo bo treba odslej napraviti vsako leto. Naši ljudje, ki že plačujejo visoke davke, se bodo gotovo vprašali, še kaj hoče od nas državna blagajna, saj še tega, kar so nam do sedaj naložili, ne moremo plačati. Minister Vanoni, ki je napravil načrt za prijavo naših letnih dohodkov je pokazal, da prav nič ne vè v kakšnih razmerah živi naše ljudstvo, kajti dohodki v naši deželi so zelo majhni. Zakaj moramo torej napraviti tako komplicirano prijavo, saj šteje njen formular kar 16 strani in naše ljudsvto se kar ne spozna iz njega. Pravijo, da bodo s tem prihranili čas našim ljudem, ker je moral do sedaj vsak davkoplačevalec hoditi neštetokrat na davčni urad prijavljat vsak davek posebej. Ljudje niso prav nič zadovoljni tega, ker dobro vedo kako bo na primer mogel napraviti točno prijavo svojih dohodkov mali kmet, ki poseduje le njivico in travnik ali obrtnik, katerega dohodek
rajo bit nimar postrojene zak jih judi nucajo an dan sam tistega djela na muore nardit. Tuo na smijejo pozabit možje, ki sada maju redilne kamuna u roké.«
Mi in loterija
Že nekaj časa razpravljajo o načrtu, da bi ukinili igranje na loterijo, ker pravijo, da ta igra prinaša premalo dobička in je nemoralna, ker izrablja lahkovernost in nevednost preprostega ljudstva.
Kot nemoralno bi morali smatrati tudi postopanje z beneškimi Slovenci. Oči-vidno pa tako postopanje prinaša večje dobičke vladi, ker ne misli, da bi ga -premenila.
Ku usako ljeto, je tud ljetos Pontificia Commissione di Assisten. organizirala kolonije za pejat otroke na dobré ajarje. Tud od naših vasi je šlo puno otruok u tele kolonije an med telimi so bli tud trinajstljetna puoba Domeniš Karlo an Simonič Ivan, ta parvi iz Brišč ta drugi iz Gorenjega Barnasa. Oba puoba so ustavli karabinjerji špjetra, zak sta utekla iz kolonije, ki jo je Pontificia orga-nizala u Rigolatu u Karnji. Takuó ku smo čul pravit ta dva otroka, oni so utekli zavuj tega, de u tistim kraju jim nje-so dajal za dost jest an povarh temu, tisti, ki so jih mjel u rokah, so bli strupeni pruoti njim. Zavuj tistega otroc so se naveličal an adan dan sta se kupe po-houorila an ložid glavo za utejč, ki takuó sta tud nardila. Iz Rigolata do Vidma, puoba sta pot nardila par nogah. U
niti ne zadostuje, da bi z njim preživljal družino. Kaj naj prijavijo ti ljudje? Točne prijave bi mogli zahtevati le od velikih gospodarskih podjetij, ki imajo velike dohodke in svoje oskrbnike, ki vsako leto beležijo koliko se je povečalo njihovo premoženje, ne pa od nas, ki str.o polni revščine in velikih dolgov.
Rečeno je, da se po tej novi odredbi dohodninski in dopolnilni davek ne plačuje od letnih dohodkov do 240.000 lir, ampak samo od dohodkov, ki presegajo ta znesek; zemljiški in agrarni dohodki se bodo obdavčili kot do sedaj, na podlagi katastrskega donosa.
(Nadaljevanje na i. strani.)
lin illa na staram drlain
Gospod prefekt videmske pokrajine dr. Anton Celona je bil premeščen v Padovo. Na njegovo mesto v naši pokrajini je bil imenovan dr. Renato Mozzi, ki je prej služboval v Pescari.
Na kratko lahko rečemo o tej spremembi tole: Padovani bodo imeli preglavice s tistim prefektom, s katerim smo jih doslej imeli mi, pri nas pa bomo imeli preglavice s prefektom, ki se je prej skrbno brigal za potrebe prebivalcev pokrajine Pescara.
Ko je nekoč umrl rimski cesar, ki ga je sovražilo vse ljudstvo, so pokazali ljudje na njegovem pogrebu veliko veselje. Med množico pa se je nahajal nekdo, ki je v nasprotjem s splošnim veseljem, jokal. Ko so ga vprašali, če je morda prijatelj pokojnega cesarja je dejal: »Ne, ampak jočem zato, ker vem, kakšen je til umrli cesar, ne vem pa še kakšen bo njegov naslednik«
Mož je imel prav, ker novi cesar je bil še ekrutnejši od svojega prednika.
Vsekakor želimo prefektu Celonu srečno pot in izrekamo dobrodošlico dr. Moz-ziju, prepričani, da se bo zelo brigal za položaj v katerem se nahaja naše ljudstvo in za njegove potrebe.... v besedah.
Smo Slovenci in smo olikani.
Vidme sta mjela srečo, de sta ušafala an kamjon, ki jih je parpeju do Čedada. Iz Čedada do špjetra sta jo nardila par nogah dokjer jih njeso karabinjerji ustavil.
Ki pomeni tuole, de usako ljeto, ku pe-jejo otroke iz naših vasi u kolonije orga-nizane od vičih taljanskih organizacjo-r:u, de naši otroc se usako ljeto kurnra-jo? More bit, je tuole, de naši otroc nje-majo obedneha, deb prehovoriu zanjé, kar se jim hajajo tiste reči, ki usako ljeto al, ki uteče kajšan, al se kumrajo kar pišejo staršim damu, al pa pridejo bouni na njih hiše.
Starši beneških otruok lepuó pomislita prjet, ku dajeta vaše otroke u roke judi, ki malo skarbe zanje. Sa vidita kaj se gaja usako ljeto. Ankrat se jim pobijejo, drugi krat se jim potopé, trečji krat jim utečejo al pa pridno bouni damu.
Ljudje so z nami
Kuo so gledan u koloniah naš oiroc
IZ NAŠIH VASI
REZIJA
RAVENCA. — V nedeljo, dne 23. septembra so po vsej rezijanski dolih' peli zvonovi. Oznanjali so prihod gospoda Antona Pagnuttija, ki je bil imenovan za župnika v Ravenci. Vsa vas je imela ta dan posebno svečano lice; novi župnik je našel Ravenco vso v vencih in slavolokih z napisi »naj živi gospod Anton Pa-gnutti«. Rezjani so namreč zelo navezani na cerkev in na svoje duhovnike, saj so to tudi pokazali meseca julija t. 1. koliko so si prizadevali, da bi ostal še nadalje njihov dušni pastir gospod Fiorello.
Pri sprejemu novega župnika so bili prisotni poleg velikega števila ljudi iz Ravence, Njive, Sv. Jurija in Liškjaca tudi vse občinske oblasti z županom na čelu. Vsi so veseli prihoda gospoda Antona Pagnuttija in so prepričani, da jim bo res pravi duhovni oče, kakršnega želi Rezija
LIŠKJACA. — Nihče ne bi verjel, da je naša vas brez električne luči, ker leži prav blizu velikega vodnega vrelca. In vendar pri nas je tako, kajti prav naš vrelec je izkoriščan že nad trideset let od »Società Friulana di Elettricità-SFE« za električno centralo v Reziji.
Dostikrat smo zaprosili na občinsko upravo, da bi ta poskrbela za napeljavo luči v našo vas, ker to je že prava sramota, da smo brez luči, ko imamo pa za to vse potrebne pogoje. Naše prošnje niso bile nikoli upoštevane, nazadnje pa so nam predlagali, da lahko rešimo to vprašanje samo če si jo napeljemo salai na lastne stroške, kar bi pomenilo večmilijonske stroške. Mi tega seveda ne moremo izvesti, ker nimamo sredstev in živimo v zelo kritičnih gospodarskih razmerah in zato bi morale oblasti poskrbeti za napeljavo luči v našo vas.
GORJANI
FLAJPAN in BREG. — Zej dan mje-sac nazad naše žene su muorle storti nu mal rivoiucjona zujtà, ke za daržati oré komun ljudi od gor j ani, su kalkolali nam lošti ne tase maso velike za naš harbat. Žornal je potem ke nu se s stampuajo po Italiji su pamesli noticju ke nismo mjel jedan motiv za pošlati nazad kartele, zavoj teà, ke tasacjon na e od dan mjar frank po glave. Tuo to ni rjes. Zavoj tea ke tasacjon ne ba pouno boe huda. Ma mi smo storli dimostracjon še zatuo, ke nečemo stati več du komun od Gorjani, še Furlani noču amjeti ambi-cjon ke uživi njih komun star od desat nu več sekolje, ke nu se plačajta sami souse tuo ke to koventà. O nam kličejo ščavi, ma zatuo nje no njemajo kalkolati ke bodemo du tele svjet za plečati njih komoditade.
BRDO
Se za ljetos so učnele škole ta na nešo tersko dolino, ti ke te bo simpri. Mamo kuj novità ke ore u Podbrdu nu če biti ljetos dva maestre. Te bo bizunju zujtà ke otroké du ta uas su pouno njih. Ma še Sedliščeni su tjeli rado amjet nu ško-lo brez ke nu mejta otroké za iti če u Brdo. Zavuj teà ke pot nae rat douga nu huda za storte, kodur ke piha vjeter dU zimu.
škole so use ložene ti ke so be lani du kiše privane ali du mlekarne. Prožeti za narediti ne nove škole du usako uas su storjeni kuj ke nu sej čakajo financia-menti za morjeti učnete djelo. Sindik e be mjeu se pouno interesat za pošlate naprej tele reči.
TARCENT
Du Tarčent su učneli djelati oku škole, ker su be pouno ardo ložene, zavuj teà ke su djelali školo še du nu salu od kino. Su riijeli itako bizunjo pd te djelo, ma to ma rece šče, ke druge školu nu majo buzinju beti komodane ta na uasi od gore.
TAJPANA
BREZJE. — Smo se čakali, ki za sv. Mihou naša laterija an koperativa no bodita finišane. Na žalost paj njesmo paršli do konca, zak ta venča part naših može so muorli tu ljete jeti po svjetu za morjeti sohorati kroh fameji. Mamo pouno šperanče, ki tu jesen kar no se bojo usi uarnili, no se ložiti kop usi našje možje an no nardita še rešt. Ne smijemo maso zaulejči, čas on teče a bizunja ko-perative an laterije na je velika. Tej, ki smo nardili hišo tu tri mjesce, ve moremo tu mankuj časa narditi še to druhe. Bodimo zatuó usi dakordo, ta to je na tradicjon, ki tu Brezjah na nje maj mandala, an čemo priti na uarh usjeh oštako-Ije, ki no se nam morejo parkazati za morjeti te naš program vidati zarjes uresničen.
NEME
VIZONT. — To je nekej dan čas, ki no pohostama pohajajo po naši uasi dua fo-rešta an no uprašujejo dan bot če mamo krauo za prodati, dan bot če mamo seno, te druhi če to je djeloucou, ki ne če jeti na djelo tu Frančo. Vidimo ljepo prej kuj s temi judmi se zbližati, zak te se čulo pravič, ki no so dua, ki njih djelo to nje ne te za krave kupuvati, ne te za tu Frančo djelouce pošijati.
AHTEN
Naše cjeste so zlo slabe, imamo samo dnehà cjestarja, ki to se vje sam o ne more narditi usegà djela, ki to bi se muorlo nardit za naše cjeste. To je bizunja več cjestarjou, de bi strojili kakor gre, zak’ druhač jame se ne bo morló pokrit. Kamun je malo cajta od tegà uzeu na djelo 12 djeloucou, de bojo po-komodali use cjeste od kamuna. Začel so z djelom tu Malini an so žej paršli do Ahtna, a tuo to ne bo dosti pomahalo če, potem no ne ložejo cjestarje, ki no usaki dan napounita jame, ki na jih uo-da nareja, an kunete čistejo. Dan sam, tej, ki smo prej j ali o ne more narditi usegà teha djela, zatuó to bi tjelo beti bizunjo uzeti almanj še dua cjestarja fise.
FOJDA
RAŠČAH. — Na 8. setemberja ljetoš-njega, gospa Obala Marija, rojena u Marsinu u Podbeneškim kamunu an sa-dà bivajoča u Raščahu par Fojdi, je do-teklà njene 101 ljet starosti. Zena čepru takuo je stara, ima dobar spomin an je zdrava. Gospi Mariji obali, ki je najbuj stara od usih beneških Slavjenju, še dosti zdravih an srečnih ljet.
SV. PETER SLOVENOV
Teli študentje so napravili jesenske izpite na srednjih šuolah:
Sprejeti u parvi razred srednje šuole:
Bečija Pavel, Blazutič Lucijan, Kauzer Georgi j, Cividin Dino, Krizetič Jožef, Degan Aderij, Domeniš Sergej, Jusič Ariano, Los Ladislav, Obala Hubert, Palud-njak Angel, Stracolin Marijan, Sturam Lucijan, Venturini Venuto, Krizmar Benilde, Domeniš Dina, Melisa Rosalindi-na, Predan Mira, Bonini Fabio, Di Giù sto Lucijan, Gerin Galliano, Nunin Gastone, Batistič Ernesta, Kjabaj Sara, Mašera Pavla.
Sprejeti u 2. razred srednje šuole:
Kocijančič Aldo, Kručil Ecij, Kručil Sergej, Skavnik Georgij, Cuodar Eligij, Brovedani Vilma, Dugar Marija, Kručil Lucijan, Dorboló Robert, Lesica Elena, Venuti Alojz.
Sprejeti u 3. razred srednje šuole:
Minizin Marija, Pagon Franc, Pelic Lovrenc, Birtič Robert, Kamunjaro Pia, Dorboló Pio, Kvalica Ana.
študentje, ki so napravili izpit srednje šuole (mala matura):
Domeniš Klavdij, Grimac Eligij, Jeu-šček Aleksander, Vineis Darij, Schnai-der Ferrante, Maresia Vito, Klinjon Ana, Petričič Alojzija, Hudič (Cudicio) Dante, Trinko Guido.
DOL. BARNAS. — Pred par tjedni se je varniu damu iz Belgije naš vaščan Blazutič Feliks. A ku je te dni spet šou na djelo u tujino je zahledu, ku je biu že na bloku u Como, de mu je nejšen za-menju valižo. Nasrečni Blazutič je ostò takuó brez dokumentu, zak jih je irmi u valiži an zatuó se je muoru varnit damu. To rječ jo je denuncju na policijo an se vje, de u Belgijo na bo muogu iti dok na bo ušafu nazaj dokumente, ki jih je zgu-bu.
KUOSTA, — Veliko vesejé so mjel u družin našega vaščana Velesiča Jožefa zak se jim je rodiu Ijep an zdreu puobič.
U ta parvim tjednu je umarla narsta-rejša žena naše vasi gospa Modrijan Tonina, ki je mjela 89 ljet. Ta ranca je bla nimar brkà an šele dobrà hišna gospodinja.
Parve dni setemberja se je objesu pred suojo hišo, zavoj velike mizerje, naš vaščan Markič Anton, ki je imeu okuole 56 ljet. Rajnek je pustil ženo an 7 otrok.
A2LA. — Nje dugo cajta od tuod, de na pot od Klodiča do Skrutovega se je zgodila cjestna nasreča gospuodu Pussi-
ni-ju Cezarju iz Pod Ažle. Pussini je zaletu s kamionom u kor j ero ki peje od Čedada do Kloča. Par ti nasreči je meu oku pedesat taužent lir škode.
Njeki dan je uoznik Zuferli Bruno iz naše vasi pejii glerjo iz špjetra ž njega uozam an ku je paršu u adnó hrivo se je parpregnu za žlajfat njega uoz, par tem ga je mula cabnila na rauno u go-bac. Zuferli je biu pobran an hitro pejan u Cedajski špitau, mjedihi so mu šafal de ma od cabade skor odtargano ohuó an de višno mu ga bojo muorli odrjezat.
PODBONESEC
Malo krat se store čut naša vas. Kul-ku problemou je par nas za rešit usi vejo, videli smo pa, de use tuo kar smo prosil do donas nje blo nareto. Kaj dje-Iaju naši kamunski pohlauarji? A na vejo, de oni so bli kličeni na tisto mjesto, de bi nardil judem kej' vič dobrega, saj do donas njesu drugega nardil, ku tuo, de so se zbrali na kamun an tam se po-huarili, ku u oštariji. Par nas nje cajta za zgubit, problemu za rešit jih je puno; mamo velike vasi brez cjeste an, ki čakajo, de bi se ankrat nardile. II Marsinu so jo začel djelat pred dugo cajta, a ko so jo nardil za dan kilometer, so pustil djelo, de še mi na vemo zaki. O tistim na komune se ne huori, čepru judje nimar poprašujejo, de na muorejčf vič takuo naprej.
Potrjebno je, de se pohlavarji zganeju, zak če buodo nimar doma jim nobedan ne bo paršu gor ponujat pomuoč. Pogled-mo na tiste kamune, ki maju take može, de se jim ne zdi škuoda zgubit mal cajta za iti na prefeturo prašat an se in-terešat za suoje vasi, kulku so jim dal. Tisti se njesu bal povjedat, de je kamun u buoštvu, zak u njih sarcu su čul de muorjo djelat interese j udi. Naši možje u njih djele na kamunu na smijejo pozabit, de Podbenesec je kraj čisto na kunfine an zatuo je rjes sramota, de bi naš kamun biu pru ta zadnji tud z dje-li, ku na geografski karti.
ARBEC. — Tretjo nedeju setemberja smo u Arbeču mjel ljetni senjam. Ta dan na srečo smo mjel tud lepuó uro an zatuo je paršlo dost judi od usjeh vasi. Popudne je bla tud procesja par cjerkvi Standreža. Po končanim žegnu so se judje zbrali po oštarijah an tam pili an se veselili pozno u nuoč. Mladi puobi bi rad rajali an zatuo so tud napravil u Zapo-toku ljep prestor, a karabinjerji jim njesu dal parmeša.
LANDAR je bla zazidana na velika sala od činema ki košta 11 miljonu lir s pomočjo rimskega governa.
Lepuo se vid, de kar gre governu za poitaljančit našo mladino ima puno su-du, a pa kar gre za cjeste nardit an use druge potrjebe beneškim vasem jih pa nima.
SOVODNJE
JERONISCE. — Pred kratkim cajtam smo zvjedal, de so začel djelat nazaj to opuščene djelo. Usi vesta, de pred ta par-vimi votacjonmi so bli začel djelat cje-sto, ki je bla mjela pejat tu vič vasi našega kamuna. Matajurčani an Starmiča-ni so vičkrat nardil prošnjo za mjet tole cjesto an čast Bohu de jim je bla uslišana ta zadnja prošnja. Judje od vasi čez tiste, ki jim bo paršla cjesta, so zlo veseli, a žalostno je pa, de djeluci, ki na nji djelajo se na šafajo dobro zavoj tega, de plače so zlo majhane, de z njimi še sami djeluci na muorejo živjet; kje so pa družine?
Nje dugo cajta od tuod, de videmski žornali so pisal an hualil rimskega governa, de nam je paršu na pomuoč za naše potrjebe an za udušit dižokupacjon, ki je zlo velik po naših vaseh. A tuolega njesmo videl napisano na njim, de kaj-šne majhane plače dajejo našim djelu-cam an ki smo sigurni, de ankodar ne šfrutavajo takuo djelucu, ku par nas. Zak, de bi se zgodilo par drugih krajih Italije tako šfrutuvanje djelucu, bi nardil šjopero a par nas ne, ki ne smijemo tistega nardit.
DREKA
Zavuj slabih an ne postrojenih cjest naših vaseh se je godila 9. setemberja huda nasrečja med cjesto, ki peje od Trinka do dreške mlekarence, prekupcu
žvine škauniku Mariju an adnemu suda-tu od fanterije iz Čedada, škaunik, ku prekupac žvine je šu z motorjem kupu-vat kravo u Dreko an med tisto potjo, ki smo že gor povjedal se je sreču z sou-datom ki tud on je biu na motorju an skupe sta se butelna. škaunik je zlomu ta pravo rokó, ta za pestjo an parst ma-zinac. Sudat pa se zdi, de je tud on zlomu nogo an ima vič ran po telesu. Iz tega mjesta, ki so se butelni, nasrečniki so bili pejani z autom od Tomažetiča iz Klodiča u špitau. Sudata so pa pejal u sudaški špitau u Videm, škaunika pa u Cedajski špitau.
GRMEK
U petak 7 setembarja se je rodila či-čica Kjabaju Bepulnu iz naše vasi. Maj-hani čičic želimo puno zdrauja an sre-čje.
SV. MARTIN. — U nedejo 16. setemberja je biu na Sv. Martinu praznik. Use je bluo lepuó, nje manjkalo dobrehà vina an domačih puojc. Juški ljudje pa so se čudil, de u kakšnim slabim stanu je cjerku Sv. Martina. Pru bi bluo, de tist možje, ki majo kaj besjede, bi kaj vič poskarbjel za postrojit to cjerku, ki po usej Slovjenščini je poznana.
HOSTNE. — Par cjerkvi na brjehu Sv. Matija je biu u nedejo 23. setemberja velik praznik. An za te praznik so pe-ternjelški puobje nardil ples. Usi sejmari, ki so bli par Sv. Matiju so zvečer paršli plesat h Peternjelu an veselo končuli ta parvi jesenski praznik.
KANALAC. — U četartak 13. setemberja smo imjel noviče u naši vasi. Oženila se je 24 ljetna Kanalac Dela iz Kanalca, ki je poročila Loščaka Antona iz Sovodenj. Mlademu paru želimo puno sreče an dugega življenja.
KLODIC. — Ku smo že u našim »Matajurju« pisal od dimostracjoni an proteste od žen garmiškega kamuna zavoj, ki je bla videmska prefetura pošjala proč u druh kamun sekretarja Maršeu Ren-ca, so potlé nardil pa praznik, kar je paršu nazaj iz podboneškega kamuna. Saj je že znano, de kar je šu iz našega kamuna Maršeu, je šla pruot temu proteštavat na videmsko prefeturo na delegacjon od mož an žen za prosit, de naj pustjo še napri tistega sekretarja. Na prefeturi so povjedal, de mi smo Slovjenj an čjemo, de par nas bo meu kruh slo v jenski sekretar. Gospod podprefekt, je uslišu prošnjo od delegacjon našega kamuna, an za tuo nardit nje hledu na leč, ki ga je dau Ministero u Rime. Kar je paršu nazaj Maršeu, so ble pošjane pisma ženan po usjeh vaseh, de za tist dan za sedmo uro zvičjer, naj pridijo use u Klodič pit, plesat an praznovat za kar so udobile. U velikim šopu so hodile okuol Klodiča an pjele, ku de bi bla procesja Sv. Matija. An usak pametan človek ku je videu, use tiste, ki so uekale an pile je jau: de majo douge lase an kratek um.
ŠT. LENART
U te zadnjim konseju našega kamuna se je huorilo gor mez vič reči an po dosti huorenju je paršu napri tud problem za postrojit naše cjeste, ki so zlo potrjeb-ne. Naš kamun je zadužen an za tuo so njekšni konsejeri jal, de cjesta more bit lahko postrojena od te dižokupanih judi, ki jih je puno par nas, an ki naj bi muorli tuo djelo nardit zastonj.
PO dostim kumranju od judi, bo cajt, de se je huorilo tud na kamunskim konseju o potrjebi za postrojit cjesto naših dolin, a zmotil so se če mislijo, de tiste poti se bojo strojile na ratingo dižokupanih djelucu. Zak če so dižokupani imajo potrjebo takega djela, de si zaslužejo kruh zase an za njih družine; ne pa ta-kiga djela, ki na da kruha zak usi vestà de na obedan živi od svetega duha. Ce je zadužen naš kamun bi nam meu prit napomuoč pa Rim, sa smo mu dal tkaj dajil že, de njeso urjedne ne naše vasi tkaj ne cjeste ki pejejo po njih.
SKRUTOVO. — u soboto 8. setemberja sta padla z motorjem sudat an adan financ, usredi Skrutovega use tuo se je zgodilo zavoj tegà, de niasta zaletjela u adnó staro žen0. Nasrečnika sta padla po cjesti an sta nardila vič oprask po telesu; u špitau jim nje bluo potrjeba iti, zato jih je ovezu an dižinfetou farmacist iz Skrutovega.
SREDNJE
šindik javlja, de je dne 4. setemberja Kualica Jožef sin Cirila ušafu na kraju, kjer se patok Glaboščak izliva u I-driju, dno tele, približno staro dan mje-sac, sivaste farbe, brez nabednega znaka.
Po artikulju 928 od leca (Codice civile) bo ta avis postavjeli na kamunu za dua tjedna an tuo od 16. setemberja t. 1. Ce po dnim ljetu po tej objavi ne pride von ta pravi gospodar tistega teleta, ki bo muoru na kamun povjedat, telé bo postalo last kamunske miništracjoni. Ce pa gospodar se bo u tistim cajtu na kamunu zglasu an bo muogu parkazat, dè tisto telé je njehà, bo muoru plačat Kua-lici Jožefu, ki je ušafu žvino, 10 par stuo urjednosti tega teleta.
OBLICA. — Mjesca setemberja je šlo 42 judi na božjo pot u Vicenzo h Materi božji od Monte Berico. Kar smo šle nazaj smo se ustauli u Padovi an smo šli gledat baziliku sv. Antona padovanske-ga. Potlé smo šli naprej u Benetke, de smo si ogledal tud to ljepo mjesto. Povjedat pa muoramo, de tu Benetkah so se tri možje zgubil, zak njeso znal venč po tistih uozkih poteh an štejngah prit u cajtu na tisti plac, kjer je čakala kor-jera, ki nas je uozila. Korjera an mi smo jih dugo cajta čakal, a kar smo vidal, de jih ni. smo se vamil u naše kraje. Zgub-ljenci, ki njeso mjel po varhu tega še soudu par seb, so se varnil šele tri dni potlé. Vidal smo, de jim use glih nje slabo šlo, zak so paršli damu vsi trije dobre uoje....
Po tei naši božji pot je biu z nami, naš parljubjen obliški kaplan, katjeremu ču-jemo dužnost, de mu se zahualimo. Upamo, de se bo tud drugo ljeto nardila kaj-šna božja pot an takrat nas bo šlo še venč judi ku ljetos.
TORJAN
U našim kamune so žjave. Od tistih kopajo opoko za runat cement u fabri-ki u Čedadu an u njih djelajo dost judi našega kamuna, ki sada so puno preoku-pani zak »Italcementi« je kupila fabriko »Cementi del Friuli« za mjet monopol od usegà an začet an šfrutament buj velik. »Italcementi« je že minačjala, de bo za-parla spačje acjendal an de bo tud znižala djelo na 32 ur na tjedan.
praprotno
KODERMACI. — Ta zadnjo nedejo smo tu naši vasi mjel velik praznik za naugurat novi turan, ki smo ga po dou-gih ljetah djela nardil. Ob tistim cajtu smo mjel tud ples an druge vesele zabave.
ČEDAD
U saboto 23. setemberja so imjel u Čedadu kongres usi mlekari čedajske okolice. Zbrali so se u prestorih konsorcija agrarjo an so mjel učila de kakuo muo-rajo djelat mlekarji po naših mlekarnah.
* * •
U ta parvim tjednu se je zažgau u za-sjelku Brossana senik kumeta Fajduta Alojza u katjerim je blo via ku 50 kuin-talu sena. Cepru so paršli pompjerji hitro iz Čedada an Vidma, njeso mogli pogasit ohnjà. škoda, ki jo je imu Faiduti je zlo velika; senik nje biu siguràn.
"""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,illuminili, ih, im, mn, niiiiiiiniiiii
POŠTA
KOS Ana - Čedad - Praviš, da bi se rada izučila za babico, ker imaš za ta poklic veliko veselja, a ne veš kam bi se obrnila za informacije, šola za ostetrike je v Vidmu in sicer v Via Planis, obrni se na direkcijo tega inštituta in tam Ti bodo dali vsa podrobna pojasnila. Kakor se nam zdi, je vpisovanje v to šolo odprto od prvega septembra do 31. oktobra.
P. E. - Polava - (Sovodnje). Ne morete zahtevati, da bi Vam plačah kakšno odškodnino za vodo, ki so jo napeljali iz izvira, ki se nahaja na vašem svetu. Ker je ta voda služila za napeljavo vodovoda v vašo vas, je smatrana torej za javno, torej nimate pravice do te lastnine, Zakon lepo pravi, da so vsi izviri javni, to se pravi državni in zato se jih lahko poslužuje za napeljavo vode tista vas, ki jo potrebuje.
Zahtevate pa lahko, da se Vam plača odškodnina za tisti svet okrog izvira, ki Je pri napeljavi vodovoda služil za gradnjo vodnega rezervoarja. Vložite prošnjo na Vašo občino in priložite zraven oceno, ki Vam jo je napravil geometer.
IL NOSTRO POPOLO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
«Il Gazzettino» e la Slavia italiana
Il magno organo della stampa italiana ebbe una volta la bontà di interessarsi delle questioni degli sloveni veneti e con una serietà che solo lui poteva permettersi scrisse che le genti della Benečija Parlano una forma dialettale che non ha niente di comune con lo sloveno delia retrostante alta valle dellTsonzo e soltanto fonetica, cioè senza traduzione
scritta.
E’ il solito luogo comune di una idiota propaganda tendente a dimostrare che Poi siamo italianissimi e che solo in virtù di una pura combinazione parliamo Una lingua di un altro popolo senza logicamente nulla avere in comune con esso, nè usi, nè costumi, nè tradizioni o origini.
A smentire queste intelligentissime affermazioni che onorano la stampa italia-Ua in generale ed il «Corriere della Seta» in particolare, la rivista «Ce Pastu?» della Società Filologica Friulana, cioè degli studiosi e non dei politicanti, scriveva nel suo numero di dicembre 1947 :
«La conoscenza della poesia popolare degli sloveni friulani può servire assai spesso a chiarire le correnti culturali sviluppatesi tra Italia e Balcani, fra Europa Settentrionale e Meriodionale, fra Popoli Latini Slavi e Germanici: tuttavia essa è stata finora scarsamente studiata, specialmente in Italia» e conclude:
«Siamo lieti infine di segnalare, a chiusa delle nostre righe, che uno studioso della vai Natisone ha raccolto u-Ua messe di canti di questa zona, circa duecento poesie, che speriamo possano Presto venir pubblicate portando un definitivo contributo alla conoscenza dell’argomento. In attesa della raccolta completa.... diamo qui alcuni canti lirici sloveni raccolti sempre nelle valli del Natisone e che ci sono stati inviati dallo stesso studioso che desidera mantenere l’a-honimo« e che anche noi riportiamo a Parte.
Dobbiamo rilevare che dopo tanto tempo, quasi quattro anni questa raccolta bon è stata pubblicata. Evidentemente
ragioni di indole politica hanno impedito che si dia un crisma letterario alla lotta degli sloveni Veneti per il riconoscimento dei loro diritti, così come dobbiamo notare con rincrescimento il fatto che uno studioso della letteratura bene-ciana per amor di quieto vivere si sia voluto trincerare dietro l’anonimo.
Tanto sereno è il cielo d’Italia!
Nonostante questo anche la Benečija ha i suoi scrittori e poeti di cui alcuni
MERCOLEDÌ’ 5, quando De Gasperi giunse alla stazione di Termini per partire alla volta di Cherbourg, ebbe un attimo di smarrimento. Non si trattava di un’improvvisa commozione per il viaggio in America, ma di sorpresa per il modo con cui era stata addobbata la pensilina di partenza. Fra i tricolori spiccavano numerose bandiere pontificie bianche e gialle.
Iz »L’EUROPEO« 308 - 16. sept. 1961.
*
In un ministero può mancar senza danno una biblioteca o un ufficio statistico, purché non manchi lo scalone di rappresentanza o i peristili romanamente marmorei, e può bastare un grande salone affrescato, con in fondo una monumentale scrivania di legno prezioso, per trasformare in ministro un qualsiasi ridicolo pagliaccio che vi si assida dietro. Vuota e goffa fastosità burocratica, pacchiana eredità del fascismo, da cui, con tutta la nostra miseria, non siamo ancora riusciti a guarire.
Iz »IL PONTE« avgusta 1951.
*
Dopo il breve letargo estivo che, per i più, non ha voluto dire riposo o villeggiatura, ma solo rallentamento e rilasciamento della solita vita, sotto il morso della calura d’agosto, il cittadino italia-
scrissero nella lingua letteraria slovena ed altri lo fecero anche nel locale dialetto.
Non' sono questi ultimi degli uomini eccelsi poiché non si può umanamente pretendere che senza avere mai frequentato una scuola slovena si possa pontificare in tale lingua, però rivelano sempre un’anima profonda e sensibile. Nei prossimi numeri cercheremo di tracciare brevi ritratti di questi uomini così come di quelli che, portati dagli eventi in altre regioni, scrissero in italiano od in latino restando però sempre figli della nostra terra.
no si guarda attorno e, per certe ventate fresche che l’investono agli incroci delle strade, sente che si avvicina l’autunno. Il suo pensiero non va alle romantiche foglie morte che fra poco gli cadranno ai piedi, nè ai tramonti che in questa stagione incendiano addirittura il cielo, ma è portato a meditare sulle incognite cui va incontro, sui guai che lo aspettano.
Sui giornali spiccano i grossi titoli delle migliorie agli statali.
La massaia ha trovato, in compenso, tutti i generi in aumento ai mercati: la carne inabbordabile, la frutta proibitiva.
Mentre si annunziano per fine d’anno i nuovi aumenti degli affiti, nei grandi centri del Nord si stende l’ombra dei licenziamenti dei grandi complessi industriali: ieri le Reggiane, oggi la Breda e la Savigliano di Torino, domani la SIAI-MARCHETTI e la NEBIOLO.
Non mancano, però, le distrazioni. C’è il gran clamore intorno al viaggio del presidente De Gasperi a Ottawa e a Washington :
Transatlantici di lusso, quadrimotori, treni speciali, grosse cilindrate, schiene curve negli inchini, emozione degli inviati speciali. Montagna che partorisce il topo? Staremo a vedere. Certo milioni e milioni di lire di spese, che potrebbero lenire le pene della povera gente e poche speranze che si pensi a loro, mentre si pronunciano le parole di riarmo, difesa, aggressione e così poche quelle di pace, giustizia e lavoro.
Iz »Risorgimento Socialista« due 8. septembra 1951.
*
I mali di cui soffre il paese sono noti a tutti e non si risolvono denunciandoli: esuberanza di popolazione, disoccupazione, vaste zone di scarsa produttività a sud, aziende artificialmente produttive al nord, mancanza dì abitazioni cui fa riscontro il moltiplicarsi delle chiese e dei conventi, carenza di locali scolastici con conseguente aumento dell’analfabetismo, che non si corregge a parole, assicurazioni che non assicurano nulla, sistema fiscale che con le imposte indirette colpisce là dove meno dovrebe e con le tasse dirette consente scandalose evasioni, burocrazia insieme pletorica e insufficiente, magistratura la cui indipendenza, insidiata in vari modi, è messa continuamente in forse dalla possibilità di trasferimento del pubblico Ministero, un Parlamento di cui un’agguerrita opposi-
Di nemici è logico che un giornale come «Matajur» debba averne perchè non si può difendere gli interessi di sessantami-la persone senza urtare i privilegi di altri che preferirebbero che la montagna restasse quieta, per poter continuare à sfruttarla. Comunque non tutti i nemici sono uguali, certi meritano rispetto poiché hanno loro posizioni, giuste od ingiuste che siano, e le difendono apertamente, ma altri meritano solo disprezzo poiché sono come banderuole al vento, si
zione ostacola il funzionamento sino a ridurlo a sterile polemica, un Senato che non tanto corregge quanto raddoppia i difetti della Camera, un Capo dello Stato costretto in limiti sempre più angusti a tutto vantaggio dell’esecutivo, un confessionalismo ognor più invadente, un fascismo che da prima subdolamente, ora con sfacciata iattanza ritorna alla scena politica stigmatizzato a parole appoggiato a fatti per malintesi calcoli elettorali, esasperato orgoglio nazionale e scarso senso di dignità patria e ovunque corruzione.«
Iz Dii Mondo« - dne 8. septembra 1951.
•
Ci vien fatto di pensare che parecchi maestri non siano assolutamente in grado di insegnare la lingua italiana se — a parte gli errori d’ortografia — che possono essere anche frutto di distrazione (ma è perdonabile?) — scrivono periodi come questo:
»Quest’anno ebbi la fortuna di insegnare nel paese in cui già fui Vanno scorso, nel caso di noi provvisori, o qui o là dove le graduatorie ci impongono, e un bel vantaggio rimanere al proprio posto dove si conosce e non c’è bisogno almeno del primo lavoro di adattamento all’ambiente scolastico e famigliare«.
Iz DStudi e ricerche della Scuola Friulana edito dal Provveditorato agli Studi della Provincia di Udine« - maj-junfj 1949.
*
La FIAT potrebbe vendere la Topolino a 567 mila lire invece di 730 mila, mantenendo un profitto industriale medio, e la »1400« a 880 mila lire invece di 1 „540.000 mantenendo un profitto del 10 per cento.
On. Riccardo Lombardi v «Avanti/» — dne 25. septembra.
*
Il Ministro Marazza ci ha fatto conoscere la prima parte della legge sindacale  A parte ogni considerazione sul
momento scelto per varare una legge siffatta che pure denuncia la volontà di so-tituire l’impegno positivo dello Stato a realizzare il bene economico sociale dei cittadini e la giustizia solidale tra le categorie produttrici col divieto alle categorie stesse di tentare di realizzare quel bene con i propri mezi, qui limiteremo l’indagine piuttosto ad alcuni rilievi di carattere giuridico costituzionale. Perchè ci pare appunto che, almeno in due o tre momenti, il progetto in esame contrasti con la lettera e lo spirito stesso della Costituzione.
Iz »Cronache sociali« - dne 15. avgusta 1951.
voltano a seconda dell’aria che tira.
E tra questi troviamo «Il Gazzettino».
Nel 1945—46 allorché c’éra l’aria della disfatta e quindi sotto il peso della gloriosa sconfitta dell’otto settembre si respirava aria di democrazia e si lasciava perdere la tronfia gloria di Roma, le valli del Friuli Orientale erano chiamate «SLAVIA ITALIANA». Se lo ricorda «il Gazzettino» o dobbiamo rammentarglielo pubblicando il ritaglio del suo giornale?
Da allora però molta acqua è passata sotto il ponte.... del Diavolo a Cividale e non si parla più di Slavia Italiana ma solo dì Valli del Natisone. Ci si vergogna di scrìvere questo termine, oppure, molto più probabilmente, si ritiene opportuno non metterlo su carta dato che il partito che attualmente ci sgoverna preferisce ignorare che popolazioni slovene vivono in Italia in condizioni di estremo disagio economico.
E noi, quando siamo nati, abbiamo ben enunciato il nostro programma, che era quello di difendere gli interessi economici, sociali e culturali della nostra gente, ma con ciò questo onestissimo giornale ha pubblicato la falsa e tendenziosa notizia che probabilmente l’Autorità ci avrebbe soppresso, dato il nostro »contenuto antiitaliano«.
Dove poi lo abbia trovato, solo questo intelligentissimo giornale lo sa. Nel nostro foglio sicuramente no.
Ed ora torna alla carica accusandoci di sputare veleno contro l’ONAIR (Opera Nazionale Assistenza all’Italia Redenta) che ha iniziato la sua attvità nella nostra zona dopo ben 85 anni dacché queste terre erano passate all’Italia. Probabilmente solo perchè era necessario intensificare quel processo di snazionalizzazione che si sta svolgendo da ormai troppo tempo.
Il veleno è in lui
Noi naturalmente siamo ben felici che finalmente ci si sia accorti che i nostri ragazzi hanno diritto anche essi ad un po’ di assistenza, e diciamo «meglio tardi che mai», non dimenticando che quello che si fa ora poteva essere fatto molti decenni addietro così come si trovavano i soldi per farlo a Roma ed a Milano. Solo ci dispiace che questo sia fatto esclusivamente per scopi politici e non per venire incontro alla nostra gente.
Così come ci dispiace che in questi asili si parla solo nella lingua italiana poiché invece i bambini avrebbero diritto di parlare anche nella lingua materna. Ma solo ci dispiace, non ci rende velenosi, poiché sappiamo che 1’O.N.A.I.R. può cercare di cambiare lingua in questa zona ma per cambiare l’anima della nostra gente ci vorrebbe che E centro di trasfusione dell’Ospedale di Udine cambiasse a questi bambini anche tutto il sangue.
Se crede poi «il Gazzettino» che noi svolgiamo propaganda antiitaliana solo perchè non eleviamo al cielo quotidianamente salmi di gloria per De Gasperi e i suol compagni si ricordi che abbiamo veramente cercato a suo tempo di procurarci un turibolo e dell’incenso ma non ne abbiamo trovato in commercio. E ci hanno detto che ne hanno fatto incetta i redattori appunto di questo giornale.
Canti	lirici
Kiklijco prodala bom za sladko vince dala bom ne grem damù ne grem damù ker vince v glaé’cu je prù sladkuò še srajčico prodala bom za sladko vince dala bom Ne grem damù itd.
Prekleta ljubezan kaišno munč ima uon z glave jo spravim, pa ne uon z srca.
Kaj b’ ne pjela an vesela b’ ne blà vesel’ga srca, kjer sem vid’la mojgà?
La gonna venderò
per il dolce vino la darò
Non vado a casa
non vado a casa	■>
perchè il vino nel bicchiere
è proprio dolce
Anche la camicia venderò
per il dolce vino la darò
Non vado a casa
ecc.
Maledetto l’amore che forza che ha: lo caccio dalla testa ma non dal cuore.
Perchè non dovrei cantare ed esere allegra, col cuore in festa
perchè ho visto il mio (fidanzato)?
Originale e traduzione italiana tratti dalla rivista «Ce fastu?»
kaj e»@i] pdììii©
La nostra lingua
N,„„111"HI  	|||,||ll,|ti((|,.n,l|M„„|lH	  li,,,,,,!,!"'Hi.....
Ancora sulla lettura
Speriamo non dispiacerà ai nostri lettori se anche in questo numero richiamiamo la loro attenzione sulle regole ^ lettura della lingua slovena che differiscono da quelle della lingua italiana.
Ci rifacciamo appunto a queste regole Perchè è necessario che quei friulani, °Pe desiderano conoscere la nostra lingua si rendano bene conto che in slove-n° certe lettere hanno un suono diverso tìa quello che hanno nelle parole ita-
Wane.
Quindi la C si pronuncia sempre come Ia Z italiana. Molti friulani sanno che Palle nostre montagne le pecore si chiamano OUZE ma non si rendono conto cl)e questo nome si scrive OUCE.
Per il suono italiano C in sloveno si Usa la lettera C e cosi abbiamo che la ferola čas che significa tempo si legge c(i)as; la parola čelo che significa fronta si pronuncia celo; la parola človek cPe significa uomo si pronuncia c(i)lovek
e ia parola čakati che significa attendere si pronuncia c(i)akati.
La G è sempre gutturale, dura e quindi la parola argilla in sloveno si scriverà glina e si pronuncierà ghlina e la parola collera si scriverà gnev e si pronuncierà ghnev.
La h è sempre aspirata.
Mentre la s ha un suono sibilante, la š equivale alla combinazione italiana se e così scuola si scriverà Sola ma si pronuncierà sc(i)ola ed il cesto si scriverà koš ma si pronuncierà kosc.
Cosi anche la z si pronuncia come la s italiana. Sano si scriverà zdrav ma si pronuncierà sdrav e capra si scriverà koza ma si leggerà kosa.
La ž invece manterrà il suono quasi simile a quello che ha nella lingua italiana ma affine a quello della j francese. Ad ogni modo rana si scriverà Saba e si leggerà zaba.
Nella lingua slovena abbiamo poi la vocale jJ che si legge come la i italiana
ad eccezione dei casi in cui è preceduta da l oppure n (lj - nj), che in tal caso assumono un suono simile all’italiano di gl - gn. Cosi il paese di Vedronza nella Terska Dolina (Val Torre) si scrive Njivica ma si legge Gniviza (poiché anche la c si legge come se fosse z).
La r, di cui non abbiamo parlato nell’ultima volta, si legge come in italiano ma si deve considerare che sia preceduta
da una impercettibile, breve e. Così Trieste si scriverà Trst ma si leggerà T(e)rst, duro si scriverà trd ma si leggerà t(e)rd e colle si scriverà brdo ma si leggerà b(e)rdo.
Questi sono i principi che bisogna tenere assolutamente presente in particolare ed in generale tutto ciò che è stato illustrato nel precedente numero in maniera più diffusa.
♦ * •
Dato che prima abbiamo nominato il paese di Njivica della Terska Dolina, ricordiamo che i nomi dei paesi della Benečija hanno tutti un significato che in taluni casi è stato rispettato nella traduzione in italiano mentre in altri casi no, come è avvenuto appunto nella Benečija Occidentale.
Nella stessa Terska Dolina abbiamo Njivica che vuol dire piccolo campo, che in italiano è stata chiamata Vedronza, Brdo che vuol dire colle (appunto si trova su una collinetta) è stata ribattezzata Lusevera, Zavrh (che vuol dire dietro la cima) è stata ribattezzata Villanovà, Podbrdo che vuol dire sotto il colle fu chiamata Cesariis, Breg, che vuol dire monte o costa (ed il paese è messo su una costa del monte) fu ribattezzata in Pers. In questo caso un significato nel nome c’è poiché il paese è proprio perso tra le montagne, isolato dal mondo mentre per Zavrh (Villanova) si può osservare che l’origine del nome è storica. Infatti una volta le borgate si chiamavano Ville. Sotto Tarcento si trovavano già numerose Ville allorché si aggiunse ad esse una nuova che perciò fu chiamata Villanova per distinguerla dalle vecchie.
BRDO
I za naše: delo
GOSPODARSTVO
Skranjava sadja
Potarplježivost frišnega sadja skran-jenega po kljetjeh lahko zdujšata za 25%, če ložete u sadjisko kljet njekaj le-senga uohja. Par provanju se je spoznalo, de uohje obvaruje skranjeno sadje tud pred sadjisko boleznjo ki ji pravmó »tei-gne« an, de ob tistem cajtu darži u klje-ti tak ajar, de sadju, ki je notar se na dotakne zatohlost, tuo je tist čudan duh po zapartosti. Za 90 kuintalu jabuk je za dost an kilo lesenega uohja.
Disio par sadijskem dreuju
Otuber je mjesac, ki verčpart je sadje že pobrano. Par pobjeranju sadja na smi-jemo skarbjet samuo za zdravo, ampà muoramo skarbjet tud za čarvivo an hnjilo sadje.
U naših krajah je dost širjena bolje-
rim gravila za glaEtvanje teta
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Prijave so oproščeni sledeči:
1) Tisti posestniki, ki imajo samo zemljiški in agrarni dohodek, a ta ni večji od 240.000 lir. Pri tem pridejo v poštev seveda le veliki kmetje, kakršnih pa pri nas v slovenski Benečiji ni.
2) Posestniki, ki imajo samo hišni dohodek, ki je nižji od 150 lir.
3) Osebe, ki imajo dohodke samo od dela (delavci, zasebni uradniki itd.) v kolikor ti dohodki ne presegajo 600.000 lir. Javni nameščenci (državni in pol-državni) so oproščeni prijave pa četudi presegajo njihovi dohodki 600.000 lir.
4) Osebe, ki imajo samo obrtne dohodke, a ti ne presegajo 240.000 lir. Prijavo morajo napraviti le v slučaju, če imajo mešane dohodke in njihova skupna vsota prekaša 240.000 lir. Prav tako je treba prijaviti vsak dohodek iz kategorije A (iz posojil).
Ker letos v nekaterih krajih že pobirajo dohodninski davek provizorično na podlagi dohodkov iz prejšnjih let, je treba da letos napravijo prijavo vsi davkoplačevalci z orbtnim dohodkom, tudi, če je ta nižji od 240.000 lir. V primeru, da je skupen dohodek obdavčenca nižji od 240.000 mu bodo morali seveda povrniti vse že vplačane zneske.
Nova ordedba pravi tudi, da se od skupnega dohodka za določitev dopolnilnega (complementare) davka poleg zneska 240.000 lir odbije še po 50.000 lir za ženo in za vsakega otroka.
Prijava dohodkov je obvezna, kdor jih ne bi prijavil pa je za to zavezan, zapade globi. Stroga kazen zadene tudi tistega, ki ne bi točno prijavil svojih dohodkov. Kdor ne bi slučajno prejel tiskovine za prijavo naj se torej pravočasno zanima na pristojnem davčnem uradu, kjer jo dobi brezplačno.
Neka družina iz Mužca se po večerji pripravila, da bi moiila rožni venec. 2e-
Zena preneha z molitvijo in gre v hlev. Tam odveže koštruna in ga pelje v so-
na vzame v roko rožni venec, poklekne na stol in začne moliti s svojimi otroci.
bo. Položi ga v posteljo in ga zveže, d \ se ne bi mogel ganiti. Nato ga odene t -
Samo njen mož ni maral moliti in je odšel v gostilno. Ko je žena videla, da mož
ko, da sta se izpod o cje v ide'a samo njegova rogov.,. Ko se vrte mož in hoče
odhaja, je zaklicala ze. njim, da bo že videl, kako ga bo obiskal vrag, medtem,
v posteljo, se hudo prestraši, k0 vidi ro-‘4 vje m zteži, n isleč da je v postelji hu-
ko bo on popival in se veselil v družbi
prijateljev.
dič, s katerim mu je žugala žena. Ta gl^ da za njim in se mu skrivaj posmehuje.
Komisija, ki bo odločila o delitvi živine
U Vidme so ustanovil komisijo, ki bo nimar stala par Camera di Commercio an buo odločala kakuo se buo delilo krave po naših vaseh. Krave bo dala država tistim majhanim kumetam, ki imajo se-nuo za redit kravo, a sudu nimajo, de bi kravo kupil. Sude za telo žvino bo država dobila od prodaje tistih konj, ki su jih pustil Kozaki tu par nas u cajtu uoj-ske an ki so jih Amerikanci pustil in-špetoratu za kmetijstvo an ki jih je 140 milijonu. Usakmu kumetu, ki nima sudu za kupit kravo, ima pa štalo an senuc za jo redit, bodo dal adno kravo brejo. Naredil pa bodo kontrat, de jo kumet
kup na doug, ki ga bo plač j al u cajtu petih Ijet. Usako ljeto bo muoru kumet dat tkaj sudu, kulkur bo adna petina kupa tiste krave. Država pa bo nimar še gospodar tiste krave doker je ne bo cjele plaču. Tuo pa kar bo krava dala (tele an mljeko) bo vse od kumeta. Tih pet ljet bo muoru kumet nimar plačju-vat siguracjon za kravo an tuo zatuo, de če se krava ponasreč, ne buo država nič zbubila.
Krave bojo dal po telim ordinu:	ta
parvi bodo dobil kravo tisti kumeti, ki majo štalo an senuo, nimajo pa nobene krave: ta drugi jo bodo dobil tist, ki ma-
prve slovenske knjige 1551 -1951
PRIMOŽ TRUBAR
bližno 100 let po iznajdbi tiska prišlo do tiskanja prve slovenske knjige, ki jo je spisal Primož Trubar. Ker je ta mož za naše slovstvo toliko pomemben, ker je naš prvi pisatelj po časovnem redu, je prav, da se ga že zaradi izrednega jubileja spominjamo tudi mi, beneški Slovenci.
Primož Trubar se je rodil leta 1508 na Rašici pri Turjaku na Dolenjskem, šolal se je tudi na Reki in v Trstu in bil duhovnik v raznih krajih. Nazadnje je
jo samo adno kravo an njih štala je dost velika za redit dve kravi; ta treči pa tist, ki majo samo dve krav a lahko redijo tri.
Tist kumet, ki bo dobiu tako kravo je na bo smeu prodat, dok je ne bo plačju. Krave, ki jih bojo dajal so tiste sive, ki po taljansko jim pravjo »bruna alpina« an ki bojo mjele usaj 8 litru mljeka na dan. Kup krav bo tak, ki buo na naših targih to je od 160 do 170 taužent lir za usako. Takuo buo mogu plač j at kumet, ki buo kupu kravo, po 32 taužent na ljeto. Domando za mjet adno tako kravo muorta napraut na kamunu, kjer že majo take Stampane karte. Na tako karto boste samo napisal vaše ime an io boste podpisal. Ta karta bo potle poslana od kamuna u Videm, na tisto komisijo, de vam bo dala adno kravo za redit.
zen, ki se ji prav hnjiioba od sadu, al pa se ji prav tud monolija. Kar listje odpade proč, tekrat muorata use sadje, ki je še ostalo na dreuju, pobrat an zažgat al pa hlobokó u zemjo zakopat. Ce tisto nezdravo sadje, ki se mu prav tud mumije, ga pustimo na dreuju, bo infetou na pomlad cvetje, sadje an veje. Ta bolezen pa ne djela samuo hnjilo’sadje, am-pa na smijemo pozabit, de zavoj tiste se sušijo tud varhi an tud cjela dreuja.
če se bojo usi tisti, ki majo sadje usako ljeto runal takuó, ki smo gor povjedal. ta bolezen bi se lahko uničala al če ne drugega zmajšala.
Dost vodè ponuca naša zvina
• •
Usak dobro vje, de obedna živa rječ na muore živjet brez vode. Voda pa nje potrjebna samuo za jo pit, ampa jo muoramo mjet tud za kuhat, prat an takuo naprej; nardil so ratingo, de usak človek ponuca usak dan oku 80 do 100 litru vode. Tud žvina ima potrjebo dost vode za pit an če ji ta manjka na muo-remo od nje čakat velikih dobruot.
Donàs bomo povjedal našim kumetam dost vode ima potrjebo na dan usaka odraščena žvina, par tistem je u ratingi tud tista voda, ki se ponuca za očedit hljeu.
Na	dan lit.	Ljetno m3
Konj	50—60	18—22
Krava, ki je samuo		
senuó	60—80	22—29
Krava, ki je pou		
sena, pou trave	30—50	11—18
Ouca	3—5	1—2
Frasé	20—25	7—9
žvina, ki je samuo travo, tuo je polje-te, ponuca za pou manj vode.
Štiristoletnica
bil stolni kanonik v Ljubljani. Tisti čas so širili z Nemškega tudi po Sloveniji novo vero Martina Lutra, katere se je oprijel tudi Primož Trubar. Postal j® evangeljski ali protestanski duhovnik in je moral bežati v Nemčijo, ker so pripad-; r.ike nove vere pri nas preganjali. Tam je začel svoje pisateljsko delo. Nova vera je zahtevala, naj verniki sami bero sveto pismo in služba božja naj se opravlja v materinem jeziku. Zato so duhovniki morali pisati verske knjige in so tako u-stvarili začetke naše književnosti. Prvo knjigo je priredil Trubar in jo dal natisniti leta 1551 v Tubingenu. To je bil Katekizem. Takoj za njim je izdal tudi Abecednik, saj so se morali ljudje naučiti rudi brati, ker je bilo šol takrat zelo malo. Trubar 'je priredil okoli 27 manjših in več ih del povečini iz nemščine. Največje njegovo delo je prevod »Nove zaveze sv. pisma«, ki je bil dolgo časa osnova'vsem poznejšim prevodom, tudi katoliškim.
Trubar je pisal zelo preprosto, v dolenjskem narečju, ki je prav zaradi Trubarjevega in Dalmatinovega dela postalo temelj našemu knjižnemu jeziku. Prvi knjigi je napisal z nemškimi, gotskimi črkami, pozneje pa je pisal z našimi, latinskimi.
V svoje knjige je napisal mnogo nemških in slovenskih predgovorov, ki so dragoceni za poznavanje njegovega življenja in dela ter ta zgodovino tistih let.
TISKARNA V TUEBIN GENU, KJER SE JE TISKALA PRVA SLOVENSKA KNJIGA.
Zelo se je Trubar trudil, da je ustvaril začetke naše književnosti. Zato so njegovo delo nadaljevali mnogi drugi njegovi sodobniki in pomočniki. Umrl je 29. junija, leta 1586 v Derendingenu pri Tiibingi v Nemčiji. Na njegovem nagrobnem spomeniku so vklesane tele besede :	»Vir
tumulo hoc sanctus de Slava est gente sepultus«. Slovenski prevod se glasi; »Mož v tem grobu leži, mož svet iz slovenskega rodu«.
Odgovorni urednik; TEDOLDl VOJMIR Tiskala: Tiskarn» Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča 61. 4*
Prav gotovo redko-kateri beneški Slovenec, ki danes prebira slovensko knjigo, ve, da praznuje slovensko slovstvo letos zelo pomemben jubilej, namreč 400 letnico, odkar je bila natisnjena prva knjiga v slovenskem jeziku.
Bil je to Trubarjev Katekizem in Abecednik, natiskan leta 1551.
Do tega leta Slovenci nismo imeli tiskane knjige, ker srednji vek ni poznal tiska v današnjem modernem pojmovanju. V tistih časih ni bilo še premakljivih črk, da bi mogli tiskati knjige kot danes, obstojale so ta-kozvane skladalnice, to je, da so list polagali na list ali pa so črke urezovali v les in to potem odtisnili, kar je bilo seveda zelo zamudno in nepraktično. Okoli leta 1450, ko je nastopil preobrat, pa je Nemec Gutenberg izumil tisk s premakljivimi vlitimi črkami. S to iznajdbo se je pričela seveda za vso evropsko kulturo nova doba, ker so se začele tiskati prave knjige in se tako širile med vse evropske narode. Ljudstvo se je začelo izobraževati in zato je vsak narod hrepenel po njigah, ki bi bile tiskane v njegovem jeziku. Slovenci, ki so bili že od nekdaj ljubitelji kulture, so se jako zanimali za tiskane knjige in tako vidimo, da je pri-