V.b.b.
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 3 šilingov.
r ■ '< '	’■
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava- Celovec Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j.Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17
Letnik XI.
Celovec, petek, 13. januar 1956
Štev. 2 (716)
Francoski socialisti v središču pozornosti
Izid parlamentarnih volitev 2. januarja v Franciji je, kakor smo zabeležili že zadnjič, spravil francoske politične voditelje v dokaj neprijeten položaj. Pri naporih za sesavo nove vlade so se namreč znašli pred1 velikimi težavami, ki jih bo mogoče prebroditi le z gotovimi kompromisnimi rešitvami.
Najprej je izgledalo, da se bodo za dosego vladne večine znašle na isti poziciji vse stranke sredine, ki s'a jih vodila Fau-re in Mendes-France, da bi tako dosegle učinkovit nastop proti ekstremis‘o<m z desne in leve. Pozneje pa se je izkazalo, da so nasprotja med obema srednima strujama le prevelika in da ne bo mogoče doseči tako imenovane »nacionalne unije«, kot so jo predlagali s strani desne sredine. S tem so dobili socialisti največje izglede, da skupno z levo sredino sestavijo novo vlado tako imenovane sociali-stično-radikalne republikanske fronte.
Francoski tisk po teh dogodkih pripisuje največ izgledov za sestavo vlade generalnemu sekretarju francoske socialistične stranke Guy Molletu, ki je nato izjavil, da »bodo socialisti stopili pred pari amen • z določenim lastnim programom in da bodo računali s podporo vseh poslancev, ne bodo pa privolili na nikakršno barantanje«. Mollet je zavzel stališče tudi dt> sodelovanja s komunisti in dejal: »Ne bomo prosili podpore komunistov, ne bomo pa tudi odklanjali njihovih glasov ne ob invesrituri nove vlade niti v poznejših debatah.« Hkrati pa. je zavrnil ponudbo komunistov, ki so predlagali sestavo »ljudske fronte«, katere koalicijska vlada bi vključevala komuniste, socialiste in radikale.
Če bi se uresničili sedanji načrti socialistov, bi novo vlado vodil Mollet, podpredsednik pa bi postal Mendes-France. Čeprav v vladi ne bi bili zastopani, bi s tem želi največji uspeh komunisti, ki so doslej veljali za »izobčeno parlamentarno skupino«, ker bi v parlamentu kot najmočnejša skupina lahko govori pomembno besedo, ki bi jo Mollet po njegovih previdnih izjavah več ali manj upošteval, ker mora po njegovem mnenju »tud' komunistična parlamentarna skupina prevzeti odgovornost za program prihodnje vlade«.
Zato je raziumliivo tudi optimistično mnenje komunistov, ki pravijo, da je vlada »ljudske fronte« vseh levičarskih strank samo vprašanie časa in da bo do nje prišlo prej ali slej s privolitvijo socialističnih voditeljev ali brez njih. Med francoskim delavstvom se namreč močno širi splošno gibanje, ki se zavzema za sodelovanje levičarskih strank in so tudi
Nova vlada v Posarju
Pred nedavnim izvoljeni pevsarski deželni zbor je v torek tega tedna izVolil za novega ministrskega predsednika dr. Neya, predsednika pronemške krščan-sfeo-demokratske zveze. V novi deželni vladi Posarja so zastopane samo pronemške stranke in so sedeži razdeljen! takole: CDU, kateri pripada tudi novi ministrski predsednik, ima tri ministre, Demokratska stranka dva in socialisti enega minisTa, medtem ko dva člar.a vlade ne pripadata nobeni stranki.
Novi ministrski predsednik Ney je v svoji nastopni izjavi poudaril željo posar-ske vlade po združitvi z Nemčijo, kar pa bi se moralo izvršiti sporazumno med Francijo in Nemčijo. Prav 'ako bi morala biti ločena gospodarska združitev Posarja s Francijo, ki je bila izvedena v preteklosti, kar pa ni mogoče rešiti tako, ko" bi se prerezal gordijski vozel, marveč le v duhu resničnega sodelovanja.
v socialističnih vrstah prizadevanja za skupen nastop socialis ične stranke s komunisti, kar »da bi odgovarjalo izidom zadnjih volitev, ki so zagotovile levičarsko večino v parlamentu«.
Nova francoska skupščina se bo sestala 19. januarja, ko se bo tudi pokazalo, kaj
se je izkristaliziralo iz vseh neštetih kombinacij glede nove francoske vlade. Gotovo pa je že danes največji uspeh v tem, da sta Molle" in Mendes-France odklonila vsako sodelovanje z desničarskimi strujami, kar pomeni veliko zmago delovnega ljudstva Francije.
Dr.
Kreisky o sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo
Državni sekretar dir. Bruno Kreisky je pred nedavnim v zunanjem ministrstvu na Dunaju sprejel sodelavca »Slovenskega poročevalca« B. Pogačnika ter se v razgovoru z njim med drugim posebej zadržal ob vprašanju o preteklem in bodočem sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo.
S'iki z Jugoslavijo1 so se v zadnjih letih zelo hitro izboljševali — je dejal dr. Krei-sky — in sem trdno prepričan, da bo v prihodnjih letih cela vrsta novih priložnosti, da se to prijateljsko sodelovanje še bolj utrdi. Predvsem imam predi očmi gospodarsko sodelovanje, kjer bi lahko skupno uresničili mnogo* konkretnega. Zdi se mi — je nadaljeval — da se gospodarstvi Jugoslavije in Avstrije med' seboj v veliki meri dopolnjujeta, kar ie eden izmed glavnih temeljev za razvoj etoigorečnega gospodarskega sodelovanja. Zato sem mnenja, da bi bilo1 treba postaviti načrt gospodarskega sodelovanja za daljšo dobo naprej in da ni dovolj, če pos-avli arn o, kakor smo to delali doslej, to sodelovanje samo na enoletnih gospodarskih pogodbah. Tu moramo, najti nove oblike.
V razgovoru je dr. Kreisky izrazil tudi
svoje poglede o kulturnem sodelovanju med Avs' rijo in Jugoslavijo. Tudi na kulturnem področju je bilo že precej doseženega — je dejal — a še veliko več bi to bilo lahko v bodočnosti in tudi mora biti. Naša zgodovinska usoda nas je stoletja povezovala, kar je rodilo tako averzije, pa tudi simpatije. Šele če kdo med nami danes pride v deželo drugega, bo spoznal, kako blizu smo si.
O vlogi Avstrije v zunanji poli'iki in Organizaciji združenih narodov je Kreisky dejal: Avstrija in Jugoslavija si v podobnem položaju tudi glede
v
dr.
sra
nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj. Prepričan sem, da se bomo 'udi kot člani OZN vselej znašli na istem stališču povsod, kjer bo šlo za obrambo m ru in za sporazumevanje med narodi, ker poznam občutek jugoslovanskih narodov za svobodo.
Glede bodočih nalog, ki čakajo avstrijsko državno politiko po doseženi svobodi, je dr. Kreiaky poudaril: Zdaj moramo zgraditi predvsem svoje gospodarske vire 'er vod'ti — vsaj kar se nas socialistov tiče — tako politiko, ki bo ustvarila iz naše dežele res dom za ljudstvo.
Za mirno zadovoljitev problema narodnostne manjšine
V	teku razgovora je jugoslovanski novinar vprašal avstrijskega državnega tajnika tudi za njegove poglede na vprašanje narodnostne manjšne Slovencev v Avstriji, nakar je dr. Kreisky odgovoril:
V	*em splošnem sodelovanju manjšinskega vprašanja ne bi dramatiziral, kajti od tega nimamo koristi eni ne drugi. Kljub vsemu moramo pr:. ' Ji. * spoj in za'o je bolje, da ne hodimo čfhazen. Sem v tem vprašanju za mirno zadovoljitev problema.
Jordanija odklanja Bagdadski pakt
aretiranih Do pomiritve položaja
V soboto je odstopila jo danska vlada s predsednikom Hasemom na čelu. V glavnem mestu Jordana in ostalih krajih so bile zelo hude demonstracije proti nameravanemu pris‘opu Jordana k Bagdadskemu paktu, ki so ga sklenile Velika Britanija, Turčija, Pakistan, Irak in Perzija. Nemiri v Jordaniji so trajali dalj časa. Pri tem je prišlo do hudih spopadov in demonstracij. Ubitih je bilo sedem ljudi, ranjenih 22, okoli 300 oseb pa je bilo
Konservativci hočejo doseči umik Edena
Britanska vlada je bila v soboto prisiljena, da je uradno dementirala vse vesti, ki govorijo o tem, da namerava sedanji britanski ministrski predsednik Eden v kratkem odstopiti. Uradni vladni predstavnik je izjavil, da so vse govorice o nameravanem odstopu Eden?, neutemeljene in izmišljene.
Britanski ministrski predsednik je zadnji čas podvržen ostri kritiki tudi iz vrst konservativcev. Londonski list »Obser-ver« piše, da je zelo močna skupina konservativcev odločena doseči odstop Edena in njegov umik v Dom lordov.
Eden bo imel 18. in 21. januarja dva važna politična govora. Pričakujejo, da bo ob tej priložnosti podal pregled dela britanske vlade v zadnjih mesech in da
bo v svojih govorih odgovoril na številne kritike na račun dela vlade, do katerih je prišlo ne samo iz vrst opozicije, temveč tudi iz vrst konservativcev, predvsem pa konservativnega tiska. Te kritike vlade in Edena so povzročile, da v Londonu nekateri mislijo, da se bo kmalu umaknil s položaja ministrskega predsednika in da bo njegov naslednik bivši finančni minister Buder. To* pa sta uradno dementirala vlada in Buder sam. But-ler je novinarjem izjavil, da je trdno odločen podpirati ministrskega predsednika Edena zoper vse njegove težave. Nadalje je Buder izjavil, da odločno zanika vse1 kleve'niške govorice in da bo kakor vedno tako tudi v naprej podpiral ministrskega predsedmka, ker ga smatra za najboljšega predsednika vlade.
šlo Štle v pohedefjek, * ko 'Je jordanski kralj Hussein zaprisegel novega ministrskega predsednika Samir el Rifa in ga zadolžil s tem, da mora skrbeti za vzpostavitev miru in reda v Jordaniji.
In res, z izvolitvijo novega predsednika ni prišlo več do nobenih demonstracij, ki so prej trajale skoraj ves mesec. Novi predsednik pa je izjavil, da v dobi njegovega uradovanja kot predsednik Jordana ne' bo prišlo do pristopa k Bagdadskemu pak'u, pač pa da bo glavri problem njegove vlade vprašanie Palestine. Novi predsednik je prevzel tudi posle min:str-stva za notranje zadeve.
Pristop Jordana k Bagdadskemu paktu je želela predvsem Velika Britanija, ki pa je pri tem doživela popoln neuspeh, ker je ljudstvo odločno demonstriralo proti •emu, da bi se Jordanija priključila za-padnemu bloku.
V poslanici, ki jo je poslal jordanski kralj Hussein novemu predsedniku El Rifaju, je odobril sestavo nove vlade. Izrazil je upanje, da bo ta vlada ohranila prijateljske odnose z vsemi arabskimi deželami »v interesu miru in ureditve palestinskega vprašanja.« Kralj tudi pričakuje, da bo nova vlada ohranila dobre od-no'se s prijateljskimi in zavezniškimi dirža-vami, okrepila zakonitost in vzpostavila trajen red.
Tito o obisku Etiopije in Egipta
Po skoro šes tedenski odsotnosti se je predsednik Jugoslavije Tito minuli torek vrnil z državnega obiska v Etiopiji in Egiptu. V Pulju, kjer ga je pričakala in pozdravila množica 60.000 ljudi iz mesta in vse Istre, je Ti'o v svojem nagovoru poudaril izredno prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen v obeh deželah, ter izrazil prepričanje, da bo ta obisk koristil ne le Jugoslaviji, Etiopiji in Egiptu, marveč tudi utrditvi splošnega miru v svetu.
Ponosni smo — je dejal Tito — ko smo videli, kako velik ugled1 uživa Jugoslavija v tem delu sveta, ker vidijo ti narodi v Jugoslaviji državo, ki je prav tako šla skozi mnoga trpljenja, ki je prav tako morala s krvjo plačati svojo svobodo in
o kateri vedo, da lahko pričakujejo od nje vsaj moralno podporo v njihovih prizadevanjih, da bi ohranili svojo neodvisnost in mir. Etiopija in Egipt se hočeta enako kakor Jugoslavija popolnoma svobodno in brez vsake zunanje dominacije razvijati, obe deželi potrebujeta in tudi zaslužim podporo od zunaj, prav tu mora priti do popolnega izraza pomoč nerazvitim državam.
Govoreč o bodočem sodelovanju med Egiptom in Jugoslavijo, zlasti na gospodarskem področju, je Tito dejal: Glede mednarodnega položaja smo se v celod sporazumeli za ohranitev miru, za nepri-stopanje na nobeno stran, o potrebi krepitve vseh sil, ki želijo, da bi se medna-
rodna vprašanja reševala na miren način, da je treba obrzdati tekmovanje v oboroževanju in da naj se bogastva, ki jih ima svet, uporabljajo za dobro ljudi, ne pa za njihovo uničevanje.
Končno je predsednik Jugoslavije dejal, da se je na svoji poti po Etiopiji in Egiptu prepričal, da je sodelovanje med državami z različnimi družbenimi s!s'emi ne samo možno, ampak celo zelo lahko. Prepričan sem — ie dodal — da se je z obiskom teh držav prestiž Jugoslavije še bolj okrepil in da so se ljudstva velikega dela afriškega kontinenta prepričala, da je Jugoslavija miroljubna država, ki se dosledno drži svojih načel mirnega mednarodnega sodelovanja z vsemi narodi.

*&$£' -zzm
fp' *s
&........■....

I 'O -
s: 3m
!>-	'm
'žL	:-^

•:*x*x

Slovenski ples — veliko kulturno-družabno srečanje
V	prvem tednu letošnjega leta je bilo v prostorih Slovenske prosvetne zveze in slovenske knjigarne v Celovcu nadvse živahno. Ljudje, ki so prihajali po vstopnice za »Slovenski ples«, so se vse dni kar vrstili in si dobesedno drug drugemu podajali kljuke na vratih. In skoro brez preš anka je zvonil telefon ... : »Naše prosvetno društvo nima več kart! Pošljite jih z večernim avtobusom še dvajset!« — »Premalo vstopnic imamo v Šmihelu pri Pliberku, rezervirajte nam j h še petnajst« — »V Bilčovsu smo že vse karte razprodali in jih potrebujemo še 25.« — »Iz Bistrice v Rožu hoče še več ljudi na Slovenski ples. Še dvajset vstopnic nam hitro in zanesljivo pošlj te!« — Na kratko povedano: Vsepovsod po naših krajih, od Pliberka pa do ziljskih vasi, so šle vstopnice za »Slovenski ples« hitreje v prodajo kakor svoječasno tiste znamenite, iz pregovora poznane sveže žemlje pri peku. Odveč so bili pomisleki in skrbi črnogledov zaradi zgodnjega termina »Slovenskega plesa« tik po praznikih in novoletnih silvestrovanjih. Optimisti smo imeli prav: »Slovenski ples« je že ’ako udomačen in priljubljen pri veselih ljudeh širom naš h krajev, da udeleženci, če treba, raje nekoliko štedijo ob silvestrovanju, da ne zmanjka za tradicionalno kulturno-družabno prireditev v Celovcu.
V	soboto na večer je bila Delavska zbornica kakor veliko mravljišče. Z vseh
smeri: s kolodvora, z avtobusne pos aje, z vseh okolišev Celovca so se zgrinjale skupine in množice ljudi. Pred vhodom so se vrstili posebni avtobusi in privatni avtomobili, garderoba je komaj zmagovala velik' rJaval, preostale vstopnice na večerni blagajni so bile v hipu razgrabljene in marsikdo, ki si jih ni oskrbel pravočasno, se je verjetno znal v teku večera še po ovinkih preko Ljudske kleti pretihotap ti do zaželjenega cilja.
Že dokaj časa pred napovedanim začetkom je v slavnostni dvorani in v vseh stranskih prostorih bučalo kakor v čebel-nem panju pred rojenjem. Kdor v začetku ni dobil prostora ob mizah, se je zarekel na obsežni balkon, ki se je pravta-ko do zadnjega mesta napolnil.
Med častnimi gosti se je prireditve udeležil njen pokrovitelj, gospod deželni glavar W e d e n i g, vabilu pa so se odzvali tudi: namestnik deželnega glavarja g. K r a s s n i g, predstavnik vlade FLRJ v Trsu. generalni konzul Mitja Voš-n j a k, šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu, svetnik ambasade Dušan Bravničar z vsemi člani Urada, šef Urada za zvezo FLRJ v Grazu Slobodan Krstič z več člani Urada, celovški podžupan Franz Pogatschnig, dvorni svetnik Julius H e i n z e 1, podpredsednik Delavske zbornice Friedrich Fuchs, pesnik in pisatelj Michael Gutten-brunner in številni drugi predstavniki
Omizje z deželnim glavarjem
Predsednik SPZ dr. Franci Zwitter pozdravlja došlega g. deželnega glavarja VVedeniga — pokrovitelja prireditve
koroškega javnega življenja. Jasno so bili navzoči tudi preds avniki vseh v ZSO vključenih organizacij.
Po pozdravnih besedah predsednika Slovenske prosvetne zveze dr. Francija Zwit ra se je pred gledalci in poslušalci zvrstil pester in umetniško kvaliteten kulturni program. Solista ljubljanske opere Miro Brajnik in Vladko Korošec sta zapela vsak po eno narodno pesem, operni napev iz Straussove opere »Noč v Benetkah« in Rossinijevega »Seviljskega brivca«, v duetu pa odlomek iz Smetanove opere »Prodana nevesta«. Člani opernega baleta iz Ljubljane Lidija Lipoševa, Tatjana Remškarjeva, Janez Miklič in Stane P oli k so izvajali plese iz »Ohridske legende«, »Travia*e« in drugih svetovno znanih baletnih in opernih stvaritev. Umetnike je ob klavirju spremljala pianistka Dana Hubadova. Vsi gostje iz Slovenije so bili deležni navdušenega aplavza navzoče publike.
Ko je mariborski profesor Zlatko Zei kot napovedovalec programa najavil nastop Avsenekovega k vi meta in še s svojimi humorističnimi vložki doprinesel k porastu veselega razpoloženja, so se plesni pari mladega in starega pokolenja lah-(Nadaljevanje na 3. strani)
. teebhi
Run. — Italijanski minister za zuna-pje zadeve Martino, ki se je nekaj časa mudil na obisku v Indiji, Ceylonu in Pakistanu, se je vrnil v Rim.
Dusseldorf. — Nemški vicekancler Bliicher je v ponedeljek odpotoval z letalom indijskega civilnega letalstva »India air« iz Dusseldorfa na državni obisk v Indijo. Blucherja spremlja devet zastopnikov urada za zunanje zadeve iri zastopn ki drugih ministrstev. Delegacija bo ostala v Indiji enajst dni.
Pariz. — Na pariških letališčih Obrn Le Bourget je prišlo v ponedeljek do popolnega zastoja prometa, ker je stavkalo celotno osebje letalske varnostne službe na obeh letališčih. Stav-kujoči protestirajo proti temu, ker se vlada brani, da bi delavcem izplačali plačo za 55 dni, ko so stavkali. Ravno tako so stopili v stavko uslužbenci varnostne službe na letališčih v Nizzi in Marseillu.
Aleksandrija. — Iz Anversa je prispelo v Aleksandrijo 114 britanskih tankov za eg‘ptsko vojsko. Tanke je pripeljala v Aleksandrijo egiptska ladja »Al Kahira.«
Berlin. — Sovjetska delegacija, ki jo vodi predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilov, ki se je mudila v Vzhodni Nemčiji ob priliki 80-letnice predsednika vzhodnonemške republike Piecka, se je vrnila v Moskvo.
Santiago de Chile. — Čilski nacionalni kongres, ki ga je vlada pretekli teden razpustila, je bil zopet sklican, da odloči o tem ali bo obveljalo za naprej obsedno stanje, ki ga je vlada razglasila pretekli petek. Centralni sindikat je napovedal splošno stavko iz protesta proti vladnim inflacijskim ukrepom, v okviru katerih je blokirala cene in mezde, kar je povzročilo nezadovoljstvo in sedanjo krizo v državi.
Peking. — Kitajski časnik »Da Gun Bao« je objavil članek o jugoslovansko-eg‘ptovskih odnosih, v katerem poudarja, da kitajski narod pozdravlja skupni komunike predsednika Tita in ministrskega predsednika Naserja in da se pridružuje narodom Jugoslavije in Egipta v boju za zmanjšanje napetosti v svetu. Mir se ohrani, poudarja časnik, le na podlagi sodelovanja vseh narodov.
Concord. — V republikanskih krogih države New Hampshire izjavljajo, da bodo v tej državi kandidirali predsednika Eisenhowerja na volitvah 13. marca, ko bodo izbirali kandidate za predsedniške volitve. Postavitev te kandidature razlagajo v političnih krogih kot namig na to, da bi utegnil Eisenhower spet kandidirati na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA.
Hongkong. — Trije častniki civilnega letalskega prometa s Formoze so prebegnili v Ljudsko republiko Kitajsko z osebnim letalom Čangkajškovega sina.
Washingtom. — V krogih ameriškega Kongresa izjavljajo, da pripravlja ameriška komisija za atomsko energijo letos na Pacifiku vrsto poizkusov z atomskim orožjem. Med drugim bo prišlo tudi do eksplozije najhujše vodikove bombe, kar jih ima komisija. Sodijo, da bodo te poizkuse napravili na področju otočja Eni ve tok.
Bonn. — Nemška zvezna republika je zaprosila Združene države za posojilo dvanajstih rušilcev za nemške pomorske sile. ZDA naj bi izročile rušilce nemškim pomorskim silam za dobo šesrih let. Prošnjo sedaj proučujejo v obrambnem ministrstvu v Washing-tonu.
Moskva. — V teku letošnjega leta bo egip'ski ministrski predsednik obiskal Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropske dežele. Ob tej priložnosti se bo odzval tudi povabilu v Jugoslavijo, kamor ga je povabil Tito ob svojem nedavnem bivanju v Egiptu.
Tokio. — Japonski cesar Hirohito, ki je opustil že veliko cesarskih tradicij, je tudi v zadnjem času napravil velik korak v tej smeri naprej, ko je obiskal prvič javno kino predstavo, kar je za cesarje neobičajno.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Trgovinski promet med Avstrijo in Švico
Trgovinski promet med Avstrijo in Švico se je v prvih enajstih mesecih leta 1955 nasproti istemu časovnemu obdobju prejšnjega leta zvišal v vrednosti od 216,8 milijona na
264.8	milijona švicarskih frankov. Avstrijski izvoz se je dvignil od 97,1 na 116 nvlijonov švicarskih frankov, kar znaša 19 odstotkov. Uvoz iz Švice pa se je dvignil od 119,7 na
148.8	milijona švicarskih frankov i ali za 24 odstotkov. (Wikorr)
Pomorska zveza med Jugoslavijo in Kitajsko
Jugoslovansko-kitajska pomorska zveza je bila pred kratkim odprta s tem, ko je iz jugoslovanskega pri-s anišča Rijeka odplul jugoslovanski prekooceanski parnik »Bosna« v Šanghaj na Kitajskem.
Promet roške luke
Promet reškega pristanišča je lani presegel za 800.000 ton promet iz leta 1954. Reški promet je lani doregel 3,5 milijona ton. Najvišja postavka je bila prevoz pšenice, nato pa tranzitni promet Avstrije, Madžarske in ČSR. Pričakujejo, da bo januarski promet presegel vse dosedanje mesečne številke in dosegel okoli 370.000 ton.
Velikanska skladišča za pšenico v ZDA
Le četrtino vsiega ozemlja Združenih držav Amerike obsega obdelana zemlja, Pri takšni obsežnosti države je donos obdelane površine še vedno velikanski. ZDA, ki sicer mnogo porabijo za domače potrebe, so vendar še vedno ena tistih dežel, ki v velikanskih količinah izvažajo živila v svet. Obdelovanje zemlje je izredno modernizirano. Manjših kmetij ni, pač pa so številni farmarji, ki se ukvarjajo s poljedelstvom. Njihova posestva so ogromna. Vsak farmar goji le tisto, kar v njegovem kraju najbolj uspeva in je iiB
najbolj donosno. Zemlja je boljša v Ameriki in so zato hektarski donosi mnogo višji kot pri nas v Evropi. Mnogokrat se tudi zgodi, da farmarji svojega blaga ne morejo spraviti v promet, ker ga je v državi preveč. ZDA pa so napravile korak naprej. Tako je vlada ZDA pokupila farmarjem vso odvisno pšenico in jo spravila v velikanskih sklad ščih, kjer jo hrani do uporabe. Slika AND nam kaže 12 takih skladišč, katerih vsako sprejme 35.000 kubičnih metrov pšenice. Ta skladišča se nahajajo v državi Missouri.

01% kabhtkd m fitn-a cAvUj&ml cOlhr^a
V ponedeljek tega tedna je slovenski kulturni svet obhajal stoletnico rojstva Antona Aškerca, pesnika, ki si je s svojimi svobodomiselnimi prizadevanji pridobil neminljivo mesto v slovenski literaturi- Kot sin revnega kočarja blizu Rimskih Toplic se je po osnovni šoli, ki jo je obiskal pri sv. Marjeti, ter v Celju končam gimnaziji bolj po sili razmer kakor iz srčnega nagnjenja odločil za duhovniški poklic, v katerem pa je vztrajal le 17 let. Pozneje je postal arhivar pri ljubljanskem magistratu, kjer je opravljal službo do svoje smrti dne 7. junija 1912.
Kot pesnik se je Aškerc prvič predstavil leta 1880, ko je pod imenom Gorazd objavil v dunajskem Zvonu svojo prvo pesnitev. Že od vsega početka je njegova krepka, odločna, samozavestna pesem močno odjeknila v vrstah slovenskega pesništva, hkrati pa naletela na strupen odmev med takratnimi ozkosrčnimi voditelji slovenskega klerikalizma, ki so s škofom dr. Mahničem na čelu več ali manj uspešno skušali usmerjati pot slovenske književnosti. Kakor je Mahnič brezobzirno napadel mehkočutnega Gregorčiča, katerega nekatere pesmi je označil celo za brezverske in nasprotne verskim načelom, tako se je še bolj besno zaletel v stvaritve Aškerca, uporniškega »božjega služabnika«, ki je bil vse preveč odločen borec proti ozki katoliški miselnosti. Medtem ko je Gregorčičeva pesniška moč po napadih zlasti s strani njegovih stanovskih tovarišev začela pešati, se je Aškerc odločno postavil v bran proti škofu Mahniču in njegovim ozkosrčnim
somišljenikom ter kot satirik in bojevnik izražal v pesnitvi svoj uporniški boj za svobodo in svoj svetovni nazor.
Kmalu se je Aškerc v svojem pesni kovanju ločil od romantike in postal predstavnik realizma v slovenskem pesništvu. V jasnih in preprostih besedah in brez vsakega olepšavanja je spregovorila njegova pesem o viharnih čas h slovenske zgodovine in slovenske zemlje. O Aškerčevem mogočnem pesniškem poletu priča venec balad o kmečkih uporih na Slovenskem, ki so izšle pod skupnim naslovom »Stara pravda«. Aškerc je tudi prvi med slovenskimi pesniki prikazal življenje, trpljenje in stremljenje delavcev, sploh pa je bil glasnik ponižanih in raz-
žaljenih, dosledni obtoževaloc socialnih krivic ter krit k takratnih kulturnih in političnih razmer na Slovenskem.
Izmed njegovih pesniških zbirk je nedvomno najbolj znana prva knjiga »Balade in romance«, ki je izšla leta 1890 pri celovški Mohorjevi družbi. Sledila pa ji je še cela vrsta drugih izdaj, medtem ko je mnogo svojih pesnitev objavil tudi v raznih revijah- Prav tako je sodeloval pri urejevanju takratnih literarnih revij ter je izdal pesniške zbirke raznih drugih pesnikov.
Kot pesnik balad in romanc je Aškerc slovensko pesništvo obogat i z realistično epsko pesmijo in mu gre zato glavna zasluga.
Slovenija časti pesnika
Na dan stoletnice Aškerčevega rojstva so mu v Ljubljani na hiši, kjer je stanoval zadnjo četrtino svojega življenja, odkrili spominsko ploščo, za katero je napravil načrt arhitekt Kobe. Vse večje proslave stoletnice pesnikovega roistva pa bodo šele konec majnika in v začetku junija.
Da bi proslave potekale čim bolj slovesno, je bil osnovan poseben republiški pripravljalni odbor pod predsedstvom upravnika Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani dr. Mirka Rupla in še poseben pripravljalni odbor v Celju. Oba odbora s"a prevzela skrb za obnovitev Aškerčeve rojstne hiše v Globokem pri Rimskih Toplicah, kjer bodo uredili
Dunajska »Revija na ledu” z novim programom
-
Koncem lanskega leta je imela dunajska »Revija na ledu« svojo letošnjo premiero, ki je ponovno potrdila mednarodni sloves plesne skupine, katere nedoseženo izvajanje plesov na ledu je znano daleč preko meja domovine. Pod naslovom »vse po želji« bodo dunajski umetniki tekom letošnje zimske sezone navduševali tako
doma kakor tudi v raznih deželah, kamor jih bo vodila pot gostovanja, ljubitelje prelepe umetnosti na ledu.
Na AND-sliki vidimo prizor iz letošnjega programa »Revije na ledu«, v ospredju Jirino Nekolovo ir.• Femanda Leemansa, dva prva plesalca, ki sta si že lani osvojila srca vseh gledalcev.
NOVE KNJIGE
Letopis SAZU. Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani (SAZU) je objavila šesto knjigo svojega »Letopisa«, v kateri podaja pregled! o delu v letu 1954. Na splošno je iz tega poročila razvidno, da je SAZU v letu 1954 svoje d'e-lovanje z velikim uspehom razširila, kar se kaže zlasti na področju njenega sodelovanja z inozemstvom. Ne samo, da se je zvišal obseg dopisovanja s sorodnimi ustanovami v inozemstvu, marveč se je v primerjavi s prejšnjimi leti znatno dvignilo tudi število študijskih obiskov ter predavaj)!, ki so jih imeli člani SAZU v raznih tujih državah, med drugim mnogi tudi v Avstriji.
Še prav posebno uspešna pa je bila izmenjava publikacij SAZU in je v letu 1954 zajela skoraj vse akademije sveta ter razne druge važne znanstvene ustanove;
cb koncu leta 1954 je vrš la biblioteka SAZU redno knjižno zameno s 513 ustanovami. od tega 103 v Jugoslaviji, 410 pa v inozemstvu, med remi tudi v državah vzhodne: Evrope, s katerimi so bili stiki v prejšnjih letih domala popolnoma prekinjeni.
Iz Letopisa je tudi razvidno, da je štela Slovenska akademja znanosti in umetnosti koncem 1954. leta 2 častna člana, 34 rednih ter 20 dopisnih članov, umrla pa sta v tem letu 1 redni in 1 dopisni član.
Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sta v razredu za umetnost izšli kot najnovejši publikaciji dve partituri, delo slovenskega skladatelja L. M. Škerjanca, in sicer »IV. simfonija« za godalni orkester ter »Kvintet« za dve vioFni, dve violi in violončelo.
v obliki malega muzeja pesnikovo spominsko sobo z njegovimi slikami, rokopisi in drugimi sponvnskiml predmeti, slovenski umetnik Božidar Jakac pa bo za to sobo izdelal Aškerčev portret. V Celju bo izšel Aškerčev zbornik, ki ga ureja upravnik celjske študijske knjižnice, središče proslav spomladi pa bo postavitev in odkritje spomenikov v Ljubljani in v Celju, kjer bodo ob tej priložnosti tudi na svečanih akademijah počastili stoletnico pesnikovega rojstva.
Tudi v Moskvi so proslavili Aškerčevo stoletnico
Ob stoletnici rojstva slovenskega pesnika Antona Aškerca je Zveza pisateljev Sovjetske zveze priredila v Moskvi slovesno proslavo z umetniškim programom. Proslavo, ki so se je udeležili tudi predstavniki jugoslovanskega predstavništva v Moskvi, je otvoril predsednik slovanskega odbora Sovjetske zveze Gundorov, o življenju in delu Antona Aškerca pa je predaval sovjetski književnik Vadim Ko-ževnikov.
V počastitev Mozartovega spomina
Kakor smo že poročali, je letošnje leto posvečeno spominu na velikega avstrijskega komponista W. A. Mozarta, katerega se bo ves kulturni sve; spominjal skozi vse leto na najrazličnejših proslavah. Avstrija kot Mozartova domovina se bo Mozarta še prav posebej spominjala. Poleg neštetih proslav in prireditev bo narodna banka prav v 'a namen izdala tudi nove kovance za 25 šilingov, ki bodo prišli v promet na dan Mozartovega rojstva, -orej 27. januarja. Na sprednji strani kovanca bo slika Mozartovega spomenika na Dunaju, na zadnji strani pa bo nosil kovatJec grbe vseh devetih zveznih dežel ter številko »25«. Nove kovance bo možno skozi vse leto dobi‘i pri bančnih ustanovah.
Avstrijska pošta pa bo ob tej priložnosti izdala posebne spominske znamke, ki bodo v pariškomodri barvi prikazovale velikega umetnika. Znamke začnejo veljati 21. januarja, njih vrednost bo znašala 2,40 šilinga in bodo izšle v nakladi 2 nFKjona komadov.
Knjižnica deželnega muzeja v letu 1955
Knjižnica deželnega muzeja za Koroško v Celovcu, ki ne nudi samo v muzeju delujočim znanstvenikom potrebno strokovno lreraturo, marveč je splošno dostopna vsem, ki se za literaturo z različnih področij zanimajo, je bila v letu 1955 v večjem obsegu obiskana in izko-
•vv
riscena.
V letu 1954 si je 3.160 koristnikov muzejske knjižnice izposodilo 13.080 zvezkov znanstven:h knjig in revij. Nekateri pa so ta dela študirali kar v prostorih muzeja. V letu 1955 je bilo že 4.390 koristnikov knjižnice, ki jim je bilo stavljenih na razpolago kar 16.540 knjg in revija
To porast izkoriščanja deželnomuzej-ske knjižnice jasno priča, da je v deželi vedno večje zanimanie za deželozna n stvo in za znanstvena raziskavanja sploh.
120 koncertov jugoslovanskega ansambla v Ameriki
Znameniti jugoslovanski folklorni ansambel narodnih plesov in pesmi Makedonije »Tanac« je te dni odpotoval v Severno Ameriko, kjer bo priredil na svojem 18 tednov trajajočem gostovanju 120 koncertov in nastopov. Najprej ho nastopil na Broadwayu v New Yorku, nato pa skoraj v vseh večjih mestih ZDA
in Kanade. »Tanac« je prvi jugoslovanski ansambel narodnih plesov in pesmi, ki bo gostoval v Severni Ameriki, Iz vrst jugoslovanskih izseljencev, živečih v Ameriki, je uprava ansambla pred njegovim odhodom na turnejo prejela mnogo pisem s sporočili, da je v ZDA in Kanadi za gostovanje veliko zanimanje.
Slovenski ples—veliko kulturno-družabno srečanje
(Nadljevanje z 2. strani) ko vso noč svobodno' odločali za privrženost moderni plesni glasbi Študentskega plesnega orkestra ali pa bolj domačim melodijam kvinteta.
Vsa pestra družba udeležencev »Slovenskega plesa« iz vseh slojev prebivalstva naših vasi, trgov in industrijskih središč se je družno s sodeželani nemškega jezika sprostila in razživela v prijetni domačnosti. Kmečki človek in delavec, obrnik in nameščenec ter delovni inte-ligent, vsi brez razlike poklica so se počutili kot svoji med svojimi. Nikogar tudi niso motile razlike jezika in narodnostnega porekla. Slovenska govorica v vseh odtenkih koroških narečij ni pomenila za navzoče nemška govoreče Korošce ali obratno nobene ovire in prepreke za medsebojni kontakt. — V času, ko se okosteneli ostanki nacionalizma in šovinizma še na vse kriplje prizadevajo, da bi z gonjo proti dvojezičnim šolam, z ustrahovalnimi podpisnimi akcijami, z lažjo o vindišarstvu, z izmišljenimi parolami o infil'raciji in slovenizaciji, s siid-markovskim podkupovanjem in rovarjenjem zasejali nemir in mržnjo med pripadnike obeh narodov na Koroškem, je prodorni uspeh velike kulturno-diružab-ne prireditve Slovenske prosvetne zveze v Celovcu ponovno dokazal pravilnost in postopno učinkovitost 'ruda in1 prizadevanj vseh tistih činiteljev na Koroškem, ki z nami vred stremijo za naprednim demokratičnim razvojem, za mirnim in prijateljskim sožitjem in za enako-
pravnim
narodov
življenjem delovnih ljudi obeh, na Koroškem. Tudi letošnji »Slovenski ples«, ki je združil v celovški Delavski zbornici toliko obiskovalcev obeh jezikov, kot še nikdar poprej, je doprinesel svoj del k uresničevanju teh ple-
Baletni utrinek s Slovenskega plesa
menitih ciljev, hkra i pa s posredovanjem gostovanja kvalitetnih umetnikov iz Slovenije prispeval k u rjevanju kulturnih vezi med sosednima deželama. Slovenska prosvetna zveza kot prirediteljica zasluži za svoj trud v tej smeri nedeljeno zahvalo in priznanje vse dobrotni tleče javnosti.

Korak za obnovo kulturno-prosvetne dejavnosti
v Podjuni
Nekako uvod v novo kulturnoprosvet-no življenje v Podjuni je bil uspeli pevski koncert v Železni Kapli na praznik dne 6. januarja 1956. Koncertirali so združeni podjunski pevski zbori iz Železne Kaple, iz Št. Vida v Podjuni in iz pliberške okolice. Združen’ zbori so odlično prestali svojo preizkušnjo na nepozabni pevski turneji na slovenskem Štajerskem. Priznanje in pr srčen sprejem naše narodne pesmi na gos ovanju je naše pevce, po veliki večini mlade sile, navdušil, da so se odločili našo domačo kulturno dobrino spet posredovati po naših krajih ih s tem premostiti nekakšen za-os*anek v organizirani kulturnoprosvet-ni dejavnosti v naših naseljih, kjer je prebivalstvo umetniškega užitka željno in ga rado sprejema.
Mladi pevski zbori se zavedajo, da je pevska kultura zelo močan pripomoček v prosvetni dejavnos i, čeprav vedo, da edinole s petjem prosvetno delo ni izčrpano. Prav tako važna so druga sredstva. Lepo urejena knjižnica s podjetnim knjižničarjem, ki š’ri zdravo č ivo med ljudstvo, izvaja koristno kulturno delo. Gledališke igre, kjer se igralci vadijo v nastopu in si osvajajo znanje zborne materinščine, je prav tako pomembno sredstvo in pripada režiserju velika zasluga. Vseh koristnih sredstev za dviganje duhovne ravni širokih plasti ne moremo v tem sestavku izčrpati in tudi ni naš namen, ker bi se morali dotakniti še filma, predavanj in tečajev in še marsikaj drugega. Glavno je, da se prične z delom, da izgradimo stavbo kulturnoprosvetne-ga udejstvovanja na sodobnih in trdnih kletnih temeljih.
Prva večja podeželska kulturnopro-svetna prireditev v Podjuni je bila torej po daljšem presledku v začetku leta v Železni Kapli. In prav gotovo: za Kapelj-čane in številne udeležence iz vse bližnje in daljne okolice, kakor iz Lepene, Rem-šenika, Obirske, Bele i‘d., ki so napolnili obsežno kinodvorano, je bila naša pesem lep novoletni dar, ki so1 ga prav vsi hvaležno sprejemali.
Po pozdravnih besedah Petra Keliha so združeni zbori pod vodstvom Foltija Hartmana pričeli razvijati svoj spremno naštudirani spored in že s prvo pesmijo je bil vzpostavljen kontakt med pevci in poslušalci. V dvorani je naspala tišina, vsi so prisluhnili lepo, harmonično in ubrano zapeti pesmi, dokler je niso ob koncu nagradili z živahnim in navdušenim aplavzom. Naša pogosto resna, spet šega-va in veseljaška narodna pesem, zrasla in
izoblikovana na naši zemlji od poznanih in nepoznanih ljudskih poetov ter prirejena od znanih komponistov Kernjaka, Kramolca, Švikaršiča in drugih, je svoje poslans vo popolnoma dosegla.
Prireditev je bila v okviru Slovenskega prosvetnega društva v Železni Kapli in med odmorom je zastopn k Slovenske prosvetne zveze izrekel številni publiki pozdrave naše osrednje kul urno-pro-svetne organizacije. Med drugim je naglasil, da je dobro zapeta pesem umetnost in dobrina, ki jo razumejo vs’ liudje brez razlike na različna gledanja. Tudi v tej dvorani je zbrana mešana publika, toda melodija govori jezik, ki ga razumejo vsi in je vsem enako dragocen. V ‘em je lepo poslanstvo umetnosti, da zbližuje ljudi in je posrednik medsebojnega do-
brohotnega sožitja, ker kdor ljubi petje, naše in udi drugo, je sprejemljiv za plemenito, dobro im lepo.
Pevsk’ koncert v Železni Kapli je bil popoln uspeh. Izrazi zadovoljstva iz ust številnih poslušalcev so to dokazali. Zadovoljni pa so bili seve tudi pevci sami, da so hudem tako lepo ustregli. Odmev tega zadovoljstva in zadoščenja se je potem odražal še nekaj uric v prijetni in sproščeni družabnosti v gostilni pri Kolarju.
V nedeljo nato, po velikem Slovenskem plesu v Celovcu, pa je bil spet drugi koncert in sicer v Št. Primožu v Podjuni, kjer so sodelovali pevci iz Št. Vida in člani akademskega plesnega orkestra iz Ljubljane. O *ej prireditvi bomo poročali prihodnjič.
Blagovni in živinski sejem v Pliberku
Za minuli ponedeljek je bil spet enkrat napovedan v Pliberku blagovni in živinski sejem. Iz stare tradicije prirejajo v Pliberku vsako leto pet takih sejmov, namreč tega v zače ku leita, potem tako imenovanega sredpostnega, nadalje sredi poletja ob prvi košnji, nato znani »letni sejem na travniku« in še enega v začetku novembra. Na te sejme so se ljudje navadili in čeprav ni ravno nujne potrebe, gredo, »da navada dov ne pride«. Podoba pa je, da sejmi po svojem pomenu zgubljajo in le zelo malo kmeov se odloči, da bi prignali svojo živino na »jar-mak«, ker prodajo svojo živino na domu brez mešetarjev neposredno mesarjem.
Po veliki več ni kmetje sami vedo, s kakšna kvaliteto razpolagajo ter so poučeni tudi o cenah, ki veljajo na običajnem trgu. Zaradi tega tudi kljub napovedanemu živinskemu sejmu priženejo na trg le nekaj repov. Drugače je tam, kjer ponujajo kvalite no plemensko živino, do česar pa se naši živinorejci še niso zadostno povzpeli ter še vedno nabavljajo plemenjake na zgornjem Koroškem, predvsem na šentvidskih razstavah.
Prav gotovo drži, da najdeš že v številnih hlevih napredne jš'h gospodarjev živino donosne kakovos i in dobre krave molznice, toda ti si znajo kakor koli sami pomagati ter je še v mnogo premaj-
Ljudsko gibanje in še kaj iz Bilčovsa
Ob zaključku leta se radi pozanimamo, kako je bilo z ljudskim gibanjem v kakšnem kraju, to je o številu rojstev, umrljivosti in novih zakonskih zvezah. Lani smo pri nas ugotovili, da se je rodilo 33 otrok, umrlo pa 16 oseb. Med novorojenčki zaznamujemo 11 deklet in 22 fantov. To leto prednjačijo pri nas dečki, ki so bili 1954 v manjšin’. Med umrlimi je bilo 11 žensk in 5 moških. Trije od umrlih še niso dosegli 14 let svoje življenjske dobe. Najstarejši izmed umrlih je dosegel starost 86 let, in sicer Janez Male iz Branče vesi, za njim pa Marija Rabič pd. Bistrinja na Mali Gori, ki je umrla v 9tarosti 82 let. Oba najstarejša pokojnika sta iz Gur, kar dokazuje, da živi na Gurah v prosti naravi in čis‘em zraku še zdrav in trden rod, ki ljubi in
Št. Jakob v Rožu
V soboto preteklega :edna smo se na našem pokopališču poslavljali spet od enega izmed tistih naših občanov, ki so splošno priljubljeni pri vseh brez razlike na svetovnonazorno prepričanje ali narodno pripadnost. Bil je to naš pismonoša v pokoju, Janez Omota, ki je več de-se leti j raznašal po vaseh pošto in prinašal v hiše vesele, prav tako pa tudi žalostne vesti, ki pa je bil povsod dobrodošel, tako zaradi svojega poklica kot prinašalec novic, kakor tudi vsled svojega veselega in prijaznega značaja. Še prav posebno pa se je počutil doma v vrstah lovcev, med ka'ere je spadal skoraj vse svoje življenje in marsikdo se še danes prav rad spominja njegovega pripovedovanja lovskih dogodivščin, katerih je imel vedno na izbiro.
Temu športu je posvečal mnogo paž-nje tudi zadnja leta, ko mu je kot upokojencu ostajalo še več časa za zasebno izživljanje. Za-o ni čudno, da se je še letos podal s svojimi lovskimi tovariši v prostrano naravo, kjer je vedno z veliko ljubeznijo opazoval živalski svet. Istega dne zvečer je po povratku tožil, da nekaj ni v redu z njim, nihče pa ni slutil, da so mu dnevi odšteri in da je bil to njegpv zadnji lov. Zjutraj naslednjega dne je bil namreč že mrtev.
Udeležba r?a pogrebu je še enkrat zgovorno pričala o njegovi priljubljenosti. Nepregledna vrata pogrebcev, zlasti moš-kih, med katerimi je bilo tudi izredno veliko število lovcev, se je vila od doma proti i pokopališču, da izkaže rajnemu zadajo čast, Tudi med pevci, ki sp zapeli
na domu in ob grobu otožne melodije naših slovenskih žalostink, so bili lovci, poslovilne besede pa je govoril bivšemu lovskemu tovarišu g. nadučitelj Koren.
Prerano preminuli Omota nam bo ostal v trajnem spominu, vsem žalujočim svojcem, zlas i ženi in otrokom, pa velja naše odkrito sožalje.
Beljak
Nedavno smo poročali, da je beljaški župan Jakob Sereinigg podal ostavko na svojo župansko funkcijo. Svoj odstop je utemeljeval zaradi svojega zrahljanega zdravja in ker je preobložen z delom v drugih javnih ustanovah, med temi tudi kot prez’dent deželnega zbora.
Danes se sestane beljaški občinski odbor k javni seji, kjer bo na dnevnem redu volitev novega župana. Socialisti predlagajo za novega župana dosedanjega finančnega referenta namestnika župana Timmererja. Mestni svetnik Resch bi postal prvi županov namestnik, dosedanji namestnik finančnega referenta občinski svetnik Willi Sereimgg pa finančni referent in mestni svetnik.
Žili polje
V revirju žihpoljskega lovišča se je lovcem pred kratkim pridružil tudi 58-letni vrtnar Jakob Jordan iz Celovca. Nahajali so se v bližini Sojence, ko je Jordanu na neki vzpetini spodrsnilo, da je padel. Pri padcu se je nenadoma sprožila njegova lovska puška in projektil ga je zadel v levi kolk ter ga težko ranil. Z rešilnim avtom so ga nemudoma spravili v bolnišnico v Celovec.
obdeluje od pradedov podedovano grudo. Poročilo pa se je deset parov, in sicer devet doma, drugod pa en par.
Omenimo še, da smo imeli v zače ku decembra štiri dni kar zaporedoma pogrebe. Zavratna bolezen je iztrgala svoji družini Marijo Maretti, rojeno Einspieler, v starosti komaj 46 let. Njej je sledila Marija Bošt’Jančič, p. d. Kovačeva mati v Branči vesi. Ta mati je s svoj’m možem vzgojila številno družino in ker je bila sama dobra pevka in ljubiteljica naše pesmi, sodelujejo' tudi iz te družine v našem pevskem zboru dobre moči. Iz Želuč smo zanesli k zadnjemu počitku Elizo Martič, p. d'. Čarinjo. Pokojna, doma iz ugledne Martinove hiše v Trebinji, je preminula v 82 letu svojega življenja. V Trebinji vesi pa je zatisnil oči nekdaj veseli muzikant Ternjak Primus, ki ga je smrt pobrala v starosti 72 let. Naj bo vsem pokojnim domača zemlja lahka!
V spominu na one, ki smo jih položili v minulem letu k počitku, ko so vsak v svojem področju izpolnili naloge svojega življenja, smo stopili zamišljeni v novo leto. Komu vse bo letos zvonilo ne vemo, toda mi vsi, mladi in stari hočemo naš čas izkoristiti za prizadevanje, da ohranimo vzore, za katere so oni živeli, da posvetimo vse sile moralni in materialni blaginj' naših družin kot osnovnim celicam vsega slovenskega življa na Koroškem. Pri tem se zavedamo, da bomo služili v malem tudi velikim ciljem: sporazumevanju in bratstvu med vsemi ljudmi na svetu.
hni meri prodrla zadružna zavest, kjer bi skupno sodelovali tudi na tem področju pod geslom: eden za vse in vsi za enega! To področje je, mimogrede povedano, še vse premalo obdelano. Tudi v tem okolišu bi bilo koristno, da bi prirejali razs ave kakovostne živine, da bi se okoristili domači kmetje, hkrati pa bi privabile interesente tudi iz drugih krajev.
Skoro gotovo je, da so se za ta sejem tudi marsikateri sejmski kramarji premislili in niso več v tako velikem številu postavili na trgu svojih stojnic, kakor prej kedaj. Blaga, oblek, perila in čevljev imajo pliberški domači trgovci dovolj in lahko ustrežeio vsem potrošnikom. Toda tudi pri domačih trgovcih je podjetnost važnla itn odloča o uspehu. Predvsem je mladi podjetni trgovec Štefic privabil k svoji pestri izb ri najrazličnejšega blaga prav mnogo kupcev in se je posebno uveliavljal s prodajo razmeroma zelo cenenih ostankov. Najrazličnejše potrebščine nudi v nakup vedno priznana trgovska hiša Franc Kraut, kjer je tudi postrežba dobra in solidna. V ostalem pa si tudi vsi drugi trgovci prizadevajo, da svoje kupce kar najbolje zadovoljijo in jim vljudno postrežejo.
V splošnem je bilo opaziti, da se prebivalstva loteva neka zaskrbljenost. Razmere na kmetih postajajo negotove in se pojavlja čedalje večja stiska. Izgleda, da se delo vedno manj izplača. Izkupiček za kmečke proizvode vedno slabše krije stroške in vloženo delo za‘ proizvodnjo. Zato ni nobeno čudo, da predvsem iz hriboviih krajev, iz področja Komlja, vedno bolj bežijo proč, prodajajo kmetije in iščejo drugod svoj kruh. K podatkom o teh prodajah se bomo ob priložnosti še povrnili, ker so značilni primeri in kričijo po zares izdatni podpori za pomoč gorskim kmetom, če imajo pristojne ustanove res interes, da se družine gorsk h kme ov še ohranijo na svojih domovih.
Razne vesti iz Koroške
Na cesti v bližini Prible vesi se je minulo nedeljo Martin Lipuš prevrnil z osebnim avtomobilom. V aru sta sedeli še dve drugi osebi. Vozilo je vzel brez dovoljenja lastmka in kmalu zavozil na kup gramoza, da se je avto prevrnil in obležal tako, da so bila kolesa zgoraj. Na srečo je bil le eden izmed prizadetih lahko poškodovan, voznik in še ostali udeleženec pa sra odnesla celo kožo. Nastala je samo materialna škoda.
V Jadcvcah pri Grabštanju se je 15-letni mehaniški vajenec Engelbert ponesrečil pri vožnji s sankami. Prevrnil se je in si zlomil spodnje stegno. Fanta so spravili v bolnišnico v Celovec.
Varnostni organi v civilni obleki bodo opravljali prometno službo
Od 1. februarja t. 1. bodo* varnostni organi v prometni službi opravljali svoje dolžnosti na cestah v civilni obleki. Na ta način nameravajo pojačiti varnostno službo v prometu. Uradniki bodo imeli poleg službene izkaznice še posebno listino, iz katere bo razvidno, da so tudi v civilni obleki upravičeni storiti uradne ukrepe. Imeli bodo vse pravice in dolžnosti, kakor jih imajo uniformirani organi.
Število učenčev v osnovnih in glavnih šolah
na Koroškem
Iz poročila statis ičnega. urada koroške deželne vlade je razvidno, da obiskuje v letošnjem šolskem letu 48.878 učencev osnovne šole. Stanje se je1 tudi le.os nasproti prejšnjemu letu nekoliko zmanjšalo, kajti lani je obiskovalo ljudske šole 49.693 učencev. Najvišje stanje osnovnošolskih učencev so zaznamovali v šolskem leu 1948/49, in sicer 60.155, kar je pripisati močnim rojstnim letnikom 1939 do 1942. Pozneje pa se je število s prestopom učencev v glavne in srednje šole naravno nižalo.
V glavnih šolah je število učencev v šolskem le u 1949/50 v primeri s prejšnjim letom skokoma naraslo, namreč od 8.596 na 10.401. Najvišje stanje učencev v glavnih šolah so zaznamovali v šol-
skem letu 1953/54, ko je število doseglo 17.572. V šolskem letu 1954/55 je obiskovalo glavne šole še 17.266 učencev, letos pa samo še 15.761. Vse š:evilke 9e nanašajo na stanje 1. oktobra vsakega šolskega leta.
HCMlBEOaii
Petek, 13. januar: Veron Sobota, 14. januar: Hilarij Nedelja, 15. januar: Pavel Ponedeljek, 16. januar: Marcel Torek, 17. januar: Anton Sreda, 18. januar: Pruska Četrtek, 19. januar: Marij
ČUDOVITI NEBOTIČNIK
Em pire State Bulding v New Yorku je aajvišj' nebotičnik na svetu. Nekateri televizijski stolpi so ga sicer prehiteli v višini, toda človek se nikjer ne povzpne tako visoko kot na ta stolp. Obiskalo ga je že kakih 20 trilijonov ljudi iz vseh strani sve~a. Samo njegov ogled donaša letno nad milijon dolarjev čistega dobička.i
Z niegovega vrha je možno opazovati divjanje viharja in nevihte, bliskanje in grmenje, ne da bi pr' tem bil človek v nevarnosti. Za to jamči železna zgradba stolpa. Strela je udarila vanj že nad 500-krat, 19-krat celo v enem samem neurju, vendar to ni imelo nobenih kvarnih posledic na zgradbi.
Številke o tej mogočni stavbi so kaj za-nirrive. Empire State Bulding zavzema 800 kvadratnih metrov tal (tam, kier stane vsak kvadratni meter 2690 dolarjev), visok je 381 metrov, s televizijsko anteno na vrhu pa 449 metrov, železro ogrodje je težko 60.000 ton. Da bi dobili mar-
Preizkušanje avtomobilske zračnice
Danes, ko je medi različnimi tvrdkami toliko bitk za konkurenco, se vsaka tvrdka trudi, da pošlje na trg res dobro in preizkušeno blago, ker le na ta način si
pridobi diobro ime. Pri preizkušnjah različnih sestavnih delov so1 postopki mno-gostranski. Na AND-sliki na primer vidimo preizkušanje avtomobilske zračnice, kaj vzdrži in za koliko' se lahko razširi. Kakor je razvidno iz pričujoče slike, je zračnica zares odporna. Obtežili so1 jo s tisoč in dve sto kilogramov težkim osebnim avtomobilom, kar je dvignil žerjav. Pri tem se je avtomobilska zračnica raztegnila za devetkratno dolžino, vsekakor dobra kakovost in odpornost.
5g ban Potrč:	47
I NA KMETIH
Nikamor nisem pogledal, tudi slišal nisem nič okoli sebe. Samo tega se še spominjam, da sem ga pahnil od sebe ter da se je naenkrat, ko da bi bil klada, zavalil proti peči in pod klop. Imelo me je, da bi ga pohodil — eh, do kraja bi ga moral pohoditi! — toda pred sabo sem zagledal Tuniko, bila je vsa prestrašena, in lahko da. samo zavoljo nje nisem tega storil.
Ozrl sem se okoli, zagledal, kako zdaj vsi mene gledajo, kaj se bo zgodilo. Vse je bilo preplašeno, kakor so lahko splaše-ni samo gostovanjci, če nastane tepež — potem pa se spominjam šele tega, kako sem se znašel zunaj v grabi pod hramom, kako je poškripaval sneg pod mano, pod stopinjami, in kako sem podrgetaval. Zaslišal sem klicanje: »Južek, Južek! Kam bežiš? Ne bodi no smešen ... Pridi no, plesala bi . . . !« — Glas je bil Tunikin, a se nisem ustavil. Potem sta muzikanta vrezala glasno in okroglo, da bi zbrisala, fcalr se je na gostiji poonegavilo. Maričina svatovščina se je nadaljevala; ni me več Potrebovala.
mor, ki je na hodnikih in vežah, bi moral' zaposliti vso pro:zvodnjo enega leta Francije, Italije, Nemčije in Belgije. V nebotičniku je nad 5000 kilometrov telefonskih in električrih kablov in 80 kilometrov cev . Stopnišče od pritličja pa do 102. nadstropja ima 1860 stopnic, k sreči pa je 72 dvigal, ki stalno delujejo. En človek ima vsak dan osem ur dela, da zamenja žarnice, ki so v eni noči pregorele. Vsak večer pa je na delu 300 snažilk.
Toda to čudo moderne tehnike ne obiskujejo samo ljudje. Veliko je na njem tudi netopirjev in žuželk. Posebno v meglenem vremenu se vanj zaleti mnogo ptic selivk. Leta 1948 so v enem samem dnevu našteli pod nebotičnikom 500 mrtvih in veliko število ranjenih ptičev. Toda ne samo ptiči, tud’ ljudje se zaletavajo vanj. Pilot bombnika B-25 se je nekega meglenega jutra zaletel v nebotičnik v 78. nadstropju. En motor letala je prodrl na eni strani v stavbo in na drugi strani zopet ven. Drugi motor pa je padel v odprtino nekega dvigala, se na dnu razletel in povzročil precejšen požar. Pri vsem tem pa neki človek, ki je stanoval sedem nadstropij više in v miru bral svoj časopis, ni opazil ničesar, niti najmanjšega sunka ali hrupa.
Stolp je tako visok, da je tud: razlika v temperaturi med vrhom in pritličjem kar precejšnja. Zgodilo se je, da je bilo na
Odšel sem — sneg je poškripaval, vse je bilo ko zamegleno, po drevju se je naredilo ivje, da se je vejevje povešalo. Potem sem se znenada zavedel, da stojim, da se prestopicavam. Stal sem pod ka-menščnicami. Ozrl sem se po vejah, drevo sem poznal po rogovili, in znenada mi je postalo tesno, da bi se zjokal.
Pognal sem se naprej po celcu. Nič več se nisem zmenil, kod hodim, samo proč, proč od gostovanjcev, od hrama me je gnalo. Vzpel sem se po celcu prek njiv in prek klanca, prišel sem do hoste — taka tihoča je bila okoli mene, ko da je drevje okamenelo — in se pognal po gazi. Tako sem potem hodil, poslušal lastno hojo, cvileče poškripavanje, pokanje drevja .. • in znova hojo..., dokler potem tudi harmonike nisem več slišal. V tej in takšni tihoči sem znova zagledal kamenščni-ce, ko da bi ne bilo noči in ne zime in ko da bi ne bil sredi hoste. Bilo je sončno ve-čerko, češnje so bile bele in napete, pri hramu nekje so zabijali tesarji. Tunikine prs', trde in drobne ko kamenščnice, so zdrsnile po meni, da mi je bilo še zda j ob spominu nanje tesno. Znova sem postaval po naših njivah ali pod orehom, med jelšami pri jarku, gledal tja prek na Tople-kovo in mislil na Tuniko, na nevesto ter na domačijo, kjer bi lahko s Tuniko živela. Sedel sem in ves začutil, kako mi je postalo toplo pri duši, taka sladka tesnoba me je vsega objela. ; . — ko sem se
vrhu 27 s'op:nj pod ničlo, spodaj pa komaj 13 pod ničlo. Niso redki primeri, da divjalo na vrhu viharji s hitrostjo 100 do 130 km na uro. Razgledni prostor ni odprt za gledalce, če piha veter s hitrostjo 80 kilometrov na uro, pozimi pa nad 55. Govorica, da se stavba ob močnem vetru guga, ne drži. Tehniki so izračunali, da bi moral p hati veter s hitrostjo 145 km na uro devet ur zaporedoma, da bi pomaknil konstrukcijo na vrhu za 3 do 4 cm.
Empire State Bulding je danes središče svetovne elektronike. Radijske in televizijske družbe so investirale 2 trilijona dolarjev v 68 metrov visoko anteno, ki je na vrhu. Antena, ki izgleda od tal majhna in tanka, je v resrici široka v premeru dva in pol metra in visoka kot 17-nad-stropna palača.
Da bi razumeli, kaj pomeni Empire S ta'e Bulding, moramo pomisliti, da so ga začeli graditi pred 23. leti na mestu v Nev Yorku, kjer je promet največji, na prostoru, kjer je šlo vsak dan mimo kakih 40.000 avtomobilov in okrog 200.000 pešcev. V takem mravljišču so zgradili 102 nadstropij visoko stavbo. Pr vsem tem pa velikanski promet niso1 niti najmanj ovirali.
V 23 tednih so izdelali vso železno ograja, zunanja dela so bila končana v osm h mesecih. V njem je prostora za 8000 ljudi.
znenada zavedel, da sedim na zasneženem deblu ob zvoženi gazi in da drgetam od mraza. Nikjer več ni bilo kamenščnic, ko da bi jih hladna sapa odnesla ter jih zamrznila. Okoli in okoli mene je bila ho-sta, vsa v srežju, in tak mraz je bil, da je pokalo, da je pod nogami poškripavalo. Štrafela, Toplečka, Hana in mati, vsak s svojo pametjo zavoljo domačije, vse se mi je zamešalo pred očmi, v meni pa je bilo tesneje in tesneje, da sem mislil, da mi bo prsi stisnilo. Zazdelo se mi je, ko da bi mi kri ledenela po nogah in naprej po telesu, da ... da sem začel poskakovati po gazi, dokler se nisem zavedel, da tečem in tečem; pod nogami pa mi je bilo, ko da bi ogenj cvilil. Nič več nisem vedel, kod tečem; samo eno bi rad, da ne bi zmrznil, da bi pritekel iz hoste...
Sredi takšnega divjega teka in grozne želje, da bi kam prišel, samo do kakšne žive duše ... in ko mi je bilo, ko da bi bežal pred grozo v sanjah, sem znenada, ko sem potegnil glavo izza privihanega ovratnika, zagledal svetlobo, majhno štirioglato okno. Obstal sem in se zagledal v tisto svetlobo, dokler se nisem zavedel, da sitojim pred Zatlarjevo kočo. Dolgo dolgo mi ni šlo v glavo, kako sem zablodil do nje — koča je stala na drugi strani hoste, v Lisičjaku. In ko sem tako stal, ko nisem vedel, ali bi se obrnil ali bi poklical ljudi, so se odprle dveri, v njih pa sem
Že takoj prvi dan velik promet
Pred kratkim so1 nedaleč od New Yorka odprli novo prometno žilo, cesto in most čez Hudson. Novi most pelje iz New Yorka direktno v Buffalo. Že takoj prvi dan, ko je bil novi most predatn svojemu namenu, se je odvijal močan promet, kar nam jasno priča: tudi AND-slika, na kateri so vidne tudi strehe, pod katerimi pobirajo mostnino. Cesta je dvotirna.
zagledal v luči Zatlarico. Odpirala je boječe in se zagledovala v temo, vsa zgrbljena, ko da bi se bala, da bo zdaj zdaj katera priletela čez njen hrbet.
»Tina?« je potiho in boječe povpraševala. »Tina? Jezus, kod hodiš? V takih Strahih sem...«
»Zarlarca, jaz sem.«
Ženska se je zdrznila in prenehala z jadikovanjem. Še bolj je stegnila vrat ter povprašala:
»Kdo pa je?«
»Jaz — Hedlov! Južek ...«
»Jezus, resnica!« je vzkliknila. »Jezus, kaj nisi na gostiji? Jezus, pa ne da bi se našemu kaj zgodilo? Jezus, rtikar, ničesar hudega ne pravi... !«
»Zatlarju?« sem povprašal in rekel: »Nič ga nisem videl.«
»Jezus, pri Ploju zapravlja! Jezus-je-zus!«
Priškripal sem bliže, v luč, ki je padala iz koče, ko znenada ženska vzklikne:
»Jezus, kakšen pa si? V samem suknjiču? Saj boš zmrznil! Stopi no v kočo, za božjo voljo... !«
Tako sem potem — eh, tudi to v svojo nesrečo! — stopil v kočo in se zatem še dolgo dolgo tresel v nji pri na pol topli peči, preden sem se do kraja ogrel. Pri mizi, pod lampo je sedela mutica, Zatlar-
Leta 1960 - elektronska hiša
Laboratorijski delavci številnih istitu-tov vztrajno utirajo novim iznajdbam pot v vsakdanjo rabo. Kaj so prinesla zadnja desetletja, vemo, za naprej pa omogočajo1 podatki napovedi vsaj za nekaj let!
Za leto 1960 napovedujejo’ elektronsko hišo. Ta bo za svoje potrebe proizvajala tudi vso potrebno električno energijo. Silicijeve opeke na strehi takšne elektronske hiše bi bile namreč velika sončna baterija, katere energija bi zbiral akumulator. To je prva zanimivost!
Druga! — Televizija v elektronski hiši bo televizija v pravem pomenu besede in ne le televizija prenosa programov teh postaj. S pomočjo hišne televizije bo gospodinja lahko nadzorovala recimo otroke iz kuhinje na dvorišču ali pa v otroški sobi.
Za vrata pravijo, da jih bodo odpirali infrardeči žarki (tretja zanimivost) s pomočjo elektronske celice. Takoj ob mraku pa bo posebna fotoelektrična celica postopno prižigala luminiscentne svetilke — dele stropnih površin. Infrardeči žarki bodo ogrevali tudi kopalnica in v posameznih prostorih bodo posebne žarnice, katerih sevanje bo uničevalo bakterije. Telefon
bo imel še televizijsko zaslonko in tistega, s katerim bo kdo govoril, bo možno v:deti na zaslonu. Temperatura v takih hišah bo seveda v vseh prostorih enakomerna, stalna in kar najbolj ugodna, zakar bodo skrbele samodelne klimatske naprave.
Najbolj pa bo koristna elektronika v gospodinjstvu, v kuhinj;. Z električnimi štedilniki, hladilniki, ultrazvočnimi stroji za pranje posode in perila ter podobnimi
napravami bo gospodinja hitro in pravzaprav samo s pritiskanjem na gumb opravljala svoje vsakodnevno delo.
Seveda — ne mislite, da bodo leta 1960 vse hiše — elektronske! Vse prej kot to, vendar pa bo v tehniki dosežen zopet pomemben korak naprej, ki bo omogočil gradnjo take hiše. Cena in kdo bo tako elektronsko hišo lahko imel, pa je zaenkrat še drugo vprašanje.
Televizija za gluhoneme
Televizija se je uveljavila spet na novem področju. V Veliki Britaniji so jo začeli uporabljati za poučevanje gluhonemih otrok. Poučni filmi so opremljeni na poseben način. Napovedovalec najprej na kratko označi, kakšna bo vsebina filma. Svoje kretnje podpira z jasnim oblikovanjem ustnic, tako da otroci sčasoma razumejo govorico. Tisto, kar napovedovalec pripoveduje, je pozneje napisano pod slikami.i V ta namen so Britanci posneli že vrsto poljudnoznanstvenih in poučnih filmov, ki ponazarjajo’ razne panoge človeške dejavnosti. Za zabavo glu-_________________________________________
honemih snemajo komedije In cirkuške točke, seve brez glasbene spremljave, zato pa so slike opremljene s podnaslovi.
UGANKA
Na polju zelenem za njo se tep6, z nogami otroci brcajo jo; a ona, okrogla, zdaj sem, zdaj tja po polju zelenem se torki ja.
(cSoZ)
ZA GOSPODINJO IN DOM
13. januar 1956
To in ono o laseh
Težave z nogavicami iz perlona in nylona
mastrso lasišče. Kdor ima suhe lase, naj uporablja mastne šampone.
Na naše lase vplivajo tudi svetloba, toplota in ultravioletni žarki Prav tako pa se lasje spreminjajo v skladu z letnimi časi. Ob nastopu toplih dni in sonca začnejo lasje izgubljati mastne kisline, zato se ne svetijo več tako kot pozimi in postanejo krhki. V tem letnem času se moramo izogibati masaže in pretiranega česanja, hkrati pa skrbno izbirati šampone, ki jih bomo uporabili.
Če opazite na lasišču to ali ono bolezen, se nikar ne tolažite s tem, da bo že sama po sebi prešla, marveč takoj pojdite k zdravniku, ki vam bo takoj dal primeren nasvet. Ako tega ne napravite, se utegne zgoditi, da v kratkem času izgubite svoje lase.
Kako pripravimo zaseko
Zaseka ima posebno dober okus in več zaleže kakor čista mast. Na Štajerskem jo pripravljajo takole: Tolščo narežejo na kose in pristavijo v vrelo vodo ter kuhajo toliko časa, da postane prosojna. Potem kuhano tolščo zložijo v večjo skledo, jo nekoliko osolijo in pustijo, da se ohladi. Ohlajeno zmeljejo s čebulo. Na 1 kg tolšče vzamejo polovico srednje debele čebule in pol žlice soli, vse skupaj temeljito premešajo in stlačijo v ploščeno ali lončeno posodo.. Povrhu zalijejo zaseko s svinjsko mastjo..
Drug način pripravljanja zaseke pa je ta: Tolščo domačih prašičev narežite na večje kose, nasolite in zložite v čeber,
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Bivanje v zaprtih prostorih pospešuje prehlad
Poliamidna vlakna^ med katera spadajo tudi vlakna perlona, nylona in enkalo-na, se odlikujejo po svoji veliki odpornosti proti predrgnjenju in pretrgu, se hitro operejo in posušijo. Pač pa so zelo občutljiva za vročino posebno nad 200 stopinj Celzija. Poškodujejo jih tudi kisline, be-lilna sredstva nad 50 stopinj.. Vedeti je treba danes, da izdelujejo nogavice iz vedno tanjših vlaken, kar zahteva seveda zelo obzirno in rahlo ravnanje, česar pa večina lastnic takih nogavic še vedno ne upošteva, če pa že, vendar še ne v dovolj-ni meri.
Zaradi nepravilnega in neobzirnega ravnanja z nogavicami nastanejo sledeče okvare:
Natrgane in izvlečene nitke tvorijo največji del poškodbe, predvsem pri najfinejših nogavicah. Izvirajo že lahko iz
vmes pa potrosite drobno narezanega česna. Po treh dneh zalijte vse s prekuhano in ohlajeno slano vodo, kateri ste dodali začimbe, zlasti lovorjev list in poper. V tem razsolu pustite slanino še nekaj dni. Nato pa jo poberite iz čebra, jo obesite in pustite, da se čez dan odteče. Naslednji dan pa obesrte vse kose za nekaj dni v mrzli dim, toliko, da nekoliko porumenijo, potem pa jih pustite še 4 dni na zraku. Šele potem zrežite slanino na drobne kocke, po potrebi še malo dosolite, zmeša jte ,in dobro natlačite v dežo. Poleti spravite dežo v hladnem prostoru. Tako pripravljena zaseka ostane dobra več let.
Lasje so kaj različni, zato jih je treba tudi primemo negovati, saj je znano, da to, kar enemu koristi, drugemu škodil je. Za vse pa velja, da masaža ne sme biti drgnjenje, ki samo puli lase, sploh pa se ne obnese pri ljudeh, ki jim lasje močno izpadajo. Če se sušijo lasne korenice, potem z masažo razrahljamo zvezo med povrhnjico in njimi, kar izpadanje las še veliko bolj pospeši.
Tudi vsakdanja uporaba mazil ni učinkovito sredstvo, s čimer bi mislili zdraviti izpadanje las. Mazilo ni dobro, pai čeprav je njegov sestavni del alkohol. Nekatere ženske se zjutraj in zvečer češejo tako, da gredo skozi lase s ščetko ali z glavnikom tudi po stokrat. Jasno je, da tak način utrjuje lase in jim daje sijaj, toda fe v primeru, če je lasišče zdrava Zato tudi ta ali ona mehanična metoda ne more biti splošno veljavni recept, zlasti ne, če lasje močno izpadajo ali če se dela prhljaj.
Lase je treba redno umivati, da odstranimo mešanico znoja, mastnih snovi, odmrlih celic in nečistoče. Priporočljivo je umivanje las s kislimi ali žveplenimi praški, če je lasišče mastna Toda pri tem ne smemo biti površni, kajti mnogi ljudje povsem napačno zatrjujejo, da imajo
Še en način čiščenja madežev
Tkanine z obstojnimi barvami čistimo lahko z močnejšim sredstvom kot pa tiste, ki so občutljivih barv in še tanke povrhu. Madež na blagu z obstojno barvo pokapamo s 3 %> vodikovim superoksi-dom in čez nekaj časa operemo v čisti vodi. Madeže na belem platnu očistimo tudi z žveplom. Žveplen trak zažgemo v posodici., Nad paro, ki nastaja, premikamo tkanino. Paziti moramo, da je ne zažgemo. Pri občutljivih tkaninah najprej poizkusimo na koščku istega blaga, da se prepričamo, kakšen bo učinek, da torej spoznamo, katero sredstvo brez škode prenesejo. Včasih zadostuje tudi segret limonin sok. Na ta načini lahko čistimo sadne, vinske in travnate madeže na tkaninah.
ftrebni nasvet
Jedi za bolnike z rano na želodcu
Dietno cvrtje. V porcelanasto skodelico vtepemo celo jajce. Vse skupaj postavimo v posodo z vrelo vodo. Ko se jajce v skodelici zgosti, ga pomešamo, osolimo, mu dodamo 20 gr smetane in serviramo v isti posodi.
Nemastna kostna juha. Skuhajmo običajno kostno juho. Razmastimo jo tako, da jo popolnoma ohladimo, nato pa s površine poberemo strnjeno mast. V že kuhano juho zakuhamo 20 gr pšeničnega zdroba.
Prehlad je najpogostejši pojav jeseni in pozimi. Povzroča ga posebne vrste virus. Pri navadnem prehladu obolijo običajno le gornji deli dihalnih organov: nosna votlina in žrelnica, pa tudi sinusi in bronhiji. Prehlad je akuten in nalezljiv. Odpornost sluznice je v jeseni m pozimi zaradi mraza in vlage občutno manjša in tudi bivanje v zaprtih, zatohlih prostorih pospešuje okuženje. Največkrat obolijo za prehladom otroci od 5. do 6. leta.
Pri težjih prehladih nabrekla sluznica močno ovira dihanje, oči postanejo rdeče, mehko nebo se vname in tako nastanejo bolečine v grlu in pod grudnico, kar je združeno s hripavostjo in zaimolklostjo. Če pa bolečine nastopijo v mišicah in sklepih in jih spremlja glavobol, zvišana
temperatura in splošno slabo počutenje, je to znamenje za gripo. Pogosta komplikacija prehlada je tudi vnetje srednjega ušesa, ki ga izdajajo boleči zbodljaji v ušesih. Topa bolečina v sredini čela in pod očmi je lahko znak za vnetje obnosnih votlin, ki jim pravimo tudi sinusi. Zelo nevarna komplikacija je tudi pljučnica, pri kateri čuti bolnik bolečino v prsih in ima visoko temperaturo.
Navaden prehlad zdravimo za zdaj še najuspešnejše z aspirinom. Trikrat dnevno vzamemo po 1 do 2 tableti s toplim čajem. Penicilin in drugi antibiotiki proti temu virusu nič ne pomagajo. Uporabljamo jih le, če nastopijo težja obolenja (vnetje srednjega ušesa, vnetje sinusov ali pljučnica). Vsak bolnik, ki ima zvišano
neprevidnega vlaganja ali jemanja nogavic iz celofanskih vrečk, ki imajo precej ostre in trde robove. Pravilno je, da so nogavice ovite v poseben ovoj, preden pridejo v vrečko. Pri nakupovanju nastane precej teh napak, če prodajalke ali nakupovalke otipavajo nogavice s hrapavimi prsti brez gladkih rokavic. Isto velja seveda tudi za ves čas uporabe takih nogavic. Pri nošenju se izvlečejo nitke pri dotiku vseh hrapavih predmetov, na primer s stoli, grobimi tkaninami na kavčih ipd. Najbolj tank h nogavic pri obuvanju tudi ne smemo vleči na nogo, temveč jih moramo najprej naviti in! jih nato odvijati po nogi navzgor. Posamezna pretrgana vlakenca, ki sestavljajo nit, še n:so nič hudega, pač pa se že majhna izvlečena zanka niti po navadi kje zatakne in pretrga ter se nato spustijo vse zanke te nitke.
Luknjam na stopalu, na peti in na koncu nogavice je lahko vzrok slaba obutev, ki ima hrapatvo notranjost. V prevelikih čevljih noga drsi in povzroči, da se sčasoma nitke pretrgajo. V premajnih čevljih pa se noga močno ogreje in znoji, zaradi česar postane material krhek in se zato strga. Nogav'ce je treba kupiti točno po meri, ker pri premajhnih zleze peta navzdol pod stopalo, tam se tvorijo gube, ki se predrsajo. Slično je pri prevelikih nogavicah.
Luknje po vsej nogavici pa nastanejo ponavadi zaradi pogrešk pri pranju. Nogavice je treba pogosto prati, ker sicer se nabere v njih prah in pot, ki uniči barvo nogavic, pa tudi razje materialli Pri pranju je treba pralna sredstva, dobro izpratL nogavice se ne smejo sušiti v bližini peči ali na soncu, ker postanejo sicer krhke.
temperaturo, naj ostane v postelji. Bolniki, ki jih peče sluznica v grlu, naj grgrajo nekoliko osoljeno mlečno vodo. Močno hripavi ljudje naj čim manj govorijo. Kadar se običajni prehlad poslabša, se moramo takoj lotiti energičnega zdravljenja s sulfamidi in antibiotiki.
Prehladu se najlaže izognemo, ako zahajamo čim manj v zaprte prostore, v katerih se nahaja mnogo ljudi, to so predvsem gledališče, kino ipd. Tudi preveliki telesni in duševni napori pospešujejo prehlad oziroma okužbo. Hrana naj po zimi vsebuje mnogo kalorij, obleka, in obutev pa mora biti vedno suha. Močni prehladi, predvsem pljučnica in druga težja obolenja, lahko zapustijo v človeku trajne kvarne posledice, zaradi tega je važno, da se človek pazi in dovolj zgodaj prepreči težja obolenja. Predvsem je treba v tem času posvetiti mnogo pozornosti otrokom, ki so najbolj izpostavljeni okužbam po virusu, ki povzroča prehlad.
čina deklina, in šivala. Vedel sem, da je mutasta, zato ji tudi nisem želel dobrega večera. Zatlarca je sedla nazaj za stroj — bila je šivilja — ter ga z roko, zatem z nogami pognala. Grel sem se ter se oziral po koči, po obeh ženskah in po šivanju; po vsem tesnem prostoru ga je bilo na kupe, naposled pa sem obstal z očmi na mutasti deklinci. Še vedno sem bil zmrzel in zadihan; toda čim dalje so mi bile oči na dekletovem šivanju, na prstih, ki so vtikali iglo in potegovali nit, tem manj sem mislil na svojo nesrečo — deklinčina nesreča — bila je že celo dekle — je bolj in boli lezla vame, ko da bi mi šlo znenada za lastnega otroka. Kar tesno mi je bilo, če sem jo tako gledal in se spomnil pri tem na Zatlarja, na tega nesrečnega pijanca, ki je dal otroku v zibeli žganja, da se ne bi drlo — otrok pa je ostal za na-vek mutast, deklinca ni nikoli spregovorila.
»Koliko let pa ima?«
»Let?« Ženska je zašila rob in povedala: »Aprila bo v trinajstem.«
»Kakšna škoda, kako lepa deklinca!« sem zavzdihnil.
»Jezus, da je resnica!« je pokimala Zatlarca.
Nekaj časa sva oba molčala.
»Koliko pa je bila stara,« sem povprašal, »ko se je to zgodilo?«
Šivilja se je ozrla.
»Ko ji je dal žganje.«
»Jezus-ja,« je zastokala, ko da se je šele zdaj spomnila, »shoditi je hotela, a je potem, po tistem, v vsem zaostala...« Ženska s povedanim ni bila zadovoljna. »E, ali zdaj je kar dobro, čisto se je popravila, tudi zrasla je že kar zadosti za svoja leta,« — ženska je znova obmolknila — »samo mutasta je ostala.«
S to mutico v duši sem potem odšel, ženska me ni mogla več zadržati, tudi s čajem ne, na katerega se je spomnila in ponudila, da bi mi ga skuhala ... S to mutico, z njeno nesrečo v duši, sem prišel nekako srednločke pred Toplekov hram.
Zaslišal sem muziko z gostije, a na Maričino gostovanje nisem hotel več misliti; preveč so se mi vsi do kraja zamerili. Bil sem do smrti zbit in hotel sem samo še spati; prespati vse: Maričino svatovščino, Štrafelo, Zatlarjevo mutico in svojo žalost.
V izbi je bilo svetlo. Ali se je Tunika vrnila ali pa je bila Zefa pri otroku — deklinca je na ves glas vekala. Zaropotal sem z vrati, a se niso dala odpreti; bila so zaprta. Čakal sem, a nihče mi ni prišel odpirat. Moral sem do okna in tam potrkati. Okno je bilo zaledenelo, nič nisi videl skozenj.,
Najprvo sem zaslišal neko momljanje, bilo je Zefino, potem njene korake v pri-kletu — nato mi je ženska odprla.
Bila je v bluzi in v rdeči spodnjici, a ko sem stopil v prikler, je zadišalo po žgani-
ci, ko da bi prišel v žganjarno. Vsega me je spreletelo; deklinca, ki je vekala, se mi je znenada zasmilila.
»Pila si! Žganje si pila,« sem ji očital — vem, bilo je jezno in surovo, drugače nisem mogel.
Zazijala se je vame, ko da me meri, se obrnila in odšla v izbo, da sem zagledal njene dolge, težke kostanjaste in po hrbtu spuščene kite, tiste, ki so me nekoč zmotile. Sredi izbe se je ženska obrnila in hripavo zavpila:
»Svojega sem pila, kaj koga briga!«
Nisem vedel, kaj bi ji odgovoril, kaj bi storil — toda, pustila je odiprta vrata.
»Zapri vrata!« sem zavpili.
Ženska je stala in me gledala, znenada pa se je vrnila in vrata na stežaj odprla.
»Si ponorela?« sem jo povprašal in jo nasršeno pogledal. »Deklinca ti bo zmrznila.«
Ona pa je stala in me gledala ko poprej. Kljubovala je.
Takrat sem planil v izbo, zatresnii vrata za sabo; v glavi pa mi je bilo samo eno, kako ji bom enkrat za vselej vse povedal.
»Znorela si!« sem ponovil. »In napila si se! Na otroka bi se lahko zmislila!«
»Kaj pa ti? Ti se dostikrat zmisliš! Na, tu ga imaš!«
Planila je k postelji, dvignila deklinco in mi jo prinesla.
Še danes ne vem, kako je bilo. Ali je tudi deklinca dišala po žganju, ali pa je za-
d:šalo žganje znova od Toplečke? — jaz sem takrat za sveto mislil, da je deklinco z žganjem napojila . .. kakor ... kakor je Toplečka to znala.
Položil sem deklinco na posteljo, kolikor sem zmogel lepo in mirno, kajti ves sem se tresel, zatem pa sem stopil proti ženski.
Zasmejala se mi je, zarežala se, ko da bi mislila, za vraga, da jo bom objel ali kaj, a jaz sem jo prijel za kite, zahihitala se je, zatem sem si ovil kite okoli rok, zatem okoli njenega vratu, glasneje in glas-
Objavljanje Potrčevega romana „Na kmetih" bo prihodnjič zaključeno in smo se na večstransko željo iz vrst naših čitateljev odločili, da si za naprej preskrbimo knjigo Ivana Bratka
Telesltop
v kateri avtor v izredno živem jeziku pripoveduje o usodi internirancev v italijanskem taborišču Gonars.
neje, vse bolj in bolj divje se je režala, ko da bi jo s temi kitami okoli vratu samo še huje dražil, jo žgečkal; znenada pa se je vrgla vznak na posteljo, da je potegnila tudi mene nase ter se znova na ves glas zasmejala, pijana, da sem se je otepal...
(Konec prihodnjič)

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Položaj v našem kmetijstvu je silne x?esen
Zadnji občni zbor Slovenske kmečke zveze in kmetijski visokošolski teden v Podravljab sta z vso resnostjo pokazala, da stojijo naša kmečka gospodarstva pred važno prelomnico. Bolj kot doslej bo treba vsestransko razmišljati tako o najizdatnejših oblikah pomoči kmečkemu prebivalstvu, kakor tudi o oblikah kmetovanja sploh. V ta namen prinašamo danes izvleček iz poročila tajnika Slovenske kmečke zveze Blaža Singerja na občnem zboru SKZ, ki se nanaša prav na ta vprašanja.
‘Pomanjkljiva skob za našo vas
Mali in srednji kmet več kot 20 let zaradi svetovne gospodarske krize in druge svetovne vojne ter njenih posledic nista mogla v redu vzdrževati svojih poslopij. Zato popravila in preureditve na poslopjih, ki jih zahteva čas, po naših vaseh še zdaleka niso zaključene. Zaradi splošne zapostavljenosti jez'kovno mešanega ozemlja v gospodarskem razvoju, predvsem pa v pospeševanju kmetijstva, kmetijska proizvodnja in tržna sposobnost našega kmeta še daleč nista taki, kakršni sta na splošno po letih obnove in sanacije kmetijstva potom Marshallovega plana in drugih državah subvencij in kreditov. Stalno padanje števila članov, ki ostanejo in delajo na kmetiji, sili k neizogibni mehanizaciji, k nakupu strojev in gradnji naprav za olajšanje in hitrejše opravilo dela.
Treba je, da enkrat jasno povemo, da so naši izdatki pri proizvodnji hrane očitno večji, zaslužki pri vnovčevanju pa znatno manjši, kakor kažejo to računi povprečnih kmetijskih obratov v deželi an državi. Mi smo po zaslužku za delo med malimi in srednjimi kmeti na enem izmed zadnjih mest.
Če se danes na splošno ugotavlja, da so cene spet »ušle« zaslužkom, potem pač oo najbolj velja za kmečke družine v zaostalih predelih, ki imajo tako rekoč edino za mleko zajamčeno ceno in odkup in ki poleg par prašičev prodajo na leto kvečjemu 1 do 2 pitana goveda. Zato je za male in srednje kmečke obrate neob-hodno potrebno, da jim država z ustreznimi ukrepi bolj izdatno kot doslej pomaga zaključiti obnovo obratov in da jim olajša mehanizacijo dela potom strojnih postaj. Nadalje je potrebno, da se tudi kmetom zagotovi starostna podpora, kakor jo imajo drugi poklici. Zaostalim kmečkim obratom je treba nuditi tudi specialno pospeševalno službo v proizvodnji, za pridelke pa zanesljiv odkup in odgovarjajočo ceno. Zanesljiv odkup in odgovarjajočo ceno zahtevamo predvsem za živino in mleko.
Ko ugotavljamo, da potrebe po denarna na kmetiji naraščajo, moramo vendar
istočasno ponoviti, da imamo tudi na malih in sredn j h kmečkih obratih še neizr koriščene možnosti za boljšo donosnost našega dela. V zadnjih petih letih je naš kmet izdal mnogo denarja za popravila in preureditve poslopij ter nakup in vzdrževanje strojev in orodja. Po večini smo
Še vedno zavzema po donosu najslabša, po delu pa najbolj zamudna in zaradi tega najdražja rž 12 do 13 % njivske površine. Površina po donosu in po delu cenejše pšenice se je v patih letih povečala od 9,5 %> na komaj 11 %, Podobno iz-gieda naša prilagoditev na rentabilnejšo rastlino tudi v primerjavi površin ječmena in ovsa. Ječmen je po donosu in ceni višji od ovsa. Vendar se ga nismo oprijeli na račun ovsa. Površina ovsa je v petih letih padla komaj za 1 °/o, dbčim se je površ na ječmena razširila le za 2 V4 %. V krajih, kjer uspeva, smo dali tudi koruzi manj poudarka, kakor ga v prašičereji zasluži. Isto velja za silažno koruzo, brez katere pozimi ne more biti mleka. Danes, ko je na vsaki vasi najmanj 1 mrežna brana in 1 ogrodnik (Vielfachgerat), koruza nikakor ne predstavlja več tistega delovnega problema, kakor ga je predstavljala pred petimi leti, ko je bila še znatno cenejša, kakor je danes.
Te primerjave potrjujejo, da še nismo prelomili z našo drago in zamudno mno-gostranostjo v rastlinski proizvodnji. Potrebno je, da gremo bolj odločno v poenostavitev v rastlinski proizvodnji, ki obeta večje donose, boljše izkoriščanje strojev in olajšanje ročnega dela. Podobno kakor v rastlinski proizvodnji, smo se slabo prilagojevali tudi razvoju cen in povpraševanju v živinoreji. Razveseljivo je, dla je število konj v zadnjih petih letih padlo za 9 do 18 %>, število žrebet pa za 50 do 60 %, kakor je tudi razveseljivo, da v opuščanju ovčjereje sledimo razvoju v Evropi. Padec števila konj gre na račun traktorjev, katerih delo in vzdrževanje pa 9taneta vsak dan denar. Ta denar je treba zaslužiti z drugimi tržnimi pridelki, predvsem z živino in prašiči. V nesoglasju s to potrebo in v protislovju s povečano krmno površino in naraščajočimi pridelki krme pa je število goveje živine v zadnjih petih letih padlo za 5 do 7 °/o. Vse to izgleda še posebej nelogično zaradi tega, ker prav za govejo živino pridelujemo krmo doma ini razmeroma zelo poceni, dočim moramo za prašiče precej krme dokupovati. Število prašičev pa se je v zadnjih petih letih povečalo za 7 do 21 #/o, kljub temu, da je v kmečkih rejah postala rentabilnost s podražitvijo koruze, ječ-
pričeli vsaj na njivah bolj izdatno gnojiti in sejati boljše seme, vsled česar so se pridelki povprečno povečali. Vse premalo pa smo razmišljali in vodili računa o rentabilnosti sedanjega načina proizvodnje. To velja tako za polje, kakor tudi za rejo, krmljenje in pitanje naših živali.
mena in bel jakovinsk h koncentratov čedalje bolj dvomljiva. V prašičereji se morda najbolj kaže naša negospodarstvenost. Nasproti 1950 so se krmila podražila najmanj za 40 %, mi pa jih še vedno kupujemo v isti meri in še vedno nismo poskrbeli za ustrezno domačo proizvodnjo ječmena in koruze.
Kakor v naši rastlinski proizvodnji poenostavitev, tako terja čas po naših hlevih specializacijo. NaŠe kmečke reje bodo v produktivnosti slabe in) v proizvodnih stroških drage, dokler bo vsak kmečki obrat sam vzrejal in sam pital. Ob današnji obsežni kmetijski znanosti obstoja z izkušnjami podprto spoznanje, da je znanje vzreje eno, znanje pitanja pa drugo. Ne bomo rentabilno molzli mleka ter uspešno pitali goved in praščev, ako ne bomo prepustili vzrejo preizkušenim rejskim obratom. Dosega ustrezne donosnosti mleka ali mesa je pač vprašanje dolgoletnega skrbnega rejskega dela in izkušenj. Speoalizacija v živinoreji je ena najbistvenejših pottreb po naših vaseh.
Cvos za krmljenje
Oves je med žitom nedvomno najboljša krma za vprežno živino., Oves je zelo tečen, lahko prebavljiv in vsebuje precej tolšče. Med vsemi vrstami žita je najlaže prebavljiv, zato pa tudi ne povzroča kolike in napenjanja. Izkušnje so pokazale, da živali docela prebavijo oves že v dveh urah, medtem ko pšenico, koruzo itd. prebavljajo mnogo dalje. Kar je človeku meso, to je konju oves. Zato moramo skrbeti, da bomo imeli vedno dovolj ovsa za doječo kobilo, za mlada teleta in plemenske bike; zmletega v zdrob s pridom uporabljamo tudi za molzne krave.
'Ponudba klavnih prašičev
Po podatkih zavoda za proučevanje razvoja gospodarstva je pričakovati, da v tekočem letu ponudba klavnih prašičev ne bo večja od lanske. Lam je bilo mesečno zaklanih: december — februar 849, marec — maj 521, junij — avgust 436 in september — november 480 pitanih prašičev.
Nekdanje obliko kmetovanja so no obnosojo voč
^ng. Delte Gizej:
Pravilna vzreja ielež — iemeZ/ dobre plemensbe živine
I. nadaljevanje Tele popije preveč mleka
Če pustimo teleta sesati, se pogostokrat ^tleka prenapije. Pa tudi pri napajanju °dmerja.mo včasih previsoke obroke. To *e posebno nevarno v prvih dneh po roj-ftvu, ko naj bi tele v 3 do 4 obrokih dobilo |e 2 do 4 kg mleziva. Če dobi preveč mle-ka., se del tega mleka ne sesiri v želodcu 'imenovanem siriščnik), temveč šele v prevesju. Tam pa takšno mleko »gnije« povzroča zelo često1 težko ozdravljive Priske. Novejše izkušnje so pokazale, da *e popolnoma dovolj 6 do 7 kg polnega [^kka na dan. Obroki 8 do 12 kg mleka 50 le negospodarsko razsipanje dragocene ^kočine, ki jo posebno v zimskih mese-cm zelo pogrešamo in prav dobro proda-I11?- Te visoke količine odločno podiražu-!ef° vzrejo teleta, nimajo pa drugega -lsPeha, ko: spitano tele. Saj se je zgodilo e dostikrat, da je tele zaradi preobilice 'meka tudi poginilo. Teleta naj bodo zato v plemenski in ne v pitovni reji. Zatorej ne hvalimo, da je dvomesečno tele 150 S težko! Poskusi z enojajčnimi dvojčki '^nedvomno potrdili, da spitana teleta P°ZxJ^'je niso bila nič boljša od normalno jfjmjenih. Teža v treh mesecih okrog 1^. kg in v šestili mesecih starosti okrog kg popolnoma zadostuje!
Mleko za napajanje je prehladno, podajamo ga neredno
Vsaj 14 dni po telitvi mora dobiti tele mleko tako toplo, kakor ga pomolzemo. Zatorej ga takoj po molži vlijemo v posodo za napajanje, kjer je bila poprej topla voda. Po dveh tednih je lahko mleko mlačno, kar velja tudi za posneto mleko. Napajati pa moramo vedno ob strogo določenem času. In to prvi dan 4-krat, nato po 3-krat, od 2. tedna naprej pa le dnevno dvakrat.
Prepozno pričnemo s polaganjem sena in močnih krmil
Že v drugem tednu pričnemo privajati telička na seno in istočasno tudi na močna krmila. Seveda mora biti seno odlične kakovosti (zelo mlado pokošeno in posušeno na stogovju). Slabša je otava ali detelje. To »telečje seno« mora biti posebej spravljeno. Polagamo ga celega. Drobno-živk (bakterij) je skraja v vampu telička še malo, zato tudi ne more prebaviti večjih količin sena. Praktični živinorejci delajo takole: že v 5,, nato v 10. in 15. dnevu po rojstvu vzamejo iz gobca krave za 3 pršite prežveka in ga porinejo v gobček teletu. S tem se bakterije, ki jih je v pre-žveku na milijone, v vampu in črevesju hitro namnožijo. Ta načini so znanstveno in tudi praktično preizkusili predvsem v
Ameriki. Da se teliček navadi na seno, je priporočljivo, da je privezan nasproti starejšemu teletu in se od njega nauči žreti. Nikdar ne smemo teletu dajati slame. Takrat dobi ogromen vamp oziroma trebuh in slabo napreduje. Odlično seno pa je že polovica uspeha pri vzreji telet!
Rekli smo že, da moramo pričeti istočasno s senom tudi s krmljenjem močnih krmil. Teleta navadimo tako, da potipljemo v dno že skoro izpraznjene vedrice ali posode za napajanje nekoliko te krme. Tele jo takoj hlastno poliže. Pozneje pa mora imeti močna krmila stalno na razpolago v posebnih jaselcih ali pritrjeni posodi. Najboljša močna krmila so mešanica zdrobljenega ovsa, ječmena in pšeničnih otrobov. Pozneje, ko prenehava-mo s polnim mlekom, lahko dodamo tej mešanici še dobrih oljnih pogač (lanene, bučne, sončnične). V 10. tednu požre tele za Va do s/4 kg, ob 16. tednih pa okrog 1 do 1 Va kg te krmne mešanice. Dobro je, da obroku primešamo malo rudninskih snovi (kostna moka in klajno apno) ter soli, vsega skupaj okrog 2 do 3 %> obroka močne krme. To je potrebno predvsem takrat, če krave slabše krmimo in v mleku rudnin ni dovolj.
Tudi naribano peso ali korenje moramo dajati teletom že od 5. ali 6. tedna naprej. To velja predvsem za zimsko krmljenje. Poleti jim pa v tem času položimo že zeleno travo. V začetku so te količine zelo male, v 6. mesecu pa že lahko dobi tele 3 do 5 kg.
(Se nadaljuje)
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
O zasilnih poteh
ra
Sodnik na razpravi, o kateri pripravah smo govorili zadnjič, izreče razsodbo, če je in v kakšni obliki je potrebna pot, hkrari pa določi tudi odškodnino, ki jo je navadno treba plačati že v teku štirih tednov, je pa možno doseči tudi odgodi-tev do najdalje treh let. Pro i odločbi, ki jo mora sodišče dostaviti obema strankama v lastne roke, je seveda možen tudi priziv, ki pa se mora vložiti najkasneje v 14 dneh in v tolikih izvodih, kolikor je pač zainteresiranih strank, ker ima potem vsaka teh strank pravico, da napravi na priziv protispis, v katerem še bolj podkrepi svoje stališče. V primeru, da zmaga prosilec za novo pot, imajo pravico vložiti priziv nasprotniki, ki se ne zadovoljijo z razsodbo, medtem ko prosilec po em v pro-tispdsu skuša ovreči njihove trditve in v ta namen lahko navede nove priče, pa tudi nove izvedence.
Ko je odločilo višje sodišče, ima spet vsaka stranka pravico priziva in protispi-sa, ker končno odloči šele tretja in najvišja instanca. Če gre pri stvari tudi za javne interese, na primer za javne zgradbe, ceste, železnice itd., odda tudi višja javna uprava svoje mnenje, ki navadno tudi obvelja.
Štiri tedne potem, ko postane odločba priznane poti proti odškodnini pravo-močna in veljavna, mora sodišče vknjižiti pravico zasilne poti ko: breme na zemljiščih tistih, ki morajo zasilno pot trpeti, hkrati pa tudi breme plačila odškodnine na zemljišču tistega, ki je zasilno pot dobil; izjema je le, če je upravičenec odškodnino že poprej plačal. Če v odločbi ni bila določena nobena odškodnina, mora sodnik takoj po pravo-močnosti odločbe odrediti zemljiškoknjižni vpis priznane zasilne poti v breme tistih zemljišč, preko katerih vodi nova po".
Taka odločba ima veljavnost tudi za vsakogar, ki pridobi zemljišče z obre-membo zasilne poti, vendar pa sime tisti, ki kupuje tako zemljišče na dražbi, odstopiti od dražbe v 14 dneh pred vpisom poti v zemljiško knjigo.
Kdor je pridobil pravico zasilne pori, kakor je popisana v odločbi, je pozneje ne more razširiti, razen takrat, Če bi se medtem razmere na škodo te poti močno spremenile. Prav tako se lahko tudi zgodi, da pozneje odpade potreba po priznani zasilni pori. Tudi v tem slučaju ima prav tako kot prej upravičenec poti, ki zahteva razširjenje, zdaj tisti, ki zahteva odpravo poti, pravico zahtevan od sodišča, da to zahtevo preišče in po temeljiti preiskavi po potrebi izda novo odločbo. Pri tem pa se lahko zgodi, da bi tisri, ki se na podlagi novih razmer znebi zasilne poti, moral tistemu, ki je moral prej plačati odškodnino za zasilno pot, nekaj od plačane odškodnine spet vrniti.
Tekom časa je tudi možno, da se obremenjeno zemljišče vsled kakšne potrebne zidave ali preložitve cest in potov popolnoma spremeni. Tudi v takem slučaju ima obremenjeni lastnik pravico, da to naznani sodniji in zahteva drugačno ureditev. Seveda je razumljivo, da mora tisri, ki zasilno pot kljub temu še potrebuje, le-to dobiti priznano preko drugega zemljišča in zaradi tega nikakor ne sme utrpeti škode.
Stroške sodnega postopka mora navadno plačati tisri, ki zahteva zasilno pot in obstoja izjema le takrat, če se nasprotnik iz same nagajivosti brani, da bi dovolil zasilno pot. Če se pa razmere pozneje spremenijo in ima ena ali druga stranka kakršno koli novo željo, odloča o stroških sodišče, ki mora pwi tem upoštevati vse akolnosti.
Povsem drugačne kot pri vprašanju zasilne poti pa so razmere pri dovoljenju, ki ga potrebuje lastnik nekega zemljišča, če svojih kmetijskih pridelkov ne more spraviti na svojo zemljo, brez da bi pri tem moral čez tuje zemljišče. Kaj več o tem pa p>rihodnjič.
Izmenjava kulturnih dobrin med tremi sosednimi deželami
Celovec, petek, 13. januar 1956
Štev. 2 (716)
Stran 8
Koroška, ki na svojem jugu meji tako ob ozemlje LR Slovenije kot tudi ob Videmsko pokrajino, je v zadnjih letih beležila vsestransko zadovoljive uspehe zlasti na področju kulturne izmenjave. Kulturni referat pri koroški deželni vladi je uspel, navezati redne stike s kulturnimi ustanovami v Sloveniji ter v obmejni italijanski pokrajini, ki so se potem v pestri izmenjavi kulturnih dobrin izoblikovali v redno sodelovanje med Koroško, Slovenijo in Videmsko pokrajino. Da si prebivalstvo vseh teh sosednih si pokrajin iskreno želi medsebojno sodelovanje, so pokazale prireditve, ki so bile vedno izredno dobro obiskane.
Zato je razumljivo, da se bo ta izmenjava nadaljevala, tudi v tekočem letu in so zastopniki kub urnega referata pri deželni vladi na razgovorih v Ljubljani' in v Vidmu začrtali okvirne smern'ce za letošnje kulturno sodelovanje med tremi deželami-soseda mi. Čeprav načrti za. to še niso popolni, je že zdaj razvidno, da bo izmenjava obsegala celo vrsto prireditev.
Program kulturne izmenjave med Koroško in LR Slovenijo je bil določen le načelno, medtem ko bodo o posameznih terminih vodili še nadaljnje razgovore. Predvidoma koncem aprila, ali v začetku maja bo v Celovcu spet gostovanje ljubljanske Opere in sta predvidena po en operni ter baletni večer. Komadi, s katerimi bodo nastopili ljubljanski umetniki, ki so celovški publiki še iz zadnjih let v presijajnem spominu, še niso bili določeni, kakor tudi še n’ znano, s katero ope-
reto bo celovško Mestno gledališče vrnilo gostovanje v Ljubljani. Is očasno z gostovanjem ljubljanske Opere je v Celovcu predvidena reprezentativna razstava umetnin iz ljubljanskega narodnega muzeja pod naslovom »Slikarstvo 19. stoletja«, ki jo pripravlja upravnik muzeja dr. Dobi da, medtem ko bo gostovanje celovških igralcev v Ljubljani spremljala istočasna razstava izbranih del koroške deželne galerije. Poleg tega je v načrtu izmenjava predavanj, na katerih bi nastopili znani literati in znanstveniki obeh dežel.
Kuhurna izmenjava med Koroško in Videmsko pokrajino bo po načrtih obsegala razna obojestranska glasbena gostovanja, med katerimi bo za Koroško nedvomno poseben dogodek nastop videmskih filharmonikov, pri katerem bodo sodelovali tudi trije znani italijanski pev-ci-solisti, na programu pa bodo komadi izrazite italijanske glasbe. Zastopana bo tudi upodabljajoča umetnas* in je zal mesec april predvidena v Vidmu razstava koroške grafike, junija pa v Celovcu razstava sodobnega shkarstva iz Videmske pokrajine. Za italijansko obmejno pokrajino bo posebnega pomena tudi predavanje prof. Eggerja o izkopaninah na Šta-lenski gori.
Kakor kažejo okvirni načrti, bo letošnje leto prineslo bogato obogati* ev na področju kulturne izmenjave, ki jo bo Koroška nadaljevala s svojimi južnimi sosedami, kar bo nedvomno mnogo prispevalo k poglobitvi medsebojnega sodelovanja tudi na drugih področjih.
Določen je bil kontingent za avstrijsko-jugoslovansko blagovno izmenjavo
Zunanji minister ing. Figi je poročal na zadnji seji ministrskega sveta med drugim tudi o trgovinskih pogajanjih avstrijskih predstavnikov z zastopniki raznih dežel, s katerimi so bile sklenjene nove trgovinske pogodbe. Iz njegovega poročila je razvidno, da je v prvi polovici decembra zasedala mešana avstrijsko-Jugoslovanska komisija, ki je določila nove kontmgente za medsebojno blagovno izmenjavo v letu 1956, katera bo na obeh straneh znašala 20 milijonov obračunskih dolarjev.
Za is'o razdobje je bila blagovna izmenjava z Bolgarijo določena s 14,8 milija-na obračunskih dolarjev na vsaki strani, medtem ko je bila trgovinska pogodba z Indijo podaljšana za nadaljnjih 6 mesecev. Prav tako je ministrski svet potrdil zaključek nemško-avstrijskih pogajanj o medsebojni izmenjavi filmov, kjer so po poročilu APA dosegli daljnosežno upoštevanje avstrijskih interesov zlasti glede uvoza nemških tednikov.
Štiri milijone šilingov letno za OZN
V sredo je imel državni sekre*ar dr. Kreisky v dunajski Uraniji predavanje o velikem pomenu sprejema Avstrije v Organizacijo združenih narodov. Pri svojih izvajanjih je dr. Kreisky govoril tudi o stroških in članarini, ki jih mora Avstrija plačati OZN. Članarina se ravna po celotnem proračunu Združenih narodov. S*rokovnjaki menijo, da bo marala Avstrija k temu proračunu plačati letno 4 milijone šilingov. Za državo, ki računa letno z 20 milijardami proračuna in razpolaga s 100 milijardami šilingov narodnega dohodka, je to v primerjavi s prednostmi, ki jih uživa država-članica OZN, le majhen delež, je poudaril dr. Kreiskv.
Zapadna Nemčija ponuja Indiji gospodarsko pomoč
Podpredsednik Za pa dne Nemčije Franc Blucher, ki se mudi v Indiji, je imel v sredo svoje prve razgovore z indijskim ministrskim predsednikom Pandi* Nehrujem. Nato je Blucher obiskal državnega predsednika Prasada ter podpredsednika, ministra za industrijo in ministra za zdravs*vo. Včeraj pa je imel razgovore z ministrom za gospodarska vprašanja in'kmetijstvo ter z ministrom za obrambo. Državni in ministrski predsednik sta v sredo priredila bankete na čast Bliicher-
ju. Blucher je položil tudi venec na grob indijskega političnega voditelja Gandhija.
Na slavnos*nem kosilu je Blucher izjavil, da. hoče Nemčija gospodarske od-nošaje z Indijo razširiti in Indiji tudi nuditi gospodarsko pomoč, kjer bo ta potrebna.
Številni Bliicherjevi obiski pri indijskih vladnih predis*avnikih so v političnih krogih New Delhija vzbudili pozornost in presenečenje. Različni krogi odkrito izjavljajo, da hoče nemški podpredsednik začeti v Indiji nemško politično inf gospodarsko ofenzivo.
Švedska zvišala izdatke za obrambo
Švedski kralj Gustav Adolf IV. je ob otvoritvi nove parlamentarne sezone poudaril, da, neutrjeni položaj Švedske ne dovoljuje, da bi zmanjšali oborožitev, pač pa da zahteva zvišanje proračuna v obrambne svrhe v letu 1956.
Proračun za leto 1956 predvideva 11,2 milijarde švedskih kron izdatkov, kar je za 1,3 milijarde kron več kot leta 1955. Za obrambne namene je letos predvidenih nekaj čez dve milijardi kron, in sicer odpade na suhozemsko vojsko 777 milijonov, na, mornarico 405 milijonov in na letalstvo 739 milijonov kron. K temu pride še ostanek 200 milijonov kron iz preteklega le*a. V obrambne svrhe bo letos uporabljenih 55 milijonov kron več kor lansko leto.
Kam se bo razširilo naraščajoče kitajsko prebivalstvo
Sovjetska zveza zavzema ogromne površine, saj meri njeno ozemlje kar celih 22 mlijonov kvadratnih kilomerov. Prebivalstvo Sovjetske zveze cenijo na 220 milijonov. V azijski Rusiji jih od tega živi samo 60 milijonov. Naravni prirastek ni tako velik, kakor je bil pred vojno, ko je na 1000 prebivalcev prišlo 40 novorojenčkov. Danes se v Sovjetski zvezi rodi 25 o rok na 1000 prebivalcev. V razdobju med letom 1939 in 1950 je znašal naravni prirastek okoli 4 milijone ljudi na leto, medtem ko se je ta. prirastek pozneje zmanjšal. Malenkov je nekoč izjavil, da znaša v sedanjem času približno 2 milijona letno.
Ki*.ajska zavzema okoli 10 milijonov kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa šteje že danes okoli 600 milijonov. Cenijo, da se na 1000 ljudi rodi 40 otrok na leto. Kljub visoki umrljivosti raste prebivalstvo na Kitajskem z veliko naglico.
Če se bo prebivalstvo Kitajske množilo v sedanjem razmerju, bi leta 2000 doseglo že okoli 1 milijardo.
Nastaja vprašanje, s katerim se bavijp državniki in znanstveniki, v katero smer se bo razš rilo ki ajsko prebivalstvo, ali proti jugu ali proti severu. Ker so ogromne površine azijske Rusije redko naseljene, bi redka naseljenost utegnila privabiti Kitajce. Tudi Hruščev, glavni tajn k komunis ične stranke Sovjetske zveze, je ob povratku iz svojega potovanja iz Pekinga izjavil in opozoril na š rne površine zemlje v sovjetski Aziji, ki niso dovolj gosto naseljene. Izjavil je, da je v ruskih azijskih deželah še vedno prostora, če bi se sovjetsko prebivalstvo dvignilo tudi na 300 milijonov. Dejal je, da je ruska Azija bogata, da Rusi ne bodo zapustili teh dežel in da bo Sovjetska zveza toliko močnejša, čim večji bo sovjetski narod.
Vašo skrb pri živini Vam prevzame zavarovalnica avstrijskih zveznih dežel
Tierversicherung der Versicharungsanstalt
der tisterreichischen Bundesiandsr wien, i. schottencasse 1
zavarujemo govejo živino in konje
zastopnik za Vaš kraj je Oberir.sp. Otto RASSL, Blatograd - Moosburr 5 in Ferdo H0BEL Miklavčeve - Mikteuztiof
iianHDBKaaHHaacaii
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 20.00, 22.00, 24.00.
Sobota, 14. januar:
5.40 Oddaja za kmete — 6.05 Veseli zvoki
—	7.00 Pestri zvoki za jutranjo uro — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.)
—	10.00 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Odlični izbor
—	17.10 Oddaja presenečenj — 18.00 Iz parlamenta — 19.30 Kaj se je zgodilo ta teden.
Nedelja, 15. januar:
6.20 Za vesele ljudi — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Dobro razpoloženi v nedeljo dopoldan — 8.20 Oddaja za kmete — 11.05 Veselje in zabava za vse ljudi — 13.45 Iz domovine: Vesela oddaja za mesto in podeželje — 14.30 Pozdrav nate — 17.00 Plesna godba — 19.00^ Športne vesti — 20.00 Če v nedeljo zvečer vaška godba igra.
Ponedeljek, 16. januar:
5.50 Oddaja za kmete — 6.05 Pestri zvoki
__ 7.00 Pestri zvoki za jutranjo uro — 8.45
Zapiski iz domovine — 9.00 Pozdrav nate __ 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.) — 14.30 Knjižni kotiček — 16.20 Znanje za vse
—	18.00 Sami šlagerji — 18.45 Pesmi Leder-Lisičjaka v priredbi Luke Kramolca (slov.)
—	20.10 Glasba za milijone.
Torek, 17. januar:
5.50 Oddaja za kmete — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Pestri zvoki za jutranjo uro — 8.45
Zdravi človek — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin —	11.45 Oddaja za
podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Obisk pri otrocih pri Božjem grobu pri Pliberku (slov.) — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji —	18.15
Domači zvoki.
Sreda, 18. januar:
5.50 Oddaja za kmete — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Pestri zvoki za jutranjo uro 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Poje fantovski kvartet iz Šmarjete v Rožu (slov.) — 16.20 Znanje za vse — 18.15 Domači zvoki — 18.35 Gospodarski komentar — 18.45 Za dobro voljo (slov.).
Četrtek, 19. januar:
5.50 Oddaja za kmete — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Pestri zvoki za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Študent na poti v paradiž (slov.) — 16.20 Znanje za vse
—	18.30 Govori UNESCO — 18.35 Gospodarski komentar — 20.10 Koroška domovinska oddaja.
Petek, 20. januar:
5.50 Oddaja za kmete — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Pestro mešano za jutranjo uro — 8.45 Domovina in čas — 10.10 Gospodinjski maggein — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Spominjajmo se V. Vodnika in I. F. Baraga (slov.) — 16.20 Znanje za vse — 18.30 Agrarno-politični pregled — 18.45 Za delopust (slov.).
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00. 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22.00.
Sobota, 14. januar:
7.10 V zabavnem ritmu — 11.05 Gospodinjski nasveti —	11.15 Slovenske narodne
pesmi pojeta Planinski oktet in ženski zbor
—	12.30 Kmečka univerza — 13.30 Melodije
za prijetno razvedrilo — 14.35 Želeli ste — poslušajte! —	15.15 Zabavne melodije —
16.00	Nove knjige — 18.35 Jezikovni pogovori — 20.00 zabavni večer.
Nedelja, 15. januar:
6.00 Vedre in poskočne melodije — 7.35 Jutranja serenada — 8.00 O športu in športnikih — 8.15 Pisan -pored slovenskih narodnih pesmi — 10.00 Družinski pogovori —
12.00	Pogovor s poslušalci — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajte!
—	16.00 Po naši lepi deželi — 18.20 Melodije, ki jih radi poslušate — 20.00 Večerni operni koncert.
Ponedeljek, 16. januar:
6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo — 7.10 Zabavni zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncertni valčki — 13.30 Slovenske narodne pesmi in napeve pojo in igrajo Kmečka godba in vokalni kvartet — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Še pomnite, tovariši? — 15.45 Partizanske pesmi — 16.00 Zdravstveni nasveti — 18.50 Tangi in passo-dobli — 20.00 Kulturni pregled.
Torek, 17. januar:
6.35 Priljubljene popevke — 7.10 Vedre melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.00 Pojejo različni ljubljanski zbori —
12.30	Kmečka univerza — 12.40 Nekaj opernih arij — 13.30 Od melodije do melodije —
14.35	Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Igra trio Kampič — 15.30 Utrinki iz literature —
18.30	Športni tednik — 20.10 Poje slovenski oktet.
Sreda, 18. januar:
6.35 Jutranji orkestralni spored — 7.10 Glasba za dobro voljo — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Igra tamburaški orkester iz Ljubljane — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Šiptarske, makedonske in bosanske narodne pesmi — 14.35 Želeli ste — poslušajte! —
15.30	Utrinki iz literature — 15.45 Pojo mladinski zbori — 16.00 Družinski pogovori —
18.35	Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
Četrtek, 19. januar:
6.35 V glasbi po svetu — 7.10 V zabavnem ritmu — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Poje moški in ženski zbor Prešeren iz Kranja — 14.25 Ljudsko prosvetni obzornik — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Igra trio Dorko Škoberne
—	15.30 Iz mladinske književnosti — 15.45 Lepe melodije — 16.00 Gospodinjski omnibus *— 18.10 Pesem skozi stoletja — 20.00 Mladinska oddaja.
Petek, 20. januar:
6.35 Lahka glasba — 7.10 Klavir v ritem* izvaja kvartet Robežnik — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.00 Slovenske pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke v ritim* —■ 14.25 Zanimivosti iz znanbsti in tehnike
—	14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 P o-je Gorenjski vokalni kvintet — 16.00 Modo* kotiček — 18.15 Narodne in domače pesmi i*> plese iz avstrijskih pokrajin pojo in igraj** ansambli iz Salzburga.