OSREDNJA KNJIZMčCA NOVICE šentjurski lokalni časopis letnik VIII, št.12 24. december 2001 cena 250 SIT SreČlIO 20C Vam zeli kolektiv hotela Žonta VCILKflNIZACIje Mili Pl IN ROCNfi fiVTOPRfiLNICfl 1 l^Jlnrliiiir M Ul. Tončke Čečeve 1 7, 3230 Šentjur, tel.: 03 749 17 10, 749 17 12, GSM: 041 630 652 Mmknmm I hudobno mnjo v letu2002! eXO r"B.oo V; H00-'8'° X, 8.o^.°oi ©ram ffluHB tel.: 03 574 01 52 fax: 03 574 01 52 gsm: 041 73 32 68 Petra Voga Kumer s.p., Drofenikova 16, 3230 Šentjur Na! bss^ila b@lEp.th h n%ZMŽ»NJR -nakup v kompletu smuči + vezi SMUČI in VEZI \tRRKČl/. Smuči TEAM CARVE158 + vezi MARKER 2.2 EPS M2.2 Energy Control 10 M5.2 Energy Control 1 Q.? n a • - a Smuči INTEGRA 5.0 + vezi MARKER 5.2 EC 10 Smuči INTEGRA 7.0/176 + vezi MARKER 6.2 EC 14 zfc4' - m zdrav^o in uspešno leto 2002! t Nakup možen na 6 čekov brez obresti. Božiček in Dedek mraz že kupujeta v blagovnici in prodajalnah Resevna! <® ® VSE SLIKE SO SIMBOLIČNE Živeti z nami je ceneje VSE CENE SO V SIT 4 torek, 24.december 2001 OSREn ‘ KNJJŽ.MC -------- Franc Kovač IZ VSEBINE Je od veselega časa teklo leto... Ta spodbuden začetek enega od manj otožnih verzov otožnega in nesmrtnega Franceta iz Vrbe naj bi tudi mene odvrnil od kroničnega nerganja, kritiziranja... S tem namenom sem se tudi odločil zanj. Toda že takoj po prvem stavku mi je postalo jasno, da ne bo šlo. Pa nikakor ne zato, ker bi misli, daje življenje ena sama žalost, da se v tem letu ni zgodilo veliko radostnih dogodkov, da prihajajoči prazniki, če že ne za odrasle, pa vsaj za otroke niso praviloma čudoviti, in da končno tudi sam v preteklih 365 dnevih nisem bil deležem morda celo nadpovprečne sreče. Toda resje tudi, da sem nesporno v tisti fazi življenja, ko mi stvari polzijo iz rok, me preraščajo, ko se vse pogosteje oziram nazaj in mi je današnji dan vse manj moj in tudi zato vse manj lep. Le kako naj potem napišem uvodnik, poln sonca in prihodnosti? Da, takšnega bi lahko ustvaril le kdo iz naslednje generacije, tiste, ki raste, ki uspeva. Ampak uspešneži praviloma nimajo niti volje niti časa razlagati vesoljnemu svetu svojo filozofijo sreče, oni srečo delajo in živijo. Ali jo res? Da, verjamem, na svoji mikroravni vsekakor. Eni bolj, drugi manj, tretji sploh ne. Uspeh v šoli, večna kemija ljubezni, zmaga na športnem polju, čudovit pridelek na polju ali v hlevu, dobiček v bilanci, pa končno, zakaj ne tudi le pogled na migetajoče praznične lučke, seksi bejbo, ali doživetje narave, odete v zimske čare...Vse to je lahko sreča. Ali pa tudi ne. Kdaj in kolikšna je, ne morem soditi. Naj o sreči ali nesreči pojejo naše pesnice ali nakladajo, literati! Kar pa jaz nisem. Sam bi želel biti le nekakšen opazovalec od zunaj, kronist, komentator, toda ne toliko notranjega doživljanja, temveč bolj tistih zunanjih okoliščin, ki določajo življenje posameznika. Kar pa mi slabo uspeva, ker sem pristranski, ker sem, hvala bogu, hkrati tudi še del tiste množice, ki se na takšen ali drugačen način. konkretno bori, ustvarja, no, živi srečno. Pa kljub temu analiziram, delam bilance, kritiziram... Pa čeprav sam ne bi znal narediti ničesar bolje. Ko Miklavž pred Resevno deli darilca, refleksno prezrem iskre v otroških očeh, ker so pač le - te same po sebi umevne in se mi zdi, da o njih ni potrebno delati sporočila. Zanimajo me kvečjemu Miklavževa predstava, njegova umetnost komuniciranja in pa globlja vsebina dogodka. Ta pa je za moja pojmovanja navadno prozaična: ideja je zbanalizirana, dramaturško profana, v verskem smislu gre za herezijo, v DOMIMA vabi na božični koncert »Prišla je lepa sveta noč« v petek, 28. decembra ob 19. uri, v OŠ Prevoije. trgovskem smislu za prevaro. In vendar je končni rezultat množica srečnih otrok in staršev. Le kako vse to združiti in biti vsem všečen? Podobno je z božičem. Božična zgodba in blaženost božične idile enostavno ne preneseta neprizadete razumske analize. A očitno živita. Pa čeprav skomercializirana do obisti. Ali pa darila, bodisi miklavževska, božična ali novoletna. Je še kaj bolj trapastega kot v predprazničnem času begati po trgovinah in iskati ne eno darilo, pet, deset, dvajset ali še več daril. Da bi jih ustvarili sami, pozabimo. Ne znamo in nimamo časa. Da bi nam uspelo kupiti prava darila, takšna, da bi svoje obdarovance resnično razveselili, je v tej ihti iluzorično pričakovati. Ne nazadnje tudi zaradi denarja ne. Toda, ali je še kaj bolj neprijetnega kot biti obdarovan in ne imeti pripravljenega svojega darilca? Radio, televizija, časopisi, trgovci in pa sleherni dan, sleherno uro in minuto nadležno pritiskajo: išči, kupi, imej! Če ne, ne bo praznikov, ne bo božične idile, srečnega novega leta... Da, vem, dobro in množično se prodajajo beli zobje v širokem nasmehu, seksi punce, lepe zgodbe s srečnim koncem, skratka lepo zapakirani paketi. Miklavž, Božiček in dedek Mraz, pa tudi božič, novo leto so poosebljenje tega trenda. Seveda jih tudi v ŠN ne moremo spregledati, toda nobeden od pišočih sodelavcev ni pripravljen v njihovih in njim sorodnih zgodbah iskati svojega poslanstva. Pa ne, da Šentjurske novice nočejo zabavati. Pa še kako se vsi po vrsti trudimo, da bi bili zanimivi, zabavni. Toda ne za vsako ceno. Vedno si prizadevamo, da bi »prodali« tudi kakšno globlje opažanje, spoznanje, da bi opravljali poslanstvo zahtevnejšega medija. In iz tega se potem mimogrede rodijo »negativci« Malovrh, Čoki, Erjavec, Oset, Justin... Ki gledano v globalu, sploh niso negativci. So pa javni ljudje in hkrati naravni strelovodi našega nezadovoljstva. Normalno, da delajo napake. Toda šele, ko skušajo za vsako ceno ob vsaki priložnosti funkcionirati kot idealni, kot ljudje brez človeških napak ali zmot in jim je že skrivljen prst razlog za mobilizacijo, je vojna s Šentjurskimi novicami neizogibna. Hočem vas prepričati, da trda drža, ki jo v ŠN zasledujemo že 9. leto, ni toliko znamenje naše hudobije ali neprilagodljivosti, kot je odgovor na pretirano preobčutljivost naših javnih ljudi. Ki za nobeno ceno ne marajo pogleda v ogledalo. O očitku, da pri tem naredimo veliko škode, ker jemljemo oblasti ugled, legitimnost, bi se pa res dalo obilno razpravljati. Ampak o tem kdaj drugič. ŠN ostajajo takšne, kot jih poznate, tudi v naslednjem letu in še leta naprej. Dokler boste bralci z nami. Potrudite se, da bodo vaša božična praznovanja prijetna in leto 2002 uspešno! 6VW''- Občinski svet o denarju 4 Minister Kopač navdušen nad nami 7 E-šport še gre naprej 8 Bomba: mesarji pred bankrotom 9 Kronika leta 2001 16 Koledar 2002: Šent -JURSKI park 24 Naš zadnji doktor dr. Igor Grdina 28 Predstavljamo: Tercet Domima 27 Heiečnlk Šentjurske novice bdeli: Šentjurske novice, d.o.o., Šentjur, Dušana Kvedra 11 Slavni In odgovorni urednik Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Tisk Grafika Gracer, Celje 8% DDV je vračunan v ceno. Naslova uredništva: Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur Telefon: 03 574 15 00, 041 759 816 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Spletna verzija www.sentjurskenovice.si Transakcijski račun:: Šentjurske novice 06000-0105036264 naslednja številka: V°reW ErCT 29. januar 2002 torek, 24.december 2001 Dve seji občinskih svetnikov Razburljiv zaključek leta Novembrska seja Zgodila seje 26. novembra popoldne.Tokrat je zavrelo že pri potrjevanju dnevnega reda. Marko Diaci je predlagal njegovo spremembo in sicer je želel, da bi se odloka o ustanovitvi Mladinskega kulturnega centra in Štipendijskega sklada obravnavala na začetku seje. Od 18 prisotnih svetnikov jih je 7 glasovalo za spremembo, 5 jih je bilo proti, ostali pa so se vzdržali. Predsedujoči župan je ob upoštevanju statuta menil , da Diacijev predlog ni sprejet. Slednji je menil drugače, saj naj bi bilo potrebno upoštevati zakon, po katerem bi bil njegov predlog potrjen. Po nekajminutnem preverjanju je slednje potrdila tudi občinska pravnica, tako da so, potem ko je že bila obdelana prva točka dnevnega reda, ponovili glasovanje. Tokrat je OS bil proti spremembi dnevnega reda. Kljub vsemu pa je skupaj izpadlo smešno, še posebej, ker so do tega »konflikta« svetniki doslej vedno glasovali po statutu in verjetno bi bila marsikatera »tesna« odločitev, sprejeta v dosedanjem mandatu, drugačna. Neverjetno, a resnično. In skoraj nedopustno! Statut-predčasnih volitev vendarle ne bo Zaplet z začetka seje je bil še bolj zanimiv, ker je šentjurski OS edini v Sloveniji, ki statuta Zašiljene "V novem proračunu bomo podprli tudi projekt javne hiše, pardon varne hiše«, strokovni občinski sodelavec Edi Peperko o usmeritvah proračuna Občine Šentjur za leto 2002._____________________ in poslovnika še ni uskladil z veljavno zakonodajo. Zato najbrž tudi ni čudno, da prihaja do takšnih nepravilnosti. Kakorkoli že, tokrat v primerjavi s prejšnjo sejo okrog spornega predloga ni bilo večje razprave. Svetniki LDS so sicer še nekoliko nasprotovali, očitno pa je bilo, da nimajo več namena »težiti«. Občinsko vodstvo so namreč na prejšnji seji spravili v nič kaj prijeten položaj. Svetniki so tokrat v prvi obravnavi soglasno sprejeli statut občine in poslovnik občinskega sveta. Brez težav tudi pri energetski zasnovi in zazidalnih načrtih Branko Caglič iz Velenja je predstavil še drugi del poročila energetske zasnove šentjurske občine. Svetniki na prvo poročilo s prejšnje seje niso posredovali predlogov, tudi tokrat pa niso imeli posebnih vsebinskih pripomb. Korže (SDS) je izrazil bojazen, da bo strategija veljala samo za mestni predel, na njegovo vprašanje, kakšen je realen čas, v katerem se naj bi načrti pokrili, je Caglič odgovoril, daje ta 3-5 let. Maruša (SLS+SKD) je predlagal, da se v sklep doda obveza, da se bo strategija tudi resnično izvajala, Kovač (SDS) pa (se) je spraševal, ali je strategija sploh uporabna ali pa smo si spet samo kupili pamet. Energetska zasnova občine-z njenim načrtnim izvajanjem naj bi po Cagličevih napovedih v najslabšem primeru prihranili 500 mio SIT na leto-je bila sprejeta soglasno. Podobno se je zgodilo z osnutkom Pristopili smo k ustanovitvi regijskega študijskega središča Svetniki so sprejeli tudi osnutek o ustanovitvi regijskega višje in visokošolskega središča. Občina Šentjurje tako postala 13. občina soustanoviteljica zavoda, kot četrta največja pa bo za začetek prispevala 1,1 milijona tolaijev in tako dosegla 10,8% delež.__________________________________ sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske cone pri Domu starejših, za katerega je dalo pobudo podjetje Jelovica in pa na območju kompleksa Bohorja, kjer naj bi bila nova menza, ki naj bi delovala tudi kot gostinski lokal odprtega tipa. Zanimiva debata seje razvila ob sprejemanju zazidalnega načrta za ureditveno območje Blagovna. Korže je menil, da se mu zdijo parcele premajhne (okrog 800 m!>, saj si bi bilo ob hiši recimo zelo težko zgraditi še bazen. Marija Rataj je odgovorila, da bi to krepko povečalo stroške, pa še manj parcel bi dobili. Čoki (SLS+SKD) je predlagal, da bi morda lahko razmislili o neke vrste šentjurskih »Murglah«, kjer bi si lahko svoje domeke in bazene gradili tisti bolj premožni interesenti... Osnutek proračuna 2002 Vodje posameznih oddelkov so predstavili usmeritve proračuna za leto 2002. Ta naj bi bil »težek« nekaj več kot 1,7 milijarde tolarjev, kar Področje Predlog 2002 (v mio) Indeks & Javna uprava 201,2 125 Civilna zaščita 9,2 115 Javni red in varnost 26,3 106 Gospodarske dejavnosti 508,5 107 Varstvo okolja 68,0 61 Stanovanjska dejavnostin prostorski razvoj 131,8 172 Zdravstvo 3,2 91 Rekreacija, kultura in Dejavnost neprot. organizacij 184,0 110 Izobraževanje 407,7 107 Socialna varnost 143,7 114 Odplačila kreditov 36,0 100 Skupaj 1.719.653 109 je za kakšnih 150 milijonov več od letošnjega proračuna. V tabeli so predvidena sredstva za leto 2002 in indeks napram proračunu 2001. Omenimo nekaj predvidenih najbolj izrazitih povišic in padcev. Za javno upravo naj bi bilo namenjenih kar 40 milijonov več kot lani, z indeksoma 139 in 147 izstopajo osebni dohodki zaposlenih in delovanje javne uprave, več pa naj bi dobile tudi krajevne skupnosti (indeks 108). Izstopajoč je tudi turizem (165), kjer bo največ denarja namenjenega za novi Turistično informacijski center. Za stanovanja in prostorski razvoj naj bi namenili skoraj 132 milijonov (lani 172), občuten padec sredstev pa se obeta varstvu okolja (iz 112 na 68 mio) in nekoliko manjši zdravstvu (3,5-3,2). Proračun, ki je za svetnike vedno »dogodek leta«, tokrat še ni dvigal prahu, kar pa se bo brez dvoma zgodilo. Le nekoliko so zagodli županu, kije predlog predstavil kot prvo obravnavo, kar je bilo spet kršenje statuta. Tako so na koncu sprejeli sklep, da je predlagani »osnutek proračuna primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Mladinski kulturni center-prvič Ura se je že bližala deveti, ko je prišla na vrsto enajsta točka dnevnega reda, ki naj bi Zašiljene "Jaz po deveti uri ne delam", svetnik LDS Borislav Zupanc o delovnih navadah. najbolj razvnela strasti. To se je dejansko tudi zgodilo. Marko Diaci je predstavil odlok, Edi Peperko pa mnenje občinske strokovne službe, ki je bilo v sedmih točkah negativno. Če so do neke mere upravičeni in razumljivi pomisleki glede prostora in financ, pa so bili ostali Peperkovi argumenti (MKC bi osiromašil drugo dejavnost mladih, njegove potencialne naloge že izvajata Ljudska univerza in knjižnica...) kar nekoliko smešni in bolj v smislu »teorije organizacije«, kot pa oceni dejanskega praktičnega stanja. Predlog so poleg vlagatelja načeloma podprle svetniške skupine LDS, SDS in ZLSD. Največ pomislekov je bilo okrog denarja in prostorov centra, z nekaterimi popravki in dodatki pa naj bi bil predlog sprejemljiv. Župan se je strinjal, da Šentjur potrebuje MKC, Diacijev predlog pa se mu je zdel nedodelan. Z njim sta se strinjala tudi Čoki in Škoberne (oba SLS+SKD); slednji je celo menil, da bi z ustanovitvijo MKC naredili veliko napako, ki bi se je kasneje lahko celo kesali... ) torek, 24.december 2001 Diaci seje branil, da finančne konstrukcije ni mogoče pripraviti, preden ni dokončno znan podroben izvedbeni projekt in lokacija. Z ustanovitvijo zavoda bi postavili pravne temelje, strokovne občinske službe pa naj bi pripravile ustrezne projekte. Ob devetih je bila debata na predlog Tatjane Oset prekinjena, Diaci pa je vztrajal, da bi se o odloku glasovalo še isti večer. Svetniki pa so rekli odločni ne, saj tokrat ni vžgala niti »finta Škoberne«, ki jo je z dvomom v glasovalno napravo skušal uporabiti Diaci. Seja je bil tako dokončno prekinjena... Decembrska seja Zašiljene "Šentjurski mladinski kulturni center bi bil rojen s posilstvom", podžupan Janez Čoki o spolnem deliktu in skrbi za mlade. Mladinski kulturni center- nadaljevanje Pred sejo je župan Malovrh svetnikom razdelil pisna negativna mnenja strokovnih služb in predlog sklepa, da se odlok zavrne. Diaci je seveda nasprotoval in z dodatnimi argumenti skušal prepričati svetnike. Javno so svojo podporo MKC izrazili: Kovač in Žafran (oba SDS) in Anita Kolesa v imenu svetniške skupine LDS. Strinjali so se, da odlok nikakor ni idealen, da pa se ga da nedvomno izboljšati, škoda pa bi bila, če bi to dobro idejo zavrnili že na samem začetku. Drugačnega mnenja je bil podžupan Čoki, ki je ponovno pokazal svojo nenaklonjenost projektom, ki niso »cestno-vodovodnega« značaja ali pa direktno ne posegajo v njegovo interesno sfero. V 10-minutnem razlaganju, zakaj njegova ekipa ne bo podprla MKC, je kar osem minut govoril (pohvalil se je z »vročimi« točnimi tolarskimi številkami) o cestah, pločnikih, vodovodih, plazovih in stokal, kako občina težko najde sredstva za izvajanje tovrstnih projektov. Da bi »asfaltirali« še MKC, pa je tako norost vseh norosti. Ah, naj se Matiček ženi... Kljub nasprotovanju njegovega vodstva pa je OS tokrat v prvem branju podprl MKC. Županov predlog, da se odlok umakne, je bil zavrnjen, svetniki pa so izglasovali (10 za, 6 proti), daje odlok v prvem branju primeren za nadaljnjo obravnavo, pri čemer se morajo v nadaljevanju upoštevati pripombe svetnikov. Štipendijski sklad ostaja v igri Diaci je predstavil tudi odlok o ustanovitvi štipendijskega sklada. Nad njim svetniki niso bili najbolj navdušeni. Ideja, da je sicer dobra, toda dvomi so se pojavljali okrog njene realizacije, zagotovitve sredstev, zainteresiranosti gospodarstva in sploh smisla štipendiranja kadrov, ob vse bolj odprtem trgu delovne sile in še zlasti ob državni štipendijski politiki. Jože Artnak (LDS) je ocenil, daje pozitivno, da se je začelo razmišljati o tej temi, ki je sicer le kamenček v mozaiku celotne mladinske problematike, da pa je potrebno v prvi vrsti potipati gospodarstvo in odlok veliko bolj dodelati. Z njim se je strinjal tudi njegov strankarski kolega Zupanc in delno Žafran, ki je videl v štipendijski politiki pozitivni premik. Občina bi vanjo vlagala, kolikor bi ji dopuščale finančne možnosti. Podobno je menil Erjavec (ZLSD).Strokovne občinske službe so predlagale zavrnitev odloka, Diaci pa je po pet minutnem premisleku predlagal, da odlok ostane v proceduri v prvem branju in da se skupaj z Oddelkom za družbene dejavnosti potipa zainteresiranost šentjurskega gospodarstva. Svetniki so zavrnili občinski predlog in tesno (11 za, 10 proti) podprli Diacijevega. L H. Statut in poslovnik srečno pod streho, nadzora ne bo Ta dva temeljna akta, ki sta odkrito in prikrito vznemirjala občinske svetnike vse leto, sta bila nazadnje sprejeta tako rekoč mimogrede. Vendar opozicija nima razloga za popolno zmagoslavje. Župan je potem, ko je preštel svojo vojsko, neverjetno krotko pristal na vse njene zahteve, na sprejemanje občinskega proračuna s kvalificirano večino in črtanje po enega predstavnika SLS + SKD iz delovnih teles občinskega sveta, toda pri tretji zahtevi, pri sistematskem nadzoru nad imetjem občinskih funkcionarjev in uslužbencev pa seje zalomilo za en sam glas. Čeprav je Maruša vpil, da je on tisti, kije nehote zamudil glasovanje, je vlak odpeljal in tega nadzora v statutu ne bo uzakonjenega. Je pa opazno, daje občinska uprava zelo uspešno lobirala med svetniki. Tista o dimu in ognju pa še vedno velja. Odvoz odpadkov dražji za 22,5% S 1. januarjem nam je država predpisala takso za obremenjevanje okolja in sicer 4 tolarje na kilogram odpadkov. Čeprav je Artnak (LDS) trmaril, naj to takso plačajo kar celjske Javne naprave, ki so zadolžene za naše odpadke, je nazadnje obveljala županova. Med možnostma, da takso plačajo gospodinjstva, ali Vzhodno od Novega leta V teh zadnjih dneh leta je še čas, da naredimo malo revizije. In, če je kaj pomembno reči ob božičnih praznikih, je to, da vse skupaj ne bi smelo biti tako črno, kot je videti in kot v resnici nemara tudi je. Vprašanje, ki ga je pogosto slišati, je, kako je mogoče, da so se zadeve v Šentjurju zapeljale, tako kot so se. Naša krajevna prestolnica se v zadnjem času spopada s številnimi težavami, zlasti socialnimi. Ko sem prejšnji teden govoril z nekom, ki je svojo kariero predčasno zaključil v Tolu in ki ima ženo še zaposleno v E-športu, mi je bilo jasno, da so ljudje utrujeni in naveličani, psihično otopeli, kajti prihodnost so si predstavljali v povsem drugi luči Da se naša občinska politika velikokrat znajde z roko v roki z gospodarstvom, ni naključje, vendar pušča grenak priokus, da sta šentjurska politika in gospodarstvo zabita pet klafter pod zemljo. Kot po pravilu mali nastradajo, veliki ostajajo. Če ukradeš šrauf si lopov, če ukradeš tovarno, si menedžer. Krivcev za stanje duha (in denarnic!) je več, vendar pa se lahko s prstom pokaže tudi na opozicijo, ki v Šentjurju sicer obstaja, a se zdi, da je pozabila na svoj cilj: dihati za ovratnik oblasti in ponujati boljše rešitve. Med božičnimi prazniki naj bi se nekateri, ki za polno mizo grizljajo okusno kračo in srkajo prijetno ohlajeno penino, le stežka otresli moralnega mačka pred občani, ki jim to ne bo dano. In če pomislim, koliko bo govoranc o uspehih naše občine, mi postane slabo. Zatorej na zdravje, našim birokratom in politikom. Na zdravje, naši občini, ki še ne ve, kaj bi počela sama s seboj. Na zdravje, vsem šlampastim šentjurskim menedžerjem. Predvsem pa na zdravje, vsem mladim in starim, ki se bodo v jutru po novem letu spet spopadli s kruto realnostjo. L. žafran občinski proračun (letno gre za okrog 20 milijonov SIT), se je bilo lažje odločiti za prvo možnost. Kako dolgo še bomo plačevali celjskim smetiščarjem, da bodo čistili za nami, je odvisno samo od cen, ki nam jih bodo Zašiljene...» Kadar se vozim v Ljubljano, se pred semaforji vedno postavim v daljšo kolono«, župan Jurij Malovrh o nenavadni »prometni« _______________navadi.__________________ postavljali - in pa od korajže občinskih mož, ki se bodo enkrat le soočili z drugačno občinsko strategijo ravnanja z odpadki kot je ta, da se naj z odpadki ukvarjajo sosedi. Prehlajeni dogodki Samostojnost za eno desetletje? Državljanska zavest pa takšna Se državni praznik dan samostojnosti, v čast in spomin na zgodovinski 23.december leta 1990, ko smo se Slovenci plebiscitarno odločili za vstop v zgodovino in se promovirali kot nacija, čisto slučajno izgublja v blišču božično - novoletnih praznikov, ali pa je njegova neopaznost le znamenje našega kolektivnega pomanjkanja državne in nacionalne zavesti? To dilemo sem sicer zastavil v vprašalni obliki, morda tudi zaradi obveznega predprazničnega pozitivizma, čeprav bi jo brez slabe vesti lahko tudi v trdilni. Veliko je znamenj, ki nezgrešljivo opozarjajo na dejstvo, da Slovenci svoje nacionalne države ne cenimo, ne spoštujemo - in očitno tudi ne potrebujemo. Na državni in lokalni ravni pač ni mogoče spregledati anacionalnih teženj: v EU tudi po kolenih in razprodaja stebrov nacionalne ekonomije za ceno utrjevanja oblastnih pozicij liberalistične hierarhije (pokrivanje proračunskih primanjkljajev), da o vzporednih ali posledičnih pojavih, od nacionalno brezkrvne šole, odsotnosti prave domovinske vzgoje, do skrajno pišmevritičnega odnosa lokalnih oblasti do prazničnih obletnic, niti veliko ne govorim. Brez pomena je, da sev lokalnem časopisu zmrdujem nad Drnovškom in vladajočo LDS, saj na domači občinski ravni, ki jo že desetletje obvladuje postdemosovska oblast, ni prav nič drugače. Župan Malovrh v svojem božično novoletnem nagovora na eni od običajnih božično - novoletnih prireditev včasih celo ne pozabi čestitati svojim podanikom tudi za dan samostojnosti, tudi v lokalnih časopisih, če ga potegnemo za rokav, šole so že zdavnaj prej na božičnih počitnicah in proslave menda ne prihajajo v poštev, le tu tam kakšen »zadrt nacionalist« izobesi državno zastavo. To pa je tudi vse. Na občinskem koledarju za mesec december kar mrgoli Miklavžev, Božičkov in podobnih mističnih pojavov, zaman pa boste na njem iskali eno samo prireditev v počastitev dneva samostojnosti. S častno izjemo ŠKMŠ. Taje nastop (vsaj meni nepoznane) glasbene skupine Nothing grunge Šentjur v svojem znamenitem »prostora« - torej skoraj ne za javnost -posvetil slovenski samostojnosti. Čestitam. Če nameravate vsaj nekaj storili za svojo državljansko dušo, vas v imenu ŠKMŠ vabim na proslavo v čast dnevu samostojnosti, 26. decembra ob 21. uri, v »prostora« (to je tista »luknja« zadaj za odrom šentjurske kulturne dvorane). Se vidimo. F.K. Vrtci - Ketiševa in Peperko ostala praznih rok Retorične finte ravnateljice Ketiševe, ki je običajno izračunala in spretno povedala, zakaj so potrebne podražitve, Edi Peperko pa ji je v imenu občine vedno pritrjeval-sedaj sta izračunala, da potrebujeta 11% več (zadnja podražitev je bila meseca aprila)-tokrat niso vžgale. Svetniki enostavno niso verjeli, da res ni neobhodno, da so šentjurski vrtci med najdražjimi v regiji (jaslični oddelki naj bi stali po novem 66 000 SIT, starejši oddelki pa deset tisočakov manj) in so glasovali proti. Če bi ravnateljica Ketiševa in Peperko bila malo bolj skromna in bi ostala na ravni inflacijske stopnje, ne bi bilo nobenih težav, tako pa ni šlo. Rebalans proračuna - običajna igra Tudi letošnji bežni pogled v občinske finance, v predlog rebalansa - zaradi tragične smrti občinske finančnice Majde Kopove je bil še bolj skopo odmerjen-je še enkrat dokazal že znano resnico, da na občinskem svetu sprejete proračunske dva svetnika, vsi drugi so podlegli ustvarjeni letni in večerni časovni stiski. Politično ali strokovno odločanje o ravnateljici glasbene šole? S soglasjem občinskega sveta k imenovanju ravnateljice Vrtca Zore Ketiševe, kljub njenim censkim »napadom« na občinski svet, ni bilo težav, zapletlo pa se je pri imenovanju Andreje Galuf za ravnateljico glasbene šole. Župan in podžupan sta menila, da naj ji svetniki odrečejo pozitivno mnenje k imenovanju, ker ne ustreza razpisnim pogojem (nima dovolj prakse), vsi drugi pa so trdili, da je kot v.d. ravnateljice dobro delala in ker je tudi edina prijavljena, da tu ne gre komplicirati. O nekakšnem ozadju je najprej nekaj namignil podžupan Čoki, nato se je razburil Artnak iz LDS, da ima vrh glave preveč političnih igric pri imenovanjih direktorjev javnih zavodov, nihče pa ni pojasnil, v čem je tokrat problem. Izid glasovanja je pokazal, da Galufova podporo ima, kar pa seveda ni nikakršna obveza za šolskega ministra, da ji ravnateljstvo tudi da. usmeritve ne predstavljajo večje ovire za županove drugačne odločitve. Končna višina proračuna je sicer dokaj identična z načrtovano, le da je povečana za nekaj več kot 80 milijonov SIT, kolikor je znašala nenačrtovana pomoč države za sanacijo suše 2000. Skupni prihodki občinskega proračuna bodo letos tako znašali milijardo in 659 milijonov SIT. Med prihodki je opazen primanjkljaj 17 milijonov, kolikor nam je država zmanjšala svoj prispevek, ker premalo pokasiramo iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Bolj zanimive so županove prerazporeditve odhodkov proračuna. Tako je javna uprava dobila 18 milijonov SIT več, gospodarske dejavnosti (ceste, investicije, stavbna zemljišča, kmetijstvo...) 60 milijonov manj (brez suše), šolstvo 15 milijonov več, sociala 12 milijonov več, vodovodi 13 milijonov več. Znotraj teh številk je še več zanimivih premeščanj iz postavke na postavko, ampak potem, ko je denar pokurjen, je brez veze delati cirkus, zato je bil rebalans kajpada sprejet. Presenetljivo je bilo zgolj to, da se z rebalansom nista strinjala le Konec seje v kleti Ipavčeve hiše Grdinova knjiga Ipavci, notes, pisalo, županov serijski govor, narezek in nekaj kozarcev vina - in novoletne »fešte« je bilo konec. Sicer se pa občinski svetniki tako nikoli niso znali zabavati. F.K. Istrankamladihslovenije SMS Šentjur in poslanec Marko Diaci voščita prijetne božične in novoletne praznike. torek, 24.december 2001 Antibirokratska ministrska svetnica na obisku pri nas Visokih obiskov iz Ljubljane nimamo ravno v izobilju, zato je bil obisk ministrske svetnice Nevenke Črešnar Pergar vsaj dogodek meseca, če že ne leta. V vladi je zadolžena za zanimivo področje, za izvajanje tako imenovanega antibirokratskega programa, in sem bil res zelo radoveden, kaj ženska prinaša v Šentjur. Je v zadevo res ugriznila, kot se reče, ali pa je samo manekenka lepih zamisli? Je res možno, da birokrati obuzdajo birokratskega zmaja? Odločna manekenka Prvi vtis je bil, daje gospa Pergarjeva po postavi in urejenosti resnična manekenka, prekrhko bitje, da bi se lahko spopadla s pošastjo rastoče birokratizacije. S svojim nastopom je sicer izpričala dovolj samozavesti, vendar pa me ni uspela prepričati, da je njeno početje kaj veliko bolj obetavno, kot je bil boj Don Kihota z mlini na veter. Nevenki Črešnar Pergar skorajda nimam kaj ugovarjati. Njene ugotovitve, da kar 43% naših državljanov ne zaupa vladi (v EU se ta številka vrti okrog 10 odstotkov), daje to posledica na eni strani »prestrašenosti« državljanov, na dragi strani pa še vedno tudi oblastne miselnosti našega uradništva, da je v naših predpisih obilo balasta, so kar pravšnje. Odločno preveč je 17 poti od šalterja do šalterja, ki jih mora prehoditi podjetnik, preden mu uspe registrirati svojo dejavnost Ah zahtevati od državljana na primer še posebej potrdilo o državljanstvu, če le - tega dokazujeta že osebna izkaznica in potni Ust. Še več konkretnih primerov je navedla, kjer je uspela s svojim antibirokratskim posredovanjem, kar je seveda spodbudno. Precejšnjo birokratizacijo na področju urejanja prostora in varstva okolja naj bi rešila pravkar pripravljena dva nova zakona s tega področja, toda njena pričakovanja je pri priči odločno pohodil že g. Brežan z Upravne enote, ki je zatijeval, da je nova zakonodaja še bolj komplicirana od dosedanje. Kar si je svetnica skrbno zabeležila. Spet spodbudno. Zupana in podjetniki kritični Razpravo so nadaljevab župana Malovrh in Salobir ter podjetnika Puser in Artnak. Malovrh je ugotavljal, da država brez denarnega pokritja prelaga svoje obveznosti na lokalne skupnosti, vlada pa v dveh njegovih mandatih ni sklicala niti enega sestanka z župani. Tako kot on tudi Salobb ni bil zadovoljen z organizacijo inšpekcijskih služb, za katere so župani zvedeb, da jih ni več v občini, šele ko so le ti prenehaU plačevati najemnino za prostore. Puser je očital državi, da se morajo podjetniki 60 odstotno ukvarjati z zadevami, ki so vezane na upravo, dejstvo, da dobička ne morejo v Birokratsko - antibirokratski duet celoti investirati v nova delovna mesta, ah pa sami določati stopnjo amortizacije, pa je ocenil za povsem napačne odločitve države. Artnak je menil, da so stroški države preveliki in da je v zvezi z njenim delovanjem odločno preveč »poslovne megle«. UE in Stoparjeva vzorna Zanimivo je, da so biU vsi razpravljavci polni hvale na račun šentjurske UE, ki naj bi bila v okvirih svojih pristojnosti pravcati primerek razumevanja m uradniške korektnosti. Kar naj bi potrjevab tudi letošnji rezultati ankete, ki jih je predstavila načelnica Stoparjeva, v kateri so stranke delovanje UE ocenile s povprečno oceno 4,2 (več kot prav dobro). Kaj počne EU? In nazadnje še pojasnilo, zakaj dvomim v državni antibirokratski program. Predvsem zato, ker ga na normativni ravni ni čutiti, celo nasprotno, vse več se uzakonja, podržavlja, centralizira in so posamezni uspehi Pergarjeve le kapljice iz morja. Vsem pa je jasno, enako kot gospe ministrski svetnici, da EU zahteva nove institucije, nove postopke, novo birokratizacijo, »bruseljsko centralizacijo«, ki ji nihče iz naše državne uprave niti v sanjah ne upa nasprotovati. Od tod izvira tudi tolažilna misel ministrske svetnice, da kljub racionalizacijam v državni upravi nihče od uradnikov ne bo ostal brez delovnega mesta. Razprava, ki je bila kar zanimiva, se je žal morala »nasilno« končati, kajti ministrsko svetnico je čakalo protokolarno odpiranje šolske prometne likovne razstave »Stopimo iz teme«. F.K. Obisk ministra Kopača v Alposu Minister za okolje in prostor navdušen nad Alposom V petek, 14. decembra, se je na povabilo šentjurske LDS mudil na obisku minister za okolje in prostor Janez Kopač. V sejni sobi se je dve uri pogovarjal s predstavniki Alposa in občine, z vodstvom šentjurske LDS pa tudi za zaprtimi vrati. Ne glede na namen obiska, ki je, kot se je pokazalo, bil predvsem protokolarno propagandnega značaja, se je minister pokazal kot aktiven sogovornik, ki je ponudil več zanimivih informacij. Alpos kot eko vzor Prvi del razgovora je pripadel okoljevarstveni promociji Alposa, ki sta jo opravila Rado Marot m direktorica »krematorija« dr. Marinka Vovk. Minister je bil zelo navdušen nad podatkom, da je Alpos vložil v varstvo okolja (lakirnica, ekološka peč) skoraj 11 mihjonov DEM, še bolj pa nad podatkom Marinke Vovk, da so z ločevanjem odpadkov, zlasti embalažnih, v enem letu zmanjšati količino odpadkov za 60%. Tudi na njihove načrte okrog reciklažnega dvorišča ni imel prigovorov. Da je Alpos tako dober, da bi ga bilo treba podržaviti, se je pošalil. Tudi plin ni tisto pravo, Cinkarna rešena Šentjurske okoljske probleme sta predstavila župan Malovrh (zastoj plinifikacije, čistilne naprave, zastoj pri sprejemanju prostorskih načrtov, Slivniško jezero, povrnitev investicij v telefonijo, asfaltna baza, Sai center...) in direktor JKP Gorjup Jože Artnak, Marinka Vouk in minister Janez Kopač (vodovodi, cene komunalnih storitev). Nova je bila županova informacija, da je Cinkarna več ali manj rešila spore s prebivalci Proseniškega in bo »zadeva dobro in hitro rešena«. V polemiki je Kopač dal nekaj zanimivih informacij. Ena od teh je vsekakor bila, da bo tudi plin kot ekološko sporen energent v bližnji prihodnosti zaradi taks m trošarin (Kiotski protokol) manj zanimiv od obnovljivih virov energije (lesna biomasa, bioplin, oljna ogrščica...), ki jih priporoča tudi naši občini. Ne glede na občinsko energetsko študijo, ki mu je v načelu bila tudi všeč. Slivniško jezero bo še naprej počivalo v tihoti O Slivniškem jezera nismo slišali veliko novega. Artnak je navijal za dokončanje projekta varstva žab, Moser pa je opozarjal na sistemske ovire za razmah turizma in navijal za zamisel, da bi Slivniško jezero postalo vzorčni primer preučevanja ekoloških težav vodnih akumulacij. Kopač je edino rešitev ponudil z novim zakonom o vodah, ki naj bi dal več pristojnosti (tudi enako dostopnost do koncesij) lastnikom zemljišča ob obali, Moseija pa je povabil, da se s svojimi problemi oglasi na ministrstvu. Šentjurski dolgoročni plani so in niso problem Napetost se je nekoliko dvignila le pri razpravi o težavah s šentjurskimi prostorskimi načrti. Artnak in Diaci sta trdila, da so tovrstne administrativne ovire celo že vzrok odhajanju nekaterih podjetnikov v druge občine in celo v inozemstvo, župan Malovrh pa je trdil, da še urjenih parcel v industrijski coni ni mogoče prodati. Glede šentjurskih prostorskih načrtov, ki naj bi bili letos že sprejeti, pa jih še ni od nikoder, minister seveda ni vedel povedati kaj posebnega. Le to, da ve, da šentjurska vloga še ni popolna, na ministrstvu pa so svoje postopke usklajevanja časovno spravili na sprejemljivo raven, v postopku je tudi nova zakonodaja, ki naj bi olajšala sprejemanje tovrstnih aktov. Težave s spreminjanjem namembnosti kmetijskih zemljišč prve kategorije, te naj bi bile aktualne tudi v Šentjurju, vlada uspešno rešuje s svojimi postopki, to je s (pre)glasovanjem, kajti definicija zakonsko varovanih najboljših kmetijskih površin sploh ne obstaja. Za konec še »gasilska« slika, kije nastala kot plod fotografskih in memoarskih prizadevanj primarija Moserja: spredaj na stolih prva liga, za ozadje šopek v obliki šentjurske LDS ekipe. Kaj pa če bo interpelacija uspela? F. K. E - šport gre naprej Temni oblaki nad E - športom se sicer niso razblinili, toda tudi še bolj potemneli niso. Mormacij z občine, kjer naj bi župan za zaveso pridno »štrikal«, ni nobenih, niti spodbudnih niti žalostnih. Z izvršitvijo sklepa občinskega sveta o odkupu Elegantovih strojev zavlačuje, menda za vsak slučaj, da ne bi spet nasankal kot pri Tolu, če bi le prišlo do stečaja, o občinskem poplačilu dolga Ahacu ni nič slišati, pa tudi o novem »sanacijskem« direktorju še ni ne sluha ne duha. Zunanji svetovalci bi se menda še našli, pravega »notranjega« direktorja pa župan tudi z lučjo pri belem dnevu ne more najti. Nekaj se šušlja o nekdanjem direktorju Eleganta Leskovšku, ampak res le šušlja. Direktorica Sonja Uljarjevič je vendarle spoznala, da je bolje, da javnosti pove, kar ve, kot da vse prepusti ugibanjem: »Ne pričakujem, da bi se do novega leta lahko karkoli bistveno spremenilo, niti na ministrstvu v Ljubljani niti tu na občini. Ahac nam je svojo terjatev zamrznil do konca leta, tekočo najemnino pa smo plačali. Imamo sanacijski program, niti sama ne vem, kdo gaje pripravil, lahko le rečem, da se iščejo rešitve nekako v dveh smereh. Prva in najpomembnejša je vsekakor prizadevanje za večjo produktivnost, kajti naročil nam ne manjka. Dejstvo je, da v športnem delu dosegamo norme le 60 do 70 odstotno, med zaposlenimi pa je kar nekaj takšnih, ki so izgubili motivacijo, ki nikoli ne dosegajo norm in se zanje niti ne trudijo, izostajajo z dela in podobno. Tudi odstotek bolniških izostankov, ki se je v zadnjih mesecih povečal od povprečnih 9% na 15%, pove veliko. Iščemo racionalizacije delovnih postopkov, uvedli pa smo tudi tako imenovano »spremljanje« posameznih delavcev, čemur bo v določenem času sledila prekinitev delovnega razmerja, če ne bo šlo na bolje. Zavedam se, da jaz nisem najbolj primerna za te postopke discipliniranja kolektiva, potrebovali bi novega direktorja, toda nič ne kaže, da bi ga župan že našel. Iščemo tudi rešitve glede naših prostorov, kajti najemnina okrog 1,5 milijona SIT mesečno je za nas hudo breme. Bolje bi bilo bodisi odkupiti te hale ali pa morda prostore v Tolu, drugje jih skorajda ni mogoče iskati, in počasi odplačevati dolg. Če bi šli v to od začetka, bi sedanjo halo že odplačali.« Kako je s plačami, izplačili stroškov prevoza, malice, regresa? Ah obstaja možnost, da bi v kolektivu prišlo do stavke? »Regresa nismo izplačali, plačevanje nadomestil za prevoze in malice pa kasni za dva meseca. Zaposleni se zavedajo, v kako težkem položaju smo in mislim, da o štrajku ne razmišljajo. Morda bi to lahko naredila manjša skupina, ki pa bi jo večina, ki hoče delati, gotovo takoj izločila.« Kaj potem pričakujete v novem letu? »Pričakujem, da nam bosta občina in ministrstvo za delo priskočila na pomoč, da se rešimo starih dolgov, ter rentabilno tekoče poslovanje.« Želim Vam, da uspete! F.K. S slovesne otvoritve razstave Otroški »Stopimo iz teme« Preventivno akcijo »Stopimo iz teme« so šentjurski policisti dopolnili s privlačnim šolskim natečajem za likovno ponazoritev te teme. Akcijo je ob sodelovanju Sveta za preventivo v cestnem prometu (predsednik je Franc Bevc) vodil in učinkovito izpeljal pomočnik komandirja Božo Pezdevšek. V torek, 11. decembra, je bila na hodnikih Upravne enot slovesna otvoritev razstave odbranih del (vseh je bilo 70), ki jo je slovesno odprla sama antibirokratska ministrska svetnica Črešnar Pergarjeva. Cvet šentjursko - celjske policije, šentjurski in dobjanski župan, načelnica UE, ravnatelji in učitelji nekaterih šol, vsi, ki v šentjurskem občinskem uradništvu nekaj Najbojši pomenijo in drugi, skupaj se je pred novimi razstavnimi panoji gnetlo okrog 90 ljudi, so dali otvoritvi razstave pečat velikega dogodka v čast »pridnim« policistom in ustvarjalnim šolarjem. Prvotno so bile nagrade namenjene trem najboljšim risbam, kasneje so si premislili, s simpatičnim izgovorom, ki ga je v svojem nagovoru razkril profesor Brodej, da je bilo preveč kvalitetnih predlogov, ter so obdarili iz vsake šole po enega natečajnika. Nagrajencem so policisti dali lična priznanja, župan Malovrh pa presenetljivo »iz svojega žepa« (citiram Franca Bevca) lične nagrade, kolesarsko čelado in kresničke. Nagrade so prejeli: Monika Grajžel, Lucija Jazbec in Marisa Fajs iz OŠ F. Malgaja, Simona Sehur s Planine, Martina Kranjc iz Hruševca, Martina Kocuvan iz Dramelj, Rok Bračun z Blagovne in Matic Hribernik s Kalobja. F.K. torek, 24.december 2001 Decembrsko presenečenje št. 1 Klavnica pred bankrotom? Odločitev Okrožnega sodišča v Celju, kije sprejelo predlog mag. Zlatka Zupanca, direktorja delniške družbe Mesarstvo Šentjur, bolj znane pod imenom Klavnica, za uvedbo ukrepa prisilne poravnave, je kot bomba odjeknila v šentjurski javnosti. Prisilna poravnava je pač praviloma predhodnica stečaja in smrti podjetja. Ker je javnosti še dobro v spominu by pass zgodba siamskih dvojčic, Jurmesa in Mesarstva, se je takoj pojavila dilema, ali gre za resnično krizo ali pa zgolj za dokončanje te privatizacijske zgodbe? V štirih poskusih mi ni uspelo priti vsaj do enega Z njim sem se pogovaijal, še preden je bila znana od obeh ključnih mož v tej zgodbi, direktorja uradna verzija sklepa sodišča o prisilni poravnavi. Klavnice mag. Zupanca ali direktorja Grude - G. Pušnik, prosim za Vaše videnje te mesarske Jurmesa Rada Tržana, ki je hkrati tudi predsednik zgodbe. nadzornega odbora Klavnice. Sem se pač sprijaznil »Čeprav sem tudi član Nadzornega odbora z dejstvom, da o tej zadevi ne nameravata Mesarstva d.d., so moje informacije zelo skope, podrobneje komunicirati s šentjursko javnostjo. Kar Lahko le rečem, da kriza Klavnice traja že najmanj pa seveda ne pomeni, da informacije v različnih dve leti, da sem kot član nadzornega odbora že neuradnih oblikah in interpretacijah ne curljajo na zdavnaj zahteval sanacijski in hkrati tudi razvojni program firme, a se nič od tega do sedaj ni zgodilo. Kakšni so dejanski razlogi za uvedbo prisilne uprave, nimam pojma. Sicer pa bo o tem odločalo sodišče. Dejstvo je, da je Klavnica Kmetijski zadrugi Šentjur dolžna okrog 30 milijonov, da nam plačuje z velikanskimi zamudami, trenutno imamo še odprte julijske fakture, in bomo zaradi morebitne prisilne poravnave veijetno zašli v velike težave. V trenutku, ko so predlagali prisilno poravnavo, smo z njimi prekinili vse poslovne stike. Enako so prav gotovo storile tudi 461 milijonov dolgov Iz obrazložitve sklepa o prisilni poravnavi nesporno izhaja, da Klavnica posluje z izgubo, daje na dan 12. novembra dolgovala upnikom 461 milijonov tolarjev, svojih terjatev pa je imela le za 98 milijonov tolarjev. Torej ji visi nad glavo breme vsaj 362 milijonov SIT. Kot razloge za katastrofalno poslovanje je direktor Zupanc navedel težave slovenskega trga z mesom po izgubi jugoslovanskega trga in pa posledice »norih krav«. Kje so resnični vzroki kolapsa šentjurskih mesatjev, je ta trenutek nemogoče resno ocenjevati. Poleg objektivnih okoliščin, navedenih v sklepu sodišča, vsekakor ne gre prezreti »sumljive« povezanosti z Grudo - Jurmes ter morebitne slabe poslovne odločitve v preteklosti, na primer prevzem Mandija, odhod Janše in njegovega Hriba, ustanavljanje vrste raznih notranjih podjetij, nenazadnje morda celo Jurmesov prevzem Grude ali hotela Mera v Celju. Tudi tehnično prilagajanje klavnice zahtevnejšim veterinarsko sanitarnim predpisom bi lahko bilo eden od resnejših vzrokov -toda šele v bližnji prihodnosti. Poznavalci so pomenljivo prekomentirali sestavo upniškega odbora, ki naj bi bil sestavljen »mahersko«: Ministrstvo za okolje in prostor, Meja, Gruda Jurmes, predstavnik delavcev Drago Pušnik in na oko le en sam »resni« upnik, prašičja Farma Ihan. KZ Šentjur ob 30 milijonov? Pni sogovornik, Id se je bil pripravljen pogovaijati o tej temi, je bil direktor KZ Šentjur Zvonko Pušnik. dmge zadruge.« Kaj je po Vašem mnenju lahko vzrok težavam Klavnice? »Cene to gotovo niso. Poglejte, svinjska polovica jih pride 340 SIT za kilogram, v trgovini pa imajo ceno 750 SIT. Tu izgube nikakor ne more biti. Podoben izračun je veijetno tudi pri govejem mesu. Edini možni vzrok težav, vsaj po mojem mnenju, bi lahko bili dolžniki. Torej neplačani računi. Za to pa obstajajo fakture in le direktor Zupanc ima te podatke, njega bo treba vprašati.« Ali je možno, da je Jurmes tako ali drugače pretočil kapital Klavnice, torej sam uničil partneija? »Tega ne bi upal trditi, kajti vse kaže, da tudi Jurmesu ne gre najbolje. So pa povezave med tema dvema podjetjema takšne, da ta možnost ni izključena. Direktor Grude -Jurmesa Rado Tržan je na primer predsednik nadzornega odbora Mesarstva, direktor Mesarstva Zlatko Zupanc pa je hkrati direktor ekonomike Jurmesa. Spet drugo vprašanje so lastniške povezave obeh firm in lastniški deleži fizičnih oseb. Vsekakor je zadeva kompleksna, toda sem prepričan, da je pravno brezhibno pripravljena in tu bo šlo veijetno gladko naprej. Kljub temu pa bodo zelo težko prepričali javnost in nekatere svoje dosedanje dobavitelje, da je zadeva korektna. Kriva pa je država, ki je v bližnji preteklosti izgubila privatizacijski kompas. Ne rečem, da ne tudi povsem namerno.« Kako se bodo stvari odvijale naprej? »Lahko samo ugibam, prave informacije so v Mesarstvu in Jurmesu. S klavnico je veijetno res konec, ker res ne vem, kdo od dosedanjih partnerjev bo po vsem tem še hotel poslovati z njimi. Če so v sedanjih razmerah poslovali z izgubo, se iz težav pod še ostrejšimi pogoji pač ne bodo mogli izvleči. Veijetno bo v Šentjurju ostala le predelava s trgovino.« Kaj to pomeni za šentjursko živinorejo in kaj za KZ Šentjur? »Šentjurska klavnica je bila zgrajena za potrebe šentjurske in šmarske govedoreje in bi vsaj zaradi krajših transportov morala predstavljati našega ugodnega poslovnega partneija. Toda od tega posebnih ugodnosti vsaj v zadnjem času ni bilo. Cene živine so povsod po Sloveniji več ali manj enake, plačilni pogoji v šentjurski Klavnici pa so bili celo marsikdaj slabši kot pri tujih kupcih. Za našo zadrugo pomeni 30 milijonov, ki nam jih klavnica dolguje, kar resen izziv, v tekočem poslovanju pa ne pričakujem večjih težav, saj se uspešno preusmeijamo na druge kupce.« Ali obstaja kakšna možnost, da se zadeva ustavi in se prične ugotavljati morebitno ozadje povezave Gruda - Jurmes in Mesarstvo? »Ne veijamem.« JKP oziroma šeotjurski občani ob 8 milijonov? Drugi domači osmoljenec je Javno komunalno podjetje Šentjur. Igor Goijup, direktor JKP: »Tudi zaradi spleta okoliščin nas je ukrep prisilne poravnave v Klavnici kar hudo prizadel. 8 milijonov tolaijev, kolikor nam mesaiji dolgujejo, sicer ne izgleda veliko, toda predstavlja 12% vse naše realizacije iz vodarine. Če povem, da JKP praktično živi »iz rok v usta«, potem, si naše težave lahko predstavljate.« Kaj boste ukrenili? »Nimamo kaj. Če nam ne bodo plačali, jim bomo v roku 14 dni v skladu z občinskim odlokom odklopili vodo.« Kako vi komentirate kolaps Mesarstva? »Lahko le rečem, da se mi vsa zadeva zdi kritična in hkrati neresna. Ali bodo res naši občani morali plačati vodo, ki jo je Klavnica že zdavnaj prodala skupaj s svojimi izdelki?« F.K. torek, 24.december 2001 Kaj snujejo konjiški eko podjetniki? Od kod vonj po kloru? Odkar sva se z Marinko Vovk, sicer simpatično direktorico alopške d.o.o. Ekološka peč nekoliko polemično spopadla, pozorno prebiram njene prispevke v Šentjurčanu. In zaman čakam, da bom zvedel kaj novega. Saj lepo piše, lepo predava o svetovnih okoljskih problemih, o »evropskih indikatmjih lokalne trajnosti« in podobno, niti pod razno pa gospa novopečena doktorica (čestitke! jbioloških znanosti ne pove, kaj se dogaja v »krematoriju«, kaj podjetni Konjičani, ki zagotovo v Šentjur niso prišli le zato, da bi ožigali alpoška obešala, v resnici snujejo. Tokrat me je zanimalo, od kod vonj po kloru, ki menda vsake toliko časa puhne proti Novi vasi. Odpadki so posel Dileme, ki se pletejo okrog alpoškega »krematorija«, so večplastne, nesporno pa gre za posle in dobiček. Odpadki so povsod v svetu dobičkonosni problem, zakaj to ne bi bili tudi v Šentjurju. Alpos in njegov predsednik nadzornega odbora Konjičan Franc Ban prav gotovo nista pripeljala v Šentjur konjiških podjetnikov zato, da bi nas samaritansko ekološko osveščali, kot to sedaj res zavzeto počenja gospa Marinka Vovk z dopisovanjem v Šentjurčanu. Le eno vprašanje se postavlja v šentjurski javnosti: da ne bi šlo na račun zdravja? Toda kako to preveriti, ko pa so tako v Alposu kot v sami Ekološki peči najraje zaviti v tajanstveni »podjetniški« molk. Letos spomladi sem ugibal, da je v ozadju reciklažnega dvorišča, pa sem se, kot vse kaže, zmotil. Ta hip se ničesar več se ne dogaja v tej smeri. Kaj torej? Na ulici sem srečal ing. Slemenška iz Alposa, kije menda zadolžen za okoljske probleme: »Gre za poslovno politiko firme,« ni bil pretirano zgovoren. Kar sem pa tako vedel od prej že tudi sam. so seveda vsi praviloma v dopustnih mejah. »Krematorij« je torej nedolžen kot ovčka. Na računalniškem izpisku so tudi v klorovem stolpcu kraljevale same ničle. Tudi poročilo mariborskega Inštituta za varstvo pri delu z dne 25. maja 2001 ni bilo posebno alarmantno, pa čeprav sem opazil oceno, da je »vsebnost anorganskega klora v izpuhu še v mejah normale«. Torej klor vendar izhaja iz peči, pa čeprav v manjših količinah. (Te so še zlasti male, če se v peč porine manjša količina obešal!!??). Poročilo ljubljanskega RACIA z dne 4. julija je postavilo piko na i. Jasno in glasno sem prečital: »Povprečna raven vsebnosti klora presega mejne vrednosti« Torej »kremtorij« vendarle ni povsem nedolžna ovčka. G.Punčuh, kaj je torej s klorom? »Ja, v barvah praviloma ne bi smelo biti klora, toda očitno to ni res. Nekateri še vedno uporabljajo tudi takšne barve in tako lahko pride do klora v izpuhu. Toda mi obvladamo tudi postopek z apnenjem in klor ne more ven.« Na rampi 20 ton odpadnih barv Torej sem se namenil v samo »volčje žrelo«, v »krematorij«. Še preden sem zavil v pisarno, sem »zgrešil« vhod in se lagodno sprehodil okrog objekta. Pa saj tudi nikjer ni pisalo, da je vstop prepovedan. Vse lepo zloženo, celo napisi, kam kaj spada. Toda pozor! Na razkladalni rampi sem naštel 60 dvestolitrskih sodov, napolnjenih z barvnimi mulji in praškastimi barvami. Poleg tega pa je bilo tam še okrog 7nr iste snovi v vrečah in kartonskih škatlah. Torej na kupu 20 do 30 ton ekološko problematičnega materiala. Prava ekološka bomba, če bi ta zadeva zagorela. Če vemo. da Alpos letno porabi okrog 120 ton barv in da približno ena četrtina te količine konča med odpadki, pomeni, da je na skladišču skoraj njihova celoletna »proizvodnja«. Kaj se ti ljudje gredo? Klor vendarle izhaja Da ne bi bil preveč sumljiv, sem hitro samozavestno vstopil skozi glavna vrata. V hipu sem poleg prahu zaznal še izrazit sladkoben vonj. Da, to bi lahko bil klor, me je prešinilo. Imam jih. G. Punčuh, pomočnik direktorice Marinke Vovk, me je prijazno sprejel. Gospod Punčuh, ali je možno, da je v izpušnih plinih vaše peči klor? sem udaril naravnost. »Ne, sploh ne. Možno je, da tu in tam pride do manjših plinskih izbruhov iz peči, toda le znotraj objekta«, je bil pomirjajoč. Potem mi je še demonstriral, kako njihova računalniška tehnika vsakih 5 sekund izmeri in registrira vse pomembne parametre izpušnih plinov (kisik, ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, dušikovi oksidi, klor, metan), ki Od kod 30 ton odpadnih barv? In sem rinil naprej :Ali so tiste praškaste barve zunaj v sodih vse od Alposa in kako jih sežigale? »Alpos pokriva le okrog 40% kapacitet naše peči, več kot pol kapacitet prodamo drugim, Tomosu, Meblu, tudi Tajfunu in posameznim obrtnikom. Praškastih barv ne kurimo, temveč jih »sintramo«, v posebni komori jih pri neškodljivi temperaturi okrog 70 stopinj, ki je stranski produkt peči, predelamo. To pomeni, da pri tej temperaturi zunanja plast praškastih barv napravi nekakšen inertni ovoj, ki v vodi ni več topljiv in takšna barva gre lahko na običajno odlagališče odpadkov. V našem primeru na deponijo v Bukovžlak. Celjski Zavod za zdravstveno varstvo nam je dal atest za ta odpadek.« Kaj pa težke kovine, furani in zlasti še dioksini, ki so menda pri kurjenju odpadkov najbolj sporni? »Tudi te meritve smo že opravili, kar je sicer za naše kapacitete nesmiselno, rezultatov pa še nimamo. Ko pridejo, ne bodo tajni.« Ne morem reči, da me je g, Punčuh kaj posebno pomiril. Dilem, ki so se mi v hipu odprle pred očmi, pa ne kaže prehitro razmetavati po šentjurskem javnem prostoru. Toda vprašanje, zakaj recimo iz Novega mesta ah Kopra vozijo praškaste barve na »sintranje« v Šentjur, kaj to sintranje v ekološkem smislu pomeni in zakaj je menda celjska deponija še edina v Sloveniji, ki je takšen barvni proizvod še pripravljena sprejemati, bo treba veijetno postaviti kje drugje. Tudi direktorica »krematorija« Marinka Vovk je po telefonu prijazno pristala, daje pripravljena povedati še kaj več. Bom poskusil naslednjič. Prehlajeni dogodki Kako smo »stopali iz teme« Najslovesnejši civilni javni dogodki se pri nas dogajajo po hodnikih. Že tradicionalnim hodniškim gnečam v občinski reprezentančni Ipavčevi hiši so se ob otvoritvi razstave likovnih del naših šolaijev na temo policijske preventivne akcije »Stopimo iz teme« tokrat pridružili hodniki Upravne enote. Res je, da razstavljene umetnosti ne bi nikjer pogledalo toliko ljudi, kot ravno na hodnikih UE, kjer hočeš nočeš med čakanjem moraš vreči oko tudi po novih »Stoparcinih« razstavnih panojih. Pa ne ugovarjam smotrnosti te policijske preventivne akcije in njihovemu uspešnemu animiranju šolarjev, kljub temu, da še nimamo pločnikov v Novo vas in Vrbno in v letošnjem letu na Šentjurskem nismo imeli nobene smrtne žrtve med pešci, je le res, da so le - ti med najbolj ogroženimi udeleženci prometa in to največkrat kar po svoji krivdi. Presenetil me je pa blišč ob otvoritvi te razstave, ki veijetno presega pomen te akcije. Ministrska svetnica, oba naša župana, načelnica UE, šopek iz policijskih vrst, ravnatelji, učitelji, občinski uradniki, trije govori, peneče vino, ruski šank - vse to se je debelo uro dogajalo na ozkem hodniku. Okrog 90 ljudi je samo ob otvoritvi razstave »porabilo« najmanj 180 delovnih ur in kdo bi vedel koliko še kilometrine, morda celo nadur, dnevnic in drugih »materialnih stroškov«. Je bilo za vse skupaj en milijon tolaijev dovolj? Prav. Kaj vse bi se za ta denar dalo narediti, koliko kresničk bi lahko razdelili našim šolaijem in koliko več pešcev rešili pred nenadnim trdim srečanjem z avtomobilsko pločevino. Morda bi tudi bilo lepše in bolje, če bi slovesnost opraviti v spodobnejšem proštom. Ampak potem ne bi bilo tako »pristnega stika z našo policijo in državno upravo«. F.K. MsmmmsmM Včasih je bil Miklavž le eden, danes pa jih je že več, vsi pa so, eden bolj drugi manj, skomercializirani. Ali tisti domači Miklavž, ki ti v lepo očiščene čevlje ali na nočno omarico nastavi darilo, ki preseneti, še hodi okrog, ali pa je že preminil, ne vem, videl pa sem, da zlasti za »trgovinske« Miklavže ni kriza. Pa tudi za cerkvene ne. Druge sorte Miklavžev pa so v glavnem že izumrle. Prvega »trgovinskega« Miklavža sem zamudil. K Akvoniju je prišel en dan prehitro. Očividci so povedali, da se je tam kar trlo otrok in da naj bi Akvonij razdelil okrog 1000 darilnih paketov. V njih naj bi bili še najbolj atraktivni pekovski parkeljni. O programu ni poročil. Akcija na Miklavžev večer Pred trgovino Selič - Vihar v Novi vasi sem srečal prvega »trgovinca«. Nič kaj zgovoren ni bil, krepko »zažgan« nos je bil hudo sumljiv, toda otroci so gledali v koš in ne v njegov nos, rahlo seje jezil, ker so ga tisti veliki nad en » meter (to je bila mera za razlikovanje) | pretesno stisnili k vratom in odrivali malčke. Ni imel niti angelčka niti parklja, pa seje sam trudil z razdeljevanjem bonbonov fijj in pomaranč. Teje imel kar v rinfuzi, vsaj v začetku jih je odmerjal bolj skopo, zato je otrok zmanjkalo prej kot sladkarij. Nič programa in premalo romantike, bi rekel. Na poti v južni del občine sem skušal najprej f; odkriti slivniškega Miklavža. Ni ga bilo. Je to možno, daje popularni Marko zamudil ta šov? Tudi nova dobjanska občina me je razočarala. Očarljiva občinska tajnica, ki je ravno zaključevala svoj delovnik, meje sicer rahlo spominjala na angelčka, pravi tajnik Leskovšek pa bolj na hudobca, o Miklavžu pa ne sluha ne duha. Bodoča občina Planina z dvema Miklavžema naš. Štirje lepi angelčki in ne prav nič grozen parkelj so bili prikupno Miklavževo spremstvo. Po nekaj splošnih miklavževskih frazah so poimensko razdelili okrog 50 daril. Plišasta igračka, Miklavž iz čokolade, zloženka, nekaj bonbonov - vsekakor dovolj simpatično darilo. Kljub temu, daje bil Miklavž bolj kot ne cerkven, ni pozabil povedati, da so mu darila pripravili v Resevni na Planini. Organizator Niko Koželj je za vsako darilo od staršev pobral 2 tisočaka. V farni cerkvi sv. Marjete na Planini je miklavževanje potekalo v režiji g. župnika, zato je bilo čudno, da se ni nič molilo. Slišal sem, daje Miklavž, kije prišel direktno iz Ljubljane, pač malo bolj moderen. Sistem obdarovanja pa je bil enak. Starši so dali po V polni cekvici Sv. Miklavža v Planinski vasi je bilo vzdušje napetega pričakovanja. Mojca Nuč, kije lani še pripravila bogat programje letos le organizirano vodila molitev. Medtem ko je parkelj ropotal po cerkvenih vratih, so otroci enoglasno odmolili Sveti angel in Oče 1500 SIT, Miklavž pa je naredil vse drugo. Na oltarju se je nabralo okrog 30 daril. Zanimivost: med seboj so se obdarovali tudi odrasli. Vsebine paketa pa mi niso hoteli pokazati. V Šentjurju pod nadzorom kaplana Tudi za šentjurske malčke je Miklavža dala župnija, zato je tudi prireditev imela verski okvir z molitvijo in nabožno pesmijo. Pisane pakete, ki so starše stali prav tako 1500 tolarjev, je seveda razdeljeval Miklavž s pomočjo treh angelčkov. Parkeljna niso imeli. Žal sem Miklavžev nagovor zamudil, zato ne vem, kako seje »na odru« odrezal. Navzoča sta bila kaplan kot dekan Zemljič, ki sta očitno bila zelo zadovoljna s prireditvijo. Posebej so bili obdarovani tudi mladi cerkveni pevci. V cerkvi naj bi bilo kar okrog sto otrok. Resevniški Miklažje zamudil Kajpada namerno. Prišel je v sredo popoldne in to v veselem spremstvu Tria Pogladič. S parkeljnom sta se skoraj tri ure motovilila pred in po trgovini, razdelila sta okrog 80 lepo aranžiranih paketov, v glavnem s sladkarijami in čipsom, po moji oceni v vrednosti med 500 in 1000 tolarji, in mimogrede tudi pokramljala z malčki. Ne bi mogel reči, da sta bila kaj posebej inovativna. Vsekakor manj kot prva dva otročička, ki sta se Miklavževemu nagovarjanju, da nekaj zapojeta, zvito izgovorila na »tovarišico«, ki I ju v vrtcu ni naučila niti ene pesmice. Najboljše pri Sožitju ^ Tradicionalna miklavževanja Društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje so še vedno špica naših tovrstnih prireditev. Polna dvorana v Žonti, praznično vzdušje, odlično pripravljen Miklavžev nastop, domiselna darila (spomnil se je celo na Šentjurske novice in nam podaril »nebeško pisalo, da bi lepše pisali«), mnoga narejena tudi v VDC, potem pa še večerja in prava zabava z muziko in plesom, to so bile odlike tudi letošnjega obiska Miklavža pri prizadetih otrocih. Igral je ansambel Mikola, pel tercet Domima, z blagozvenečim pozdravom je nastopil celo podžupan Čoki, prišli so številni gostje iz sosednjih občin, skratka Peter Jeršič, duša Sožitja in dolgoletni predsednik društva, zna in zmore veliko. Ko sem se prvič srečal s takšno množico prizadetih otrok, sem bil šokiran, zamorjen, toda sem opazoval, kako ko ti večni otroci zaživijo z Miklavžem, z glasbo, so tudi te pregrade hitro padle. F.K. ŠKMŠ pod kožo? Bogdan Rahten je novi predsednik ŠKMŠ Študentski klub mladih Šentjurje v zadnjih letih postal viden dejavnik šentjurskega javnega življenja, zato sem se rad odzval njihovemu povabilu na letošnji občni zbor. Zgodil se je v petek, 30. novembra, v avli OŠ Hruševec v navzočnosti 36 članov. In brez gostov. Vsi povabljeni Občinarji (Malovrh, Čoki, Peperko, Artnak, Ljubejeva) so se opravičili, KS, Športna zveza, društva, DPM, sosednja študentska društva in še kdo pa še to ne. Blagajna - 2,7 milijona Dogajanje na zboru je bilo vse prej kot razburljivo. Predsednik Jure Godler je svoje poročilo podal v telegrafskem slogu, morda v petih vrsticah. Razprave ni uspel spodbuditi. Nič bolj uspešen ni bil blagajnik Rastočnik. Kar zajeten kup tolaijev, nekaj manj kot 2,7 milijona tolarjev so študentje pokurili tako rekoč do zadnjega tolaija (oziroma zadnjih 450 tisočakov bo šlo iz blagajne še do konca leta). Nekaj več kot en milijon so dobili iz občinskega proračuna, 1,4 milijona so jim prispevali različni donatorji (imen nam niso zaupali), 160 tisočakov pa jim je prinesel letos ustanovljeni zaposlitveni mladinski servis. Športne igre, razni žuri, šport, Sokoli, Siddharta, Moč inteligence in še in še projektov, Godlerje operiral s številko 49, so v njihovi letošnji bilanci. Predsednik nadzornega odbora Peter Rožanc je bil še bolj kratek: »Vse je bilo v redu, vse smo rešili. Ali bi kdo rad še glasbeno željo?« Nihče ni imel glasbene želje. Statut po mariborsko Največ časa so študentje posvetili branju novega predloga statuta, ki ga je zelo podrobno predstavil Sandi Potočnik. V 69 členih novega statuta je kar mrgolelo »sumljivih« določb, ki pa so bile očitno sumljive samo meni. Študentje so se v diskusiji spopadli le ob dilemi, ali naj bo slovensko državljanstvo pogoj za članstvo v ŠKMŠ (izglasovali so, da naj bo). Presenetila meje prenormiranost ŠKMŠ. Kakšnih 10 resoijev z resornimi vodstvi, posebej resorni odbor (ki nima nobenih pristojnosti), častni zbor (bivši predsedniki in častni člani) za sprejemanje (ključnih!?) načelnih stališč, resolucij, dijaška skupnost, upravni odbor...veijetno pa sem kakšen organ še spregledal, vsi s svojimi pravilniki in poslovniki (ki jih seveda še ni). Vendar pa je vsa ta »mašinerija« takorekoč brezprizivno podrejena petčlanskemu upravnemu odboru, v katerem pa so lahko le študentje s statusom. Dijaki in druga mladina so drugorazredni člani ŠKMŠ. UO, očitno po vzoru znamenitega ŠOUM, sprejema splošne akte, pravilnike, poslovnike zase in za vse druge organe. Morda celo za občni zbor, kajti o načinih dela in pristojnostih občnega zbora ni bilo veliko slišati. Zaradi učinkovitosti, so pojasnili. Da, morda imajo tudi prav. Toda očitno pozabljajo, kam so zajadrale dražbe, ki so vse podredile učinkovitemu vodenju. Volitve - zaprte liste Vedno kadar srečam na volitvah zaprte liste, odločno dvignem ušesa. Le česa se ljudje bojijo? Da bi demokracija izbrala slabo vodstvo? Tokrat te bojazni veijetno ni bilo, saj so novi predsednik Rahten, podredsednik Hvale, tajnik Raztočnik ter člana Mlaker in Eijavec dobili prepričljivo večino. Pa vendar? Predsedstvo v pravih rokah Novi predsednik Bogdan Rahten, ki je za svojo predstavitev dobil prostor šele po volitvah, je s četrturnim govorom, v katerem je z duhovitimi vrinjenimi opazkami zabaval in hkrati inovativno povzel vso preteklo in prihodnjo dejavnost ŠKMŠ, se je izkazal za kombinacijo filozofskega vodje in pragmatika. Program, ki ga je predstavil, je več ali manj podoben lanskemu, ga je pa zabelil s presenetljivo pragmatičnimi spoznanji. Delati da, toda tudi biti bolj taktičen do občine, biti večkrat pri županu, Peperkotu, približati se »Šentjurčanu« (kije lansko leto prinesel 17 negativnih zapisov o ŠKMŠ)...Saj se ve, vse je v denaiju. Nezadovoljni z MS Nekaj pripomb je bilo le na delovanje Mladinskega servisa iz Konjic, ki ima od letos svojo podružnico tudi v Šentjurju. Da zadržuje denar, so očitali navzočemu predstavniku MS servisa iz Konjic. Ta je očitke odločno zavrnil, mimogrede pa se je tudi pohvalil, da je njihov servis navrgel konjiškim študentom 9 milijonov SIT dohodka, ob čemer je šentjurskih začetnih 160 tisočakov (servis je začel delovati šele julija) učinkovalo bolj kot miloščina. Zaenkrat... Golaž da, politika ne Straže na Resevni sicer skuha boljšega, ampak golaž je pa le bil. Morda kot simbolno znamenje, da ŠKMŠ ni hiša iz kart, da se njegova ideja lahko tudi materializira. Ne, ni bil partizanski golaž, ker to bi bila že politizacija. Šentjurskih študentov pa očitno urejanje naših skupnih javnih zadev, kar politika nesporno je, če se neposredno ne nanašajo na njihove interese (štipendije, MKC, SMS, denar...), ne zanima. F. K. Prehlajeni dogodki MKC in ŠS Najprej obrazložitev kratice: MKC je Mladinski kulturni center, ŠS pa Štipendijski sklad. Oboje je za novo leto prinesel MarkoDiaci, vzorno praznično zapakirano, z obvezno mašnico. Sodeč po predlogu registracije dejavnosti, bi MKC lahko delal vse od trgovine, gostinstva, radija, časopisa, računovodskega servisa... do »drugih dejavnosti za sprostitev«. Kamor bi lahko, navsezadnje zakaj pa ne, vtaknili tudi zametke kupljive ljubezni in še kaj podobnega. Pa šalo na stran, kajti občinski svetnik šentjurske Neodvisne liste, ki je hkrati tudi odvisni poslanec SMS, je zadevo zastavil zelo resno. Pravzaprav že kar preveč resno. Občina naj bi zgradila za dejavnost MKC objekt, vreden morda 100, 200 ah več milijončkov, iz proračuna zagotovila plače zaposlenim in potem več ali manj od daleč gledala, kaj bo tam ratalo. Če bo MKC slučajno naredil mimogrede finančno izgubo, jo bo lahko tudi mirne duše pokrila. Ideja je odlična, so hiteli zatrjevati svetniki vseh barv po vrsti. Da se v letu pred volitvami ja ne bi brez prave potrebe zamerili mladi generaciji. Odlok je bil sprejet Izvdsel pa je Diacijev izum občinskega štipendijskega sklada. Da zaustavimo beg možganov iz Šentjurja, je rekel. 851 šentjurskih dijakov in študentov dobi takšno ali drugačno štipendijo od države, vsako leto diplomira okrog 100 naših visokošolcev, toda le peščica si najde delovno mesto doma. Doma ni dela. Zato naj bi iz proračuna, to je tudi iz vreče za ceste, komunalo, šole, šport, tudi za nova delovna mesta vzeli 10 milijončkov in pomagali doštudirati dvajsetim študentom. Ki bodo prav tako po diplomi šli s trebuhom za kruhom. Morda celo še kakšen več, kot običajno, ker bo v proračunu zmanjkalo tistih nekaj deset milijonov - pa naj bom konkreten - za odkup Elegantovih šivalnih strojev. Ah za kakšno drago gospodarsko infrastrukturo. Tudi proti štipendijskemu skladu ni imel nihče od svetnikov nič proti, le ustanovili ga niso. Pa čeprav bi MKC lahko zaposlil dva ali tri nove štipendiste. Ti grdi svetniki ti! Čisto brez domišljije so in prav nič ne razumejo »neorgelskih« Diacijevih volilnih ambicij. ______________________________FJL cm V »TRGOVINSKE STORITVE * KAMNOLOM * POSREDNIŠTVO M=: K k Franc ŠKOBERNE s.p. Cesta na Brdo 5, 3230 Šentjur Tel. 03/ 574 16 68 Gsm: 031/ 30 09 50 Mobi: 050/ 65 32 90 Želi vsem občanom in poslovnim partnerjem lepe božične praznike in uspešno novo leto! Drobni prijetni trenutki mali užitki nam dan naredijo lep. Ne potrebujete veliko, da iz dne naredite praznik . Le spomnite se Jurijevih dobrot... inabožično-noy0/ '7 ^ Prazn 0var^a in uspešrv° ida - Jurmes d. d. NjO V SENTj0/? I— Cesta Kozjanskega odreda 13, 3230 Šentjur tel.: 03 749 27 60 u/> DEL.ČAS PON-PET 8-12 14-20 SOB 8-13 'ZUtarstvt)' jahrijtv v prodajnem centru AKVONIJ ^ 1 recčW.i«'i»'y' bibtoP^al°' lo dab'^V/'ru^vc^. toitrvcobjcto. L^^objeV. /,1. Prcvciv &teSoo ■jocffl torek, 24.december 2001 Z letne skupščine Območnega združenja RK Šentjur Rdeči križ niso le cole za stare ljudi S to ugotovitvijo predsednika Tisla se kar strinjam, saj je med dvajseterico aktivistov, ki so 11. decembra zborovali v Bohorčevem zimskem vrtu, bila vsaj tretjina takšnih pod 30 let. Po dolgem in filozofsko obarvanem poročilu sekretarja Slejka sodeč, je tudi šentjurski RK že prerasel to fikcijo in postal resna humanitarna organizacija s široko in mladostno paleto aktivnosti. Najprej nekaj številk o dejavnosti RK: v lanskem Salobiija, podžupana Čokla, predstavnice letu je RK ponudil socialno pomoč 550 družinam transfuzijske postaje v Celju. Še celo »civilnik« (paketi, oblačila, pohištvo...), novembra je dobilo (vojaški obveznik na civilnem služenju pri Slejkotu) 298 občanov prehranske pakete, osmim otrokom mladi Jug je govoril ganljivo prijetno. Res je, da so so priskrbeli bivanje na Debelem Rtiču, 150 občanov je poiskalo pomoč v njihovem skladišču, 45 otrokom so pomagali nabaviti šolske potrebščine, za 760 starostnikov (nad 70 let) so pripravili družabna srečanja, 562 občanov so obiskali na domu, 80 v domovih upokojencev. Imajo registriranih 1238 krvodajalcev, letos je kri darovalo 920 občanov (lani 770), imajo 200 darovalcev organov. Poleg tega so organizirali zdravstveno vzgojno dejavnost po šolah, tečaje prve pomoč in še marsikaj. Vseh dejavnosti, ki jih niso opisali s številkami, sploh ne omenjam. Njihova letošnja novost je delavnica za mlade: Larisa in Lucija sta PredSBdnik Sle,anTisel i" sekretar Slavko Slejko v elementu v okviru javnih del na Resevni učili 19 osmošolcev, kako spoštovati samega sebe. V poročilih je padlo seveda še veliko lepih besed, ki jim človek lahko verjame ali tudi ne. Vsekakor v njih ni bilo ne sluha ne duha o financah in po poročilih tudi ne razprave. Le še dodatno so deževale medene parole iz ust dobjanskega župana aktivisti RK požrtvovalni prostovoljci v službi lepe ideje, kar lahko pomeni, da je tudi njihova organizacija brezmadežna, ni pa to nujno. Končno se v šentjurski organizaciji RK letno porabi preko 10 milijonov tolarjev, ta podatek sem snel iz finančnega plana za leto 2002, torej dovolj, da se okrog te malhe lahko prične dogajati tudi kaj manj idealnega. Vesti, ki smo jih v zadnjem času zasledili v medijih o profitni dejavnosti RK (afera s plenicami in garažna hiša v Ljubljani) je predsednik Tisel v svojem govom odločno zavrnil kot laži in podtikanja, ki jih je sprožila nevoščljiva konkurenca, ki bi rada, da RK ostane v nekdanjih okvirih »zbiranja starih cot za stare ljudi«. Tudi dogajanje v krvodajalstvu, kjer se ljubljanski krvodajalski zavod obnaša kot država v državi, kot profitni zavod, daje marsikaj mishti. Da ne bo pomote ali zamere; RK in zlasti še njihovi poverjeniki na terenu opravljajo pomembno dejavnost, tudi ni nobenega znamenja, da tako ni delalo tudi šentjursko območno združenje, le zdi se mi, da bi sistemi nadzora tudi v tej dejavnosti morali delovati bolj transparentno, kot smo lahko videli na tem občnem zbom. Program za drugo leto je ostal v dosedanjih okvirih: krvodajalstvo, sociala, vzgoja, delo z mladimi. Podžupan Čoki jim je tudi obljubil nove prostore v novem nadstropju »Rdeče hiše« in primemo proračunsko injekcijo. Zborovanje smo družno zaključili ob večerji in glasbi Gašperja Jelena. F.K. Občni zbor Sožitja Bo šlo tudi brez Petra Jeršiča? Na letošnjem občnem zbom Društva za pomoč duševno prizadetim, ki se je zgodil skupaj z miklavževanjem, je prišlo do generacijske zamenjave. Peter Jeršič, ki je šentjursko sekcijo Sožitja pred 13 leti postavil na noge in z njim dosegel bleščeče uspehe, slišali smo, da je prav šentjursko društvo eno najbolj aktivnih in uspešnih v vsej Sloveniji, je končno dobil zamenjavo. Vzeli so ga posli, trgovina. Miklavž mu je v spomin podaril delovne rokavice - »da bo lahko kar sam razložil kak kamion ali dva«. Ves letošnji občni zbor je minil v slovesu od njegovega predsednikovanja. Toliko lepih besed zahvale za njegovo delo je bilo slišati, kot da bi bili že na njegovem pogrebu. Kar ganljivo je bilo in celo g. Jeršič je potočil solzico ali dve. Gospa Leničeva je svoj dolg zahvalni govor zaključila s prispodobo: Peter Jeršič je kot luč, ki daje svetlobo, greje in ničesar ne zahteva zase. Jeršičev odhod je povsem zasenčil vso dmgo dogajanje in tako nismo niti zvedeli, kaj vse so v društvu v preteklem obdobju postorili in s kolikšnimi denarji gospodarijo. Hm, morda pa tega tudi namerno niso povedali? Za novo predsednico so izbrali Marijo Čater, za katero pravijo, da je po zagnanosti kar precej podobna __________________:_____ Jeršiču. Torej bo šentjursko Sožitje še cvetelo. Pa čeprav imajo tudi težave. Predvsem finančne. Tako le še šentjurska občina nekaj prispeva za prevoze otrok v Dobrno, vse sosednje občine, iz katerih tudi vozijo prizadete otroke, pa so kar pozabile, da gre za izključno društvene stroške. Kot so nakazali, bodo pač njihovi otroci žal ostali brez priljubljenega »rdečega kombija«. Nova predsednica Slom 150-Iet Mohorjeve družbe V nedeljo, 25.11. 2001 ob 15.00 uri, so sev Slomškovi rojstni hiši na Slomu zbrali predstavniki Mohorjeve družbe, ki letos praznuje 150 let obstoja, Program so otvorili pevci MePZ iz Celja. Zapeli so nekaj Slomškovih ter nekaj znanih narodnih pesmi. Nato pa je g. Miha Herman vse prisotne lepo pozdravil ter prebral odlomek iz knjige o Slomškovem življenju. Predal je besedo voditeljema programa, g. Rudiju Ramšetu in gospodu, njegovo ime si žal nisem zapolnil. Predstavila sta delovanje Mohorjeve družbe v teh letih obstoja, njihove težave, ki so jih pestile ter njihova prizadevanja za boljše razmere v teh letih. Po kratkem predavanju pa sta predstavila komplet petih knjig, ki je redna zbirka za leto 2001. Na ogled pa sta pokazala tudi koledar za sledeče leto, ki spada tudi v redno zbirko. Na Slomu pa je bila tudi Urška Slomšek iz Ponikve, ki je Slomškova sorodnica. Prebrala je odlomek iz knjige Biti z naravo, avtorja Bogdana Žorža - pokhenega terapevta. Na koncu je g. Herman vsem podaril skromna darila. Udeležence pa je povabil v kletno točilnico na pokušino novega vina in na pogovor o Mohorjevki - to je knjiga, ki jo pišejo bralci. Žal se je tudi tokrat zbralo malo ljudi. Morda je kriva premajhna obveščenost ali pa se ljudje ne zanimajo za takšne stvari. Pa vendar se včasih le prileže majhna sprememba, ki te spravi od sodobne tehnike, kot so televizija in računalnik.. M. L Kronika šentjurskega leta 2001 Moja naloga je, da obudim spomine na pomembnejše domače dogodke iztekajočega se leta. In da jih tudi pokomentiram. Nič kaj lahka naloga, kajti šentjursko javno življenje kljub številnim medijem, ki so nas zasipavali z informacijami, je bilo še vedno relativno skromno, dogodki, ki naj bi nas tako ali drugače pretresli, pa so več ali manj ostali brez medijskega odziva. Zato je odločitev, katere dogodke velja ob koncu leta zapisati v kroniko, spet lahko le subjektivna. Šentjur brez novih stanovanj Takoj na začetku leta se je brez posebnega odmeva končala polemika o občinski stanovanjski politiki, ki smo jo izsilili v ŠN. Od desetletne stanovanjske akumulacije, gre pa skoraj za 800 milijonov SIT, ni ostalo niti tolarja za nova stanovanja. Kdo bi vedel, kam je mimo podvoza, doma upokojencev, občinske upravne zgradbe, šol,... izpuhtel ta denar. Nihče od zadolženih občinskih uradnikov ni niti poskušal vsebinsko odgovoriti na zastavljene dileme. Tako nam preostaja le dejstvo, da v desetih letih najmanj 1,2 milijarde tolarjev kapitala, kolikor so vredna občinska stanovanja, ni dalo dovolj novih stanovanj. Klub B - 52 Štafetno palico pri vzbujanju nezadovoljstva krajanov H ruševca okrog znanega Debelakovega gostinskega lokala oziroma nemira okrog njega je od proslule Zapate prevzel celjski podjetnik Mladen Teodorovič. Po protestnem zborovanju v OŠ Hruševec, pritožbah krajanov, zbiranjih podpisov, številnih policijskih intervencijah,... se je zadeva zaključila s sprejetjem občinskega odloka, za katerega sta se še posebej angažirala podžupan Čoki in Cveto Erjavec. Ta je klubu formalno pristrigel peruti, Hruševljani pa prisegajo, da se ni nič spremenilo. Le navadili so se novega stila urbanega življenja. »Ratajeva« GSM bazna postaja Razburjenje, da je poleg tega, da kazi izgled ulice Na razgled, tudi zdravju škodljivo, je bilo le kratkega daha. Izkazalo seje, da so si Mobitelovci pri Erjavcu (KS) in Malovrhu (občina) priskrbeli vsa potrebna dovoljenja. sosedje vodje občinskega oddelka za okolje in prostor Marije Rataj, ki naj bi za postavitev pokasirala 40 000 DEM odškodnine, pa niso uspeli dokazati, da je sevanje njihovemu zdravju škodljivo. Tudi grožnje, da bodo neke temne noči anteno podrli, niso uresničili. Čigav je gasilsko - kulturni dom v Gorici? Navzven so se zanj nadvse vroče spopadli gasilci in KS, tekom dogodkov pa se je pokazalo, da gre tudi za politiko. Slivniška neformalna opozicija (Recko, Frece. Cerkvenik, Leskovšek...) je s sporom poskušala zrušiti predsednika sveta KS Polenška. Kaže, da so se pobotali in bodo račune poravnavali na naslednjih lokalnih volitvah. Cinkarna in njeno suho odlaganje sadre Cinkarna poskuša rešiti svoje tehnološke probleme na deponiji Za travnikom z novimi tehnološkimi posegi, za katere krajani Blagovne smatrajo, da so za njih nesprejemljivi. Vse od »revolucionarnega« zbora krajanov v OŠ Blagovna pa do konca leta zadev niso uredili. Tokrat se je občinska oblast postavila odločno na stran krajanov, ne nazadnje tudi zato, ker upa, da bo Cinkarni bogato prodala svoje soglasje za spremembo prostorsko ureditvenih pogojev za nov obrat. Očitno imajo podobne namene tudi mnogi potencialno prizadeti občani, zato se obilno »kšefta« pod pultom in je nemogoče reči, kakšen bo zaključek te eko trgovine. Črna gradnja na Planinci Bivša sai - družina, sedaj ekološka kmetija d.n.o., ki nikakor ni uspela dobiti ustreznih dovoljenj za njeni komuni primerno družinsko hišo, se je vselila v svojo na črno zgrajeno stavbo, ki seveda niti pod razno ne spominja na klasično enodružinsko hišo. Občina in Upravna enota sta zagrozili s rušenjem, Mama Alojzija pa je odgovorila z odmevno medijsko kampanjo, vsled katere je postal župan Jurij Malovrh vseslovensko prepoznavna nestrpnostna figura. Ničesar dokončnega se ni zgodilo, ker pa je vse bolj tudi županu jasno, da na Planinci ne bo ašrama, je pričakovati hitro legalizacijo gradnje na Planinci. Tudi zato, ker so tudi Kalobčani svoje drugačne sokrajane začeli sprejemati z večjim razumevanjem. Proračun 2001 zamajal tron Jurija Malovrha Ko je že vse kazalo, da se je šentjurska opozicija (LDS, SDS, NL in ZLSD) končno le organizirala in bo županu Malovrhu krepko pogledala pod prste pri njegovih proračunskih čarovnijah, je iznenada prišla streznitev. Jurij Malovrh je nepremagljiv. Iz ključnega opozicijskega proračunskega projekta »Šentjurski kulturni center« sta zadnji hip izskočila Zdužena lista in Cveto Erjavec s svojim projektom za knjižnico, ter Neodvisna lista in Marko Diaci z Mladinskim kulturnim centrom. »Šentjurski kulturni center« je proračunsko pogorel, župan pa sije z gladko sprejetim proračunom 2001, zanj je glasovala tudi LDS, dosegel odmevno zmago, ki mu daje lepe obete tudi za naslednje županske volitve. Kulturni boj: Knjižnica je padla v roke »klerikalcev« Šentjurska knjižnica, ki jo je zaznamovalo dvajsetletno uspešno vodenje Tatjane Cmok in je veljala za politično oporišče Združene liste, je tokrat padla kot zrela hruška v naročje SLS + SKD občinske hierarhije. Tatjana Cmok, ki se je sicer razglašala za apolitično, ni imela predpisane izobrazbe in jo je bivša predsednica občinskega sveta in SLS Tatjana Oset zlahka pohodila. torek, 24.december 2001 KS podarila Turnšku pol milijona mark Šentjurski razdelilni kabelski sistem, ki je desetletje deloval na črno pod taktirko g. Jerovška, to je brez dovoljenj (ki jih tudi sedaj še nima), je dobil novega lastnika, firmo »Elektro Turnšek« iz Celja. Kakšna je bila kupnina, nihče ne ve, zagotovo pa se ve, da sta KS Šentjur pod vodstvom Cveta Erjavca in Odbor uporabnikov KTV pod vodstvom g. Zalokarja pristala na te posle, ne da bi poskrbela za okrog 350 šentjurskih občanov, ki so pred desetimi leti z vplačilom 1300 DEM na priključek, dejansko financirali izgradnjo razdelilnega kabelskega sistema. Torej naj bi bili tudi v precejšnjem delu njegovi lastniki. Pomaga jim lahko le še Upravna enota, če se bo pred izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja spomnila nategnjenih občanov in bo zahtevala razjasnitev lastniških razmerij. Šentjur na čelu fronte proti samskim ženskam Šentjurski izidi refrenduma o pravici samskih žensk do biomedicinske oploditve so še enkrat pokazali, da smo Šentjurčani nekaj posebnega v slovenskem duhovnem prostoru. Po tem, ko smo pred desetletjem bili edini, ki smo hoteli za predsednika države postaviti sedaj že pokojnega dobrotnika iz Negove, smo se na »oploditvenem« referendumu postavili na čelo tistih, ki menijo, da so samske ženske pravzaprav drugorazredne državljanke: kar 85,4% udeležencev referenduma je bilo proti, da bi bile glede biomedicinske oploditve izenačene z ženskami, ki imajo zakonitega ali nezakonitega partnerja. S seksom naj se ukvarjajo, pa jih bomo imeli radi! Zbogom Tolo Nekajletna Tolova agonija se je končala na začetku poletja s spektakularno stavko - prvič seje menda zgodilo, daje stavko pripeljal do konca pretežno ženski kolektiv. Okrog 400 milijonov dolgov kajpada tudi kmetijska svetovalka Miša Račič ni mogla kompenzirati s svojo »pozitivno energijo«, ki jo je neupešno razsipavala po tovarniškem dvorišču. Vse domneve o načrtovanem stečaju, o lumparijah, ki naj bi jih zakrivil tudi Nadzorni odbor firme pod predsedstvom mag. Zupanca, so se pokazale za neosnovane. Vsaj zaenkrat še ni videti drugih vzrokov stečaja, kot so splošna kriza čevljarske panoge in pa pomanjkanje sposobnih strokovnih in poslovodnih kadrov. Spočetje »Čoklove občine« Modi drobljenja občine, v postopku sta že od prej Planina in Ponikva, se je pridružila tudi uradna šentjurska politika. Lahko je predvideti, s kakšno finto je podžupanu Čoklu uspelo zlobirati vse sosednje svete KS, ki so enoglasno (pridni!) pritrdili njegovi zamisli o osamosvojitvi središčne šentjurske občine. Ta naj bi obsegala KS Šentjur - mesto, okolico, Blagovno, Kalobje in Dramlje. Loko, Slivnico in Prevorje naj bi prepustili Šmarčanom? Ključni glas za to »noro« idejo je v občinskem svetu spet prispeval Cveto Erjavec. Spočetje je sicer uspelo, vse pa kaže, da se bo kratka nosečnost kljub Malovrhovemu lobiranju v Ljubljani končala z abortusom. Po sušo v Lurd Že drugo leto po vrsti nas je prizadela suša. Koliko škode v tolarjih nam je prizadela, ne znajo izračunati niti kmetijski svetovalci niti uradniki na občini. Od države za letošnjo sušo še ni bilo nobenega cvenka. Šentjursko kmečko srenjo pa je močno razburkal naš poslanec Malovrh, ki se je v svojem tretjem poslanskem mandatu končno dokopal do odmevne TV izjave. Rekel je nekaj takega: Kmetu (šlo naj bi menda za Zajca iz Lokarij) je občina dala regres za seme, država mu je radodarno poplačala škodo po suši, v jeseni pa je bil silažni pridelek tolikšen, daje moral viške prodajati. Z izkupičkom si je mimogrede plačal družinsko HBmanje v Lurd, kjer je molil - za še eno sušo! Občinski možje so si polomili zobe na Zdravstvenem domu Pravzaprav sta si jih je polomila SLS + SKD in njen prepotentni (verbalno) predsednik Janez Čoki. Ampak povsem po šlampariji. Na idejo, da bi kazalo iz Celja pripeljati Štefana Tisla, ki bi v naslednjem mandatu pod zastavo SLS + SKD začel mimogrede tudi počasi nadomeščati vladavino pešajočega Jurija Malovrha, so namreč prišli prepozno, vsekakor šele potem, ko so bili v ZD že izpeljani postopki zamenjave direktorja. Podžupan Čoki je na vsak način, tudi s kolektivnim odhodom svetnikov SLS + SKD s seje občinskega sveta, poskušal zasukati časovni stroj nazaj, kar se mu tokrat, kljub peti koloni v vrstah opozicije, ni izšlo. Je pa to menda edinstveni primer, da je z obstrukcijo najvišjega zakonodajnega organa v občini poskušala vladajoča večina - in pogorela. Mercator si je polomil zobe na občinskih možeh Zgodba Mercatorjevega prodora na šentjurski trg je napeta kot kriminalka. Bo, ne bo, bo, ne bo? Ker Jankovič ni bil pripravljen keširati šentjurskih komunalnih in drugih potreb, seje na občinskem svetu ustavilo pri sprejemanju zazidalnega načrta. Ko je le ta bil izsiljeno sprejet, precej po zaslugi LDS in interesov Alposa, so občinski možje iznašli novo oviro v obliki preko 100 milijonov vrednega komunalnega opremljanja Mercatorjeve parcele. Sploh še ni jasno, kako se bo fajt končal. Era prehiteva po desni Povsem drugače se je šentjurske trgovine lotila velenjska Era. Akvonij jo je spustil na naš teritorij skozi stranska vrata, menda ne povsem brez kesa, le da ga za Občinarje ni bilo nič. S svojim urnikom je nato takoj zdivjala vse šentjurske trgovce, tako da sedaj lahko kupujemo tudi pozno zvečer, ob nedeljah, državnih praznikih, skratka, kadar se spomnimo. In to relativno poceni. Kdo ji bo kos? Morda Resevna, ki poskuša flirtati s Tušem? Dolgčas na občinskem prazniku Kot vse kaže, občinski praznik nezadržno zamira: občinski možje so očitno brez idej in brez volje, da bi pripravili ljudstvu malo zabave. Ognjemet Cveta Erajvca je bil sicer lep (in prav nič poceni!), ni pa tisto pravo. Tudi letošnja prva nagrajenka Ljubljančanka Ana Jerič - Pusar naj bi se dokopala do najvišjega občinskega priznanja predvsem zaradi slabe konkurence iz domačih logov. Eno občinsko priznanje, ki je skoraj po pravilu rezervirano za duhovnike, je letos zasluženo pripadlo čudežnemu dečku iz Slivnice, ki je pod cerkveno bandero uspel združiti vse sprte Slivničane. Le Recko ga še ne ljubi najbolj. Občinski svet končno dobil statuta in poslovnika, volitev ne bo Občinski svetniki celo leto niso uspeli uskladiti svojega statuta z določili Zakona o lokalni samoupravi, kar bi lahko pomenilo tudi nove občinske volitve. Zataknilo seje pri dveh zadevah. Opozicijski svetniki so za sprejem proračuna zahtevali absolutno večino, župan Malovrh (in zakon) pa bi bila zadovoljna z večino opredeljenih glasov. Kar teoretično pomeni, da bi skoraj dve milijardi težak občinski proračun lahko izglasoval le en ■sam občinski svetnik. Ampak »keč« je drugje, v določilu o nadzoru premoženja občinskih uradnikov in v dejstvu, da bi SLS + SKD po združitvi morala imeti v vseh telesih občinskega sveta po enega predstavnika in ne dva, kar pa županu nikakor ne gre v račun. Ni verjetno, da bi država posredovala in predčasno razpustila občinski svet ter odslovila župana. Tik pred dvanajsto je župan pokleknil in Šentjur je kot zadnji v državi dobil svoja temeljna akta. E - šport v krizi, Klavnica pred stečajem Kriza E -športa, podjetja v večinski Romč več ne čaka občinski lasti, je kulminirala ob koncu leta, pokoplje pa ga lahko že borih 30 milijonov SIT dolga. Gre za podobno krizo, ki je odnesla Tolo. V obeh primerih so vzroki v splošni krizi te branže, v lastniški strukturi in posledičnem neambicioznem vodenju z nizko dodano vrednostjo. Le še enkrat se je potrdilo, da je naša občina, ki je sedem let iskala lastnika E - Športa (toliko časa je vsaj imela na razpolago), slab gospodar. Z več kot trikrat večjo vsoto dolžniških tolarjev so šentjursko javnost presenetili mesarji. Kot vse kaže, bo Klavnica storila žalostni konec. Še sreča, da imamo Jurmes. Tragedija Kopovih Decembrska tragedija družine Kop je bila grozljivo opozorilo navadnim smrtnikom na minljivost, občinskim možem pa zadolžitev, da končno začnejo resno delati tudi na takšnem prometnem režimu skozi Šentjur, ki ne bo ogrožal našega zdravja in naših življenj. Mrtvih in obolelih sicer nimamo registriranih, jih je pa veliko. Jure Kop, najmlajši in edini preživeli član Kopove družine, je na pogrebni svečanosti odprl novo poglavje pogrebnih govorov. V dolgem prostem govoru je z neverjetno zbranostjo in odkritostjo poravnal svoj dolg do preminulih in deklasiral leporečno frazarjenje, s katerim nas navadno obremenijo »službeni« govorci. Psi lajajo, karavana gre dalje. Proti volitvam Nepravilnosti pri porabi proračunskega denarja, znamenja mahinacij pri javnih razpisih in poslovanja po domače z javnim denarjem, lagodnost Občinarjev pri pripravi prostorskih planov in grozeča razpuščenost občinskega uradništva... To je le nekaj alarmantnih vzrokov, ki nas pehajo proti dnu lestvice slovenskih občin. Nanje smo grobo opozarjali v zadnjih številkah ŠN. Reakcija je bila takšna, kot smo pričakovali: kar resno grdih očitkov se še zanikati ni nikomur dalo. Pač v stilu, kot je nekoč že rekel župan Malovrh: vodja karavane se ne more ozirati na vsakega lajajočega psa. Tako pač je! Pa srečno in bolj uspešno 2002! F.K. Nasilje med nami Kaj ti je deklica šentjurska? Pod podobno rahločutnim naslovom je še vso prvo tretjino decembra potekala medijska kampanja proti nasilju nad ženskami. Znani paroli »Vsaka peta pretepena, vsaka sedma posiljena«, sicer ne verjamem dobesedno, toda tudi če gre v resnici za desetkratnik ali stokratnik tega števila, je to odločno preveč. Kako je z nasiljem nad ženskami na Šentjurskem, sem povprašal Anico Weber, socialno delavko na CSD, zadolženo za področje varstva otrok in družine. »Raje bi govorila kar o nasilju v družini, kajti skoraj vedno imamo opravka tudi z nasiljem nad otroki. V tem letu smo zaradi nasilja v družini obravnavali 25 novih primerov z 68 otroki. 5 mater s 14 otroki smo začasno namestili v Varno hišo, v Kriznem centru, ki je namenjen predvsem šolarjem in srednješolcem smo imeli 7 otrok, podanih je bilo 7 kazenskih ovadb, od tega so v treh primerih že izrečene zaporne kazni. Štirje otroci so bili dani v rejništvo, trije pa so v vzgojnih zavodih. Imamo tudi en primer spolnega nasilja nad dekhco, ki pa še ni zaključen. O številu drugih ukrepov, obiskov, pogovorov in podobno še nimamo zbranih podatkov. Ker se žrtve mnogokrat tudi bojijo stroškov bivanja v Vami hiši, prosim zapišite, da uporabnice plačajo le 10% od svoje plače, če so nezaposlene pa 5% od socialnih prejemkov. Bivanje v kriznem centm je brezplačno.« Vsaka sedma posiljena? Kaj to pomeni v Šentjuiju? »Formalno nimamo sicer niti ene prijave, niti enega primera, toda očitno je, da je nasilje v družini zelo pogosto ali celo vedno povezano tudi s spolnim nasiljem. Vendar ga žrtve iz različnih razlogov ne prijavljajo. Tudi zato ne, ker ženske spolno nasilje doživljajo in sprejemajo kot danost, ki ni najhujša. Je pač tako, da mnogi smatrajo, da je nasilje dopusten vzgojni ukrep in ukrepajo šele, ko je kaj Kaj pravijo nasilneži - Kakšno nasilje neki, ženska sije vse izmislila. - Morda sem bil res malo pregrob, toda si je to zaslužila. - Če bo takšna, kot je treba, res ne bo tepena. - Nikoli več ne bom pretepal žene in otrok, zatrjujejo možje, ki sojih zapustile žene. Ko se le -te vrnejo, le redki držijo obljubo. videti, ko sta ženska in otrok vsa plava ali razbita. To pomeni, da je nasilja gotovo nekajkrat več, kot ga imamo registriranega. Težava je z zaznavanjem, s prijavami. Največkrat to storijo žrtve same, sosedi, policija, nekaj jih najdemo mi v povezavi z razdeljevanjem raznih socialnih pomoči, zelo malo ali skoraj nobene informacije pa ne dobimo iz šol in od zdravstva.« Smo Šentjurčani nasilni? »Tudi to je težko reči, toda z ozirom na socialne težave in razširjenost alkoholizma, bi rekla, da je v naših družinah kar veliko nasilja.« Ste bili tudi Vi kot socialna delavka, že kdaj žrtev nasilja? »Verbalnega nasilja vsekakor. Toda če hočeš pomagati, je treba priti v hišo, to pa gre le z lepo besedo in z razumevanjem. Končno so pomoči potrebni tudi nasilneži, saj nasilje skoraj vedno izvira iz hudih stisk in napetosti. Le da to ni več moje področje.« Prav nobena žrtev nasilja pa nam žal ni bila pripravljena povedati svoje zgodbe. Nasilje je očitno še vedno tabu tema. F.K. "novice torek, 24.december 2001 Kulturna inventura 2001 V pričujočem izboru dogodkov, ki so povezani s kulturnim dogajanjem pri nas, smo poskušali zajeti najvidnejše dogodke, ki so ali pa niso zaznamovali naše kraje. Povečuje se število dogodkov, razveseljivo, tudi domačih ustvarjalcev, katerim pa obstoječa infrastruktura že dolgo komajda ustreza. Mesto in praktično tudi občina premore tri značilna prizorišča. Po produkciji dogodkov si sledijo šentjurski kulturni dom, elitna Ipavčeva hiša in zakotni mladinsko-alternativni Prostor. Že nekaj časa poteka lobiranje za stalno prizorišče na Mestnem trgu, ostaja pa občutek, da bi tudi v bližnji stavbi s tremi zvezdicami lahko več vložili v lasno kulturno promocijo. Antidogodek: Šele po ponovljenem razpisu Tatjana Oset na čelu šentjurske knjižnice in drugih zapletih zamenja Tatjano Cmok; nova knjižnica pa je še vedno visoko med oblaki, čeprav je država pripravljena začeti investirati, a projekti niso pripravljeni. Maj - pisker saj |4JluXq vSeojt |—t” 1 "h t/ L,>4,z t f 1 Januar - akumulatorji se polnijo (in množijo) Tudi drugo sezono je prireditveni abonma pod taktirko neumorne Anite Koleša popolnoma razprodan, dobro pa so obiskane tudi druge fakultativne prireditve, ki vsakič znova potrjujejo potrebo po novem šentjurskem kulturnem hramu. Na Kalobju so po več kot tri desetletja dolgem postu z uprizoritvijo Jare meščanke obudili gledabško dejavnost. Vodja KD Kalobje in režiser predstave, Gregor Kalan, pa ambiciozno napoveduje vztrajanje na začrtani poti. Februar - prešernovanje?! Na Ponikvi se pod taktirko domačinke prof. Andreje Galuf premierno predstavi tamkajšnji pevski zbor Sonce, ki v mnogo premajhni dvorani navduši z zahtevnim sporedom. Šentjursko kulturniško publiko je razgibala postprešemovska abonmajska predstava oz. seks na odru. Marec - najbogatejši mesec Kot se je izrazil Rado Palir, je Mojca Krajnc s samostojnim klavirskim koncertom po apelsko svojo podobo na ogled postavila. Izrazito zahteven in ambiciozen programje absolventka akademije za glasbo izvedla kar na pamet. Osmošolka Jasna Simončič za svoj pesniški korpus prejme eno izmed šestih glavnih nagrad na 14. Roševih dnevih, literarnem srečanju slovenskih osnovnošolcev. Šentjurska knjižnica gosti gospoda s kontroverzno preteklostjo, pesnika, dramatika, akademika in še kaj, Borisa A. Novaka. Občinstvo je med drugim doživelo podobe umoijenega Sarajeva in debato o lipicancih kot simbolu Slovenstva. Šentjursko brucovanje se je ustalilo v železni repertoar pomladi. Zeleno carstvo in častna komisija iz znanih Šentjurčanov tudi tokrat bmce spremenijo v študente. Tudi na prevorskem koncu se kdaj zgodi kulturni dogodek z veliko začemico. Za to poskrbi Majda Rezec, ki s pomočjo šentjurskih literatov stotniji domačinov in gostov predstavi svoj opus. April - kruh In igre Tega meseca je glavno v mestu veselo jmjevanje, tokrat enajstič. Z veliko manj krame, nekoliko slabšim vremenom in nekaterimi pozitvnimi prebliski, kot je srednjeveška tržnica in rock žur, si kot kaže le utre svoje mesto med Šentjurčani in drugimi. Letošnji sprevod vpreg zaznamujejo »izpadi« Štamperlovega Pepija. Šentjurski vinaiji na pregled in oceno postavijo pridelek 2000; pri belih vinih je najboljši Aci Urbajs, pri rdečih Martin Hajnšek, pri sortnih rdečih Štefan Artiček, pri sortnih belih pa družina Zdolšek z Okroga. Šentjursko literarno društvo ob dnevu knjige na Mestnem trgu promovira in prodaja »produkte« svojih članov. Nedogodek: Šentviška dramska skupina Zarja po tradiciji pripravi premiero, ki pa jim tokrat ne ostane v najlepšem spominu, saj je odziv občinstva boren. Antidogodek: aplavz z dvominutno zamudo po nastopu Radka Poliča v šentjurskem kulturnem domu. Junij - rojstvo Šentjurskega poletja Jože Mastnak-Maijan prejme drugo nagrado festivala satire in humoija - srebrni Aritas. Na gala prireditvi, kjer so najlepše oblečenim Slovencem podelili kipce, z njihovim oblikovanjem posredno sodeluje tudi Šentjurčan Peter Arlič, kije svoje oblikovalske izkušnje med drugim pridobival tudi med študijem na Švedskem. Kvartet Gregoija Bezenška ml. z mednarodno zasedbo in slovenska jazz diva Mia Žnidarič priredijo pravo učno uro jazza, ki jo publika sprejme z gromko aklamacijo. Ob rojstvu nove knjige z naslovom »AUA«, satirika in aforista Jožeta Mastnaka - Matjana, »trpljenje« z množico udeležencev na Ipavčevim deli tudi Adi Smolar. TD Dobrina se uspešno trudi z ohranjanjem kulturne dediščine naših dedkov in babic. Antidogodek: županova zloraba proslave ob dnevu državnosti za diskvalifikacijo svojega predhodnika na položaju. Julij - ni več zaspan Klumpovci po razgibanem športnem popoldnevu, spokojni planinski večer etno-rokersko obarvajo s pomočjo Posodi mi jurja, Mi2 in nekaj stotnij poskakovalcev. Ipavčevino pod patronatom JSKD obišče Jerca Mrzel, ki inovativno nagovori stoletno lipo, publiki pronicljivo servira pogled na slovensko kulturno bogastvo in zaključi z venčkom domačih šansonov. Zmagovalci dobjanskega 29. festivala »Pokaži, kaj znaš«, postanejo domači Veseljaki in slivniški Unikat. Skupino Vitezi Celjski s pevko Polonco Podovac razglasijo za absolutno zmagovalko festivala Števeijan. Avgust - pa še vedno Praktično edini dogodek šentjurskega avgusta je bilo bazenjenje. Nedogodek: izostanek tradicionalne poznoavgustovske grajske predstave planinskih gasilcev. September - praznik praznega mesta Ob prazniku šenjurske mestne KS za dolgoletno udejstvovanje v MPZ Skladateljev Ipavcev Jaka Tanšek prejme Listino mesta Šentjur. Angelsko nedeljo na Planini ob tisočglavi masi najbolj zaznamuje furež v sedmih slikah in helikopter v dveh. Antigodek: ognjemet »k'r tak'« ob prazniku KS Šentjur - mesto. Oktober - v znamenju mladih Primat nad dogajanjem so prevzeli študentje z osmimi prireditvami v okviru »Prve petletke«. Omeniti velja podrobno razstavo, premierni nastop sekcije za gledališke improvizacije - Improplegiki, več kot tisočglavo norišnico ob nastopu Siddharte in prvi šentjurski alter večer z nastopom hruševskih Confused in prispevkov lokalnih dj-ev. Psevdogodek: teden vseživljenjskega življenja, ki ga ni opazil nihče. November - pevsko pivski V Ipavčevi hiši nastopi uveljavljena sopranistka Ana Pusar-Jerič, ki obenem prejme najvišje priznanje občine šentjurske, Ipavčevo plaketo. Ob isti priložnosti poteka tudi predstavitev knjige »Ipavci«, avtoija dr. Igorja Grdine. Martinovi dnevi z bogatim programom so tudi tokrat višek dogajanja na Ponikvi.Ž PZ Dramlje je izdal kaseto in zgoščenko z ljudskimi pesmimi. December - Dedek Mraz premaga Božička Dedki Mrazi in novoletni koncerti nadomestijo večino druge produkcije. Antidogodek: predstava »Maratonci tečejo zadnji krog« s svojo vsebino takoj po prometni tragediji ni delovala preveč smešno. br torek, 24.december 2001 Javno-mnenjska raziskava Barometer popularnosti Šentjur 2001 Do novega leta ni več daleč inraznično ozračje je vse bolj naelektreno. Da ne bi leto 2001 v Šentjurju povsem zavozili in vrgli v obcestni jarek, se je »visokonakladni« in vplivni mesečnik Šentjurske novice, odpravil delat inventuro popularnosti v naši občini. Anketirancem smo zastaviti povsem enostavno vprašanje: »Kdo je najpopularnejša, oziroma najbolj znana oseba letošnjega leta?«. Na pomembno vprašanje so postregli z odgovori, ki so nekatere izstrelili v orbito popularnosti. V anketi je Drugo uvrščeni Marko Šraml je večino glasov nabral na domačem terenu v Gorici pri Slivnici (68%), Dramlje (33%) in Šentjmju (7%). Dobro se je odrezal še en lokalni junak, zdravnik Janez ŠMID (14,7%) s Planine pri Sevnice, kateremu so Če letni izkupiček popularnosti zgrebemo na kup dobimo v našem prostoru tri lokalne face: v Šentjmju Malovrha, v Slivnici Šramla in na Planini dr. Šmida. Vsi trije bi zelo dobro vnovčiti svoje popularne adute v politični areni. Medtem ko sta 23,52% 17,64% 5,88% Gajšek M Herman barometer popularnosti V anketi je sodelovalo. 44% 17% 12% io% Ponikva Dramijo Slivnica Pianina Anketiranje je potekalo 5. decembra v popoldanskih urah. Velikost naključno izbranega vzorca je bila 60, opravljeno je bilo 34 anket. Preostali klicani so bili nedosegljivi ali pa niso hoteli sodelovati. V anketi je sodelovalo 59 odstotkov žensk in 41 : odstotkov moških iz Šentjurja-okolica(15), Ponikve(4), Dramelj(3), Gorice pri Slivnice(6) in Planine pri Sevnici(6). Vsem sodelujočim se zahvaljujemo. sodelovalo 56 odstotkov vseh poklicanih in le 18 odstotkov vprašanih se ni hotelo opredeliti, oziroma ni vedelo za nobeno popularno osebo, ki bi si zaslužila ta naslov. Večino anketirancev je vprašanje ujelo nepripravljene, kajti dosedanje javnomnenjske raziskave so se po pravilu v velikem loku izogibale naši občini Na najvišjem klinu šentjurske popularnosti je pristal župan in poslanec JURIJ MALOVRH (23,52%), ki je za malenkost prehitel župnika iz Slivnice, MARKA ŠRAMLA( 17,64%). Malovrh je bil najbolj opazen politik naše ankete in največ glasov je »kasiral« v Šentjmju in Dramljah (33%), v Gorici pri Slivnici (16%) in na Ponikvi (25%). domačini (80%) in Šentjurčani (7%) zagotovili tretje mesto. Dokaj visoko na četrto mesto se je uvrstila košarkaška ekipa ALPOS-KEMOPLAST (8,82%) za katero se je odločilo 25 odstotkov Šentjurčanov. Povsem enak rezultat si na petem in šestem mestu delita ravnatelj osnovne šole Hrušovec ROBERT GAJŠEK (5,88%) in župnik s Ponikve HERMAN (5,88%). Lestvico popularnih pa zaključuje osmerica malo manj opaznih: Cveto Erjavec, Šentjurske novice, Janez Čoki, PGD Planina, Akvonij(Zupanc), Tatjana Oset, Turistično društvo Ponikva in citrarka Patricija Škomik, vsak z 2,94 odstotki. Malovrh in Šramel že oddana, postaja dr. Šmid zanimiva tarča političnih strank v votitvenem letu, ki je pred nami. Povsem drugače pa je v Dramljah kjer je opaziti pomanjkanje lokalnih tiderjev in kjer jim ostaja edini popularni izvozni artikel malo nogometna ekipa. Za dlako boljše so se odrezati na Ponikvi kjer jim je čast reševal župnik Herman, ki pa svojo karizmo naslanja na najpopularnejšega Ponkovljana vseh časov Slomška. Anketiranci sc v anketi pokazati, da se politiki selijo v drugo lige popularnosti in na površje prihajajo osebe, ki niso samo opazne ampak tudi koristne. L Žafran Velenjčani gostovali v Šentjurju Maratonci tečejo častni krog Na začetku »veselega decembra« je na odru šentjurskega kulturnega doma gostovalo Amatersko gledališče iz Velenja, s komedijo Maratonci tečejo častni krog. Šentjurskemu skladu za kulturne dejavnosti, ki je bil prireditelj predstave, tokrat ni uspelo napolniti sedežev v KD. Vzrok za skoraj prazno dvorano bi bilo mogoče iskati tudi v tem, da igra ni bila v programu abonmaja, temveč je bilo zanjo potrebno odšteti celega tisočaka. Malce začinjena cena je pri nekaterih obiskovalcih morda vzbudila pomisleke, a glede na to, da imamo v Šentjurju redko priložnost zahajati v gledališče, s(m)o »kruha in iger lačni« pač odšteti zahtevano vsotico. Skoraj dve uri trajajoča igra Dušana Kovačeviča je dodobra nasmejala sicer maloštevilno občinstvo. Črni humor je očitno še vedno najenostavnejša formula za pritegnitev gledalca. Pripelje ga do tega, da se konec koncev smeji samemu sebi, morda za trenutek odloži skrbi iz svojih ramen ali pa samo prepozna svoje lastne probleme in ovire.. In ob opazovanju (ne)navadnega življenja dinastije Topalovičev se je to nedvomno zgodilo. Za trenutek je s smehom nedvomno mogoče odčarati težave, če pa smo vsi doživeli katarzo, je že dmgo vprašanje. Vsekakor pa bi nam zgodba lahko dala misliti... A kakorkoli že, »carpe diem«! M. K. Unikat osvaja Ob koncu novembra so imeli v Gorici predstavitev svoje prve kasete in zgoščenke. Polna dvorana ljudi je z burnimi aplavzi pozdravljala njihovo opazno glasbeno ustvaijalnost. Morda kdo reče, nič novega, toda štirje fantje v svojem mladostnem razcvetu se spoznajo na glasbo in na zabavo. Čudovita glasba, lepa beseda, posluh za pristnost, za slovenskost - to so odlike Unikata, ki ne nosi zaman to ime. Naj jih na njihovi poti spremljata dobra volja in zdravje, da bodo njihova srca srečna, da bo njihova ustvarjalnost razveseljevala še mnoge ljudi. Ivanka uduč Šentjurske NOVICE Anketa Darila Darila naj bi bila neločljivi del prazničnega decembra. Če je Miklavž še pretežno otroški in tudi sorazmerno poceni, sta Božiček in Dedek Mraz tudi veliko bolj odrasla, bolj obvezujoča in bolj obremenjujoča. Komu podarjati in kaj podarjati, je aktualna dilema tega meseca. Včasih je bilo bolj enostavno, krog obdarovancev je bil bistveno ožji, praznična darila pa skromna in osebna, največkrat le otroška, ustvarjena »po meri« in kar za domačimi zidovi. Danes pa moramo razmišljati še o obdarovanju nadrejenih in podrejenih sodelavcev, poslovnih partnerjev, tudi potencialnih sodelavcev in poslovnih partnerjev, sosedov, prijateljev..., o izvirnosti darila, primernosti vrednosti in tako naprej. Mnogokrat že sploh ne gre za darila, temveč bolj za plačila ali celo podkupnine. Je obdarovanje postalo tudi že pri nas več ali manj formalnost in del potrošniške histerije? Majda Mauer iz Cvetličame Majda: Daril in obdarovanja je odločno manj, kot ga je bilo pred nekaj leti, ljudje se tudi za praznike obnašajo vse bolj racionalno. Nič drugače ni pri poslovnih darilih, pisala, notesi, včasih tudi kaj bolj izvirnega, na primer steklenica in klobasa v leseni embalaži. Sicer pa so poslovna darila, zlasti tista, ki imajo morda podkupovalni značaj, zapakirana, prikrita. Daleč najpogosteje aranžiramo darila za otroke: igračke, sladkarije in podobno v bleščeči embalaži. Doma? Obdamjemo se samo v družini, skoraj izključno s praktičnimi darili, damo jih pod smrečko in jih na božični večer odpremo. Nikakor ne bi rekla, da nas je glede prazničnih daril zajela pretirana potrošniška mrzlica. Dragica Slejko iz Dramelj: S prazničnimi obdarovanji si ne delam prevelikih skrbi, obdamjem le svoje bližnje, družino, starše, tudi nečake. Večji del daril naredim kar sama, slike, slike na steklu ali kaj podobnega, pri otrocih tudi brez sladkarij ne gre. Pri darilih smo pri nas bolj skromni. Pripravim kakšnih 15 daril in jih približno toliko tudi dobim, toda več kot darilo samo mi pomeni občutek, da je dano z iskrenostjo. Včasih je topel nagovor, stisk roke krasno darilo. Bonbon, ki mi ga v vrtcu podri moj varovanček, pa je sploh najlepše darilo. Toda kljub temu mi novo leto gotovo vzame okrog 50 juijev. Na splošno pa se mi zdi, daje kar malo preveč te potrošniške darilne histerije. Marko Diaci iz Vrbnega, poslanec: Darila so del tradicije in je kar prav, da obstajajo še naprej. Zlasti v tem času strahovitega življenjskega tempa imajo svoje mesto. Resje sicer tudi, da se mnogokrat pretirava, toda mene osebno še ni zajela ta darilna potrošniška mrzlica. Moja praznična darila so simbolna, bolj znak pozornosti kot tolarska vrednost. Še najraje obdamjem svojega petletnega sina, ki še s pravo otroško gorečnostjo doživlja Miklavža ali Dedka Mraza, igrače in sladkarije, ženi in mami kozmetiko, očetu kaj tekočega. Buteljka je moje sploh najpogostejše darilo. Darovano in prejeto. Pri njej ni nikoli vprašanje uporabnosti. Sicer pa tudi čestitko, pa čeprav po E - mailu, jemljem kot prijetno darilo. Podaril bom morda 30 darilc in zapravil kakšnih 50 000 SIT. Poslanska darila, podkupovalna? Ne, takih ni. Pa tudi vzel jih ne bi. Danica Recko iz Dobrine: Pri nas na kmetih te navade prazničnega obdarovanja skorajda ni. Za Miklavža da, za otroke, predvsem koristne zadeve, oblačila, obutev, pa spekli smo navadno parkeljne, zraven dali nekaj sadja, suhega ali svežega. Ampak zdaj so nam tudi otroci odrasli in ko pridejo, jim damo kaj domačega, klobaso, sir, vino, oni pa nam prinesejo kakšne drobnarije, kavico in podobno. Izven tega kroga prazničnih obdarovanj skorajda ni. Torej, nobenih predprazničnih skakanj po trgovinah, pri nas je vse običajno in normalno. Lidija Zupanc iz Dramelj: Doma se medsebojno obdamjemo samo za novo leto. Darila pripravimo tudi za starše in kaj malega za nečake, postavimo jih pod jelko in jih na Silvestrovo svečano odpakiramo. Moja darila so vedno praktična in toliko se že poznamo, da skoraj ne morem zgrešiti. Kos obleke, morda posteljnina in podobno. Pa sladkarije tudi. Sama sem deležna kakšne kozmetike. Še to moram povedati, da so moja darila vsa že kupljena vsaj meseca novembra, tako, da sem na to mrzlično predpraznično tekanje po trgovinah popolnoma imuna. Glede obdarovanja sodelavcev, podrejenih ali nadrejenih, pri nas v šoli ni problemov. Lani je to bilo medsebojno srečolovno šaljivo obdarovanje v vrednosti 1000 tolarjev. Sicer pa mislim, da se pri prazničnih darilih kar močno pretirava. Končno gre to tudi velikokrat na račun družinskega proračuna. Tone Peter z Ritnika: Ne, s prazničnimi darili pa si res ne delam nobenih problemov, že 16 let sem upokojenec, tudi 7 let vdovec, pokojnine pa tako veste kakšne so. Da, voščila že, darila pa skoraj ne. Le kaj malega, priložnostnega za vnuke, za Miklavža, če pridemo skupaj. Več damo na rojstne dneve. Tudi včasih v službi ni bilo kaj drugače, v Štorah smo dobili kaj malega za otroke. Čujem pa, da imajo nekateri velike skrbi, kaj komu dati. Iva Klepec iz Šentjurja: Obdarovanja sama po sebi so vsaj zame nekaj pozitivnega, izraz pozornosti, naklonjenosti, tudi tradicije, vendar vse do neke meje. Sama se navdušujem za simbolična darila, draga osebna darila so obvezujoča, pa čeprav se z njimi ne da ničesar kupiti. Drugače je s tako imenovanimi poslovnimi darili, ki imajo lahko tudi podkupovalni značaj. Doma v družini podarjam praviloma praktična darila, največkrat takšna, ki jih naredim sama, sosedom in prijateljem pa namenjam res zgolj simbolična darilca. Ne, decembrsko predpraznično nakupovanje ni moj stil, celo določen odpor čutim do njega. Morda tudi zaradi tako ostro izraženega razslojevanja med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo. Sama ničesar ne pričakujem, vedno pa nekaj dobim. Študentska kuhinja 2001 na način škmš I. PROSINCEVA JED - posilvestrska dieta Izid 8. številke klubskega glasila Moč inteligence. II. SVEČANOVA POMADA - druga predjed Dijački so bili na informativnem dnevu poučeni o slasteh in začinjenih kotičkih faksoidnih burekam v U in bakanalskih kleti v MB. Na natečaju za naj novoletno fotografijo sta slavila Laura Lajh in Primož Rauter (motiv pekinške patke na poti v peč). Prostorska gurmanska elita je na jam glasbenem večeru prisluhnila marmeladni recepturi Gregorja Bezenška ml. in Alena Vrečerja. Ob zaključku akcije zbiranja potrdil o vpisu smo izžrebali in nagradili 10 srečnežev, ki so se nasitili s čmo-rdečimi bombažnimi dobrotami. III. OREZNOVA PRILOGA - požrtija z žmahom Brucovanje s slavnostno komisijo in zakolom bmcov. Glasba: senZa in Tabu. KUD Štrudl iz Ajdovščine je s črno burko Milana Jesiha Stevardesa pokazal, daje treba biti pri izbiri menijev pazljiv. To se je kvečjemu potrdilo na MB Štuku z Le vkup, le vkup, Kozjanci. Muzique: Špilferderberji in Pridigarji. Kot kozarček rdečega k luštnemu kosu goveda, se je v Prostoru prileglo potopisno predavanje Boštjana Jezovška o Lhotseju. Za pomazati pa je bil ŠKMŠ sprejet v Zvezo študentskih klubov Slovenije - ŠKIS.. IV. MALEGA TRAVNJA ČORDA - malo tega malo onega Na HI. prvenstvu 4 v vrsto je svojo župco z lovorjevimi listi obogatil zmagovalec Uroš Lorger. Tudi na Ponikvi so pravi jedci, zato smo prav za njih servirali gledališko predstavo: Upor jezne gospodinje. Čeprav je nekatere strah, da se šentjurska mladinska kuhinja ne bi preveč centralizirala, mi še kar dvigamo temperaturo v Prostoru z gledališkimi improvizacijami z Demokratičnimi legendami iz Celja. Za veseleg'a jurjevanja - enajstega, za nas pa prvič, smo bili povabljeni na kuharski mnogoboj z občino Šentjur, JSKD OI Šentjur in KUD Žurdov, kjer smo nekako spaštali Šentrock. Glasba: Muddy River, Špilferderberji, Zakon, Žurdov in Nude. Ker smo malo pozabili na »tapekoče« začimbe, se je tistega upornega dne zgodil OF parteezan žur s skupino Delo na črno. V. MAJNIŠKI KOTLET - mastenje Kot se spodobi za otroke proletarcev, smo prvomajski zlet na Resevni zapekli in zajedli ter se spomnili slavnih dni nekoč. Še en (mesni) flešbek se je zgodil na potopisnem predavanju Andreja Babiča: »V deželi Khmerov - Kambodža«. Majniške bakanalije smo kojci nadaljevali na Študentski tržnici v Ljubljani, kjer smo predstavili tradicionalne šentjurske specialnosti: jajca, grabnvalar, štiri v vrsto... Kot da to ne bi bilo dovolj, smo zakurili pod kotel še s IV. športnimi igrami, ki jih je ob 150 udeležencih zaznamovala parlamentarna malonogometna ekipa, ki so se je šentjurski občinski svetniki enostavno ustrašili, zato smo jim (uspešno) zoperstavili kar lasten prebranac. Kljub vsemu balastu smo si za nameček na kratkem bralnem večeru či-ta-mo še upali pohrustati par čevapčičev. VI. ROŽNIŠKE ZAČIMDE - specialiteta rariteta Kot že ime pove, je bil šesti mesec v znamenju redke dobrine, ŠKMŠ filmografije; ogledali smo si video zapisa Brucovanja 2001 in kratki filmček P.I.TA. eliminator. VII. MALEGA SRPNJA REZANCI - jušni dodatek Ob napetih razmerah ob koncu izpitnih rokov je marsikoga pogrela ali pa shladila obilna 9. številka klubskega glasila Moč inteligence, ki ji je v parih dneh po použitju sledilo še srečanje bralcev in ustvarjalcev. Ker je dobra juhca pravi balzam za dušo in telo, smo jo veselo konzumirali na dolgem pohodu v smeri Šentjur - Senovo - Kostanjevica -Novo mesto. VII. OTAVNIKOV PRIGRIZEK - papica Belokranjski.Koupa fest je z avtohtonimi specialnostmi že tretjič doživel šentjurski stampedo. Oddolžitev za udeležbo na krvodajalski akciji v Šentjurju pa je bil nič drugega kot slani prigrizek. Podobno se je godilo tudi z najuspešnejšimi na Bazenjenju Ul, ostale pa je morala zadovoljiti mladih šentjurskih rimoklepark in stihmaherjev. S peki iz firme Rado iz Celja smo mesili na motivacijsko izobraževalnem programu »Bodi vse to, kar si lahko«. Še zadnje krajce pa smo pomazali na klubskem pikniku pri Baku. X. VINŠČAK- bogata trgatev Oktobrska bera uvršča letnik 2001 na častno mesto. Najprej smo v barve vseh letnih časov zavili Barbara iz skupine senZa. IX. PODERUH - ko zapaše navaden kruh Kvas je začel vzhajati in frčati naokoli med ogledi slo tekem EP v košarki in kvalifikacij za SP v nogometu. Kruhec je začel dobivati krhko skorjico v sodelovanju s KD Žurdov na Literarni kovačnici 1000 mladih na Siddhartl škarpo pri Domu starejših," ko smo pobarvali sivine. Takoj zatem smo začeli z obredno pokušnjo pet let stare škmš trte. In kakšen je bil njen potek? 1. Knjižnica Šentjur Pregledna razstava delovanja ŠKMŠ, 2. izid jubilejne 10. številke glasila ŠKMŠ, Moč intehgence, 3. novinarska konferenca s predstavitvijo dogajanj ob »L Petletki«, 4. Mestni trg: zasaditev drevesa mladosti, 5. okrogla miza »Kam? Mladi in Šentjur«, 6. premierni nastop sekcije za gledališke improvizacije ŠKMŠ, Improplegiki, 7. rock koncert skupine Siddharta s predskupinama Muddy river in Žurdov, 8. šentjurski alter večer.s prvim nastopom hruševske skate-hp skupine Confiised + mini koncert skupine Kantoch chroid + Dj Mit + Dj Crocy. Vrh vsega se je malonogometna škvadra ŠKMŠ-Sokoli prepričljivo zavihtela v prvo občinsko ligo. XI. LISTOGNOJ, IZ SHRAMDE MAMUIV OPOJ - aromati Potopisno predavanje Miša Verbiča o deželi Nokie je dišalo po finlandiji. Predavanje o tehnologiji ADSL je imelo privoh velikega kapitala. Redni letni občni zbor v jedilnici OŠ postregel z vonjem po meseku, poleg tega pa seje poslovil četrti zapovrstni šef škmš-kuhinje, Jure Godler. XII. GRUDNA SITA RITA FUL - repate! Med itak prezasičenimi decemberijadami uvrščamo še prostorske U2 večer, mini koncert skupin Panacea in Jadranko pa uni in potopisno predavanje o podvodnem svetu, na drugih lokacijah pa še spoznavni večer ŠKMŠ, KŠDD in KŠŠO v ljubljanskem Klubu, začetek nastopanja ŠKMŠ ekipe malega nogometa v ligi študentskih klubov in radiofonično poročanje o naših aktivnostih na šmarskem radiu. br ponedeljek, 24. december 2001 Telefon: 03 5794 707 Stopče 31, 3231, Grobelno Toplino, mir in srečo v letu 2002 Vam žsn kolektiv traovskesa in aosfinskesta podietla ki m primmEal ZLATI DECEMBRSKI ISDN PAKET VSEBUJ E e Bazna enota Gigaset 3070 z vgrajenim modemom in dvema analognima vhodoma s prenosno slušalko Gigaset 4000 Comfort • Dodatna prenosna slušalka Gigaset 3000 Classic e 100 brezplačnih ur dostopa do interneta ob sklenitvi naročniškega razmerja s podjetjem SiOL • Vključitev ISDN paketa C Mio zMmjd in sim v le n n M.0 C M, ^ ter vedro prijazne ir ugodne ^ nakupe X* na Planini Planina 17 tel.: (P3) 579 11 42 v Šentvidu Šentvid 9 tel.: (03) 579 11 13 v Dramljah Svetelka tel.: (03) 579 84 40 Ponudba velja do 31.12.2001 oziroma do razprodaje zalog. 64.900 SIT (cena vključuje DDV) Zlati decembrski ISDN paket je izbor najboljšega, kar boste plačali šele v letu 2002. Pogoji nakupa so izredno ugodni. Izberete lahko plačilo na 10 obrokov brez obresti, s plačilom preko telekomovega računa. Cene veljajo le za naročnike priključkov PSTN, ki se odločijo za njihovo posodobitev in ob sklenitvi naročniškega razmerja za najmanj 24 mesecev. mmnB www.telekom.si ISDN „ Telekom’'^) Slovenije Ideja & oblikovanje: Lubo K ' ‘j*:! I &M .A 1 NOVICE’ isi H t/. »i kgegm j č-CiiZvZ a: y z Uil u z >•: . __ E pil;- IT J® m t: 'ZT; F 1 7 Xki I k ! s aslri V' v"y * \*f?‘ www.sentjurskenovice.si 'zHZZZZ: •: *‘K «7 ybMvc t / # :Z. /el t- > M- : *c f i %< r t V ^ V, /e*'' 7 '*»r f a *vV -V - > *, L, VY rX -‘J- v 7XVWZ7'f;\e '7 ■t 4 ;vi iv* V> m y-i Vi’ m:*'- j S > ~. v'7“ »- f«f -v-' v z -V *- ~‘ yv %*• -* U^v* >•<- t «*** fc 53- Vj V jk > ■' t&f7. ■■ ‘V f i": F' I Jh I fe^gVlCfl -M a v ^ I eB< M* z' z- JANUAR FEBRUAR MAREC £ 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 U 2 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 ^ 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 17 24 31 APRIL MAJ JUNIJ 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 310 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 411 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 512 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 613 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 714 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 JULIJ AVGUST SEPTEMBER 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 (>> 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 V 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 fL 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 p 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 OKTOBER NOVEMBER DECEMBER 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 j ...... • '• '/■//'/. V Z-Z/#'" Za ■ Sr BOaMOii .SION ».p« SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV 1. Celjske čete 15, 3230 Šentjur Tel.: 03/ 5743 383, mobi: 041/ 743 383, GSM: 031 / 743 383 NOVO SERVIS HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIH SKRINJ El • pralnih strojev Ižl • pralno sušilnih strojev ■51 e sušilnih strojev • pomivalnih strojev • hladilnikov e zamrzovalnih skrinj ter e plinsko električnih štedilnikov POOBLAŠČENI SERVIS TOS©V1N/A \J\J i ll «11'| 11 SELIČ L1CN Trgovina Selič s.p., Ul. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 Zahvaljujemo se vsem strankamin poslovnim partnerjem za zaupanje v minulem letu in se priporočamo tudi v prihodnje. Srečno 2002! y60p p v 1 H«meie v * W?.!W4j torek, 24.decemDer 2001 Predstavljamo tercet Do mirna Prevorske Šentvidčanke, ki so osvojile Slovenijo V tem letu so imele okrog 70 nastopov, toliko jih je vsaj zabeleženih v zvezku, ki ga vodi »šefica« terceta Mimica Rezec, nekaj nastopov pa so še prav gotovo pozabile zapisati. Številka je tako visoka, da so v šentjurskem okolju prav gotovo brez konkurence. Pot jih je vodila preko odrov prestolnice Ljubljane, kjer so pele v Cankarjevem domu, različnih nastopov na radijih, prireditvah, do tiste, pred nekaj dnevi, v čast 90 - letnice Planinčeve mame v prevorskem sosedstvu. Ampak čez nastop ob letošnji promociji CD - ja in kaset v Kozjem, ko je tamkajšnja dvorana pokala po vseh šivih, fešta pa je trajala vse do jutra, ga ni bilo. In še en neverjeten podatek: te ženske pojejo brez plačila. Za tiste manj poučene razlaga njihovega imena. Beseda DOMIMA je sestavljena iz začetnic njihovih imen: DOrica Škoberne, 3. glas, Mimica Rezec, 2. glas, in MArtina Zapušek, 1. glas. Pred petimi leti, ko so začele, je tisti zadnji MA prispevala še Majda Rezec, ki pa seje pred dvema letoma osamosvojila (kot je bilo slišati, so se ženske med seboj nekaj »usekale«) in ustanovila svojo skupino prevorskih ljudskih pevcev. Pred dvema letoma se je skupini pridružil še citrar Marjan Marinšek iz Velenja, po rodu in po duši Kozjan. Postal je neformalni umetniški vodja skupine, za Domimo tudi napiše kakšno pesmico, pravi njihov skupni tovrstni hit je pesem z zadnje zgoščenke »Mili moj kozjanski kraj«. G. Marinšek, kaj vas je privedlo k Domimi? »Prevorske pevke sem spoznal v Velenju, na naši vsakoletni prireditvi »Prešmentane citre«. Navdušile so me s svojimi odlično usklajenimi glasovi, s svojim pevskim stilom, ne smem pa pozabiti tudi njihove zagnanosti in organizacijskih sposobnosti. Osvojile so me in od takrat hodim enkrat do dvakrat na teden na vaje na Prevorje ter na številne nastope po vsej Sloveniji. Pojejo stare blagozveneče pesmi, nabrane po Prevorju ter bližnji in daljni kozjanski okolici, ter tudi umetne pesmi z ljudskim melosom. To je tudi osnovna značilnost njihovega ustvarjanja. Njihove glasove bi težko natančno opredelil. Mimica poje drugi glas, ta je navadno nosilec melodije, Martina, ki je glasovno najrazkošnejša, »gre čez«, najzahtevnejša pa je vloga Dorice, ki s tretjim glasom ustvarja ozadje in se mora vedno nekako znajti sama. Kar brez njenega talenta ne bi šlo.« Gospa Mimica, čeprav zanikate, sem Vas vseeno ocenil za vodjo skupine. Kako je Domima organizirana, kako funkcionirate in od kod denar? »Morda res največ odločam, toda v bistvu smo vse tri enake in se odkrito pogovorimo o vseh težavah. Imamo skupne cilje in dovolj zagnanosti, da se ob malenkostih ne spotikamo. Skratka, pojemo, ker nas to veseli, pa denar gor ali dol. Za naročene nastope sploh nimamo tarife, nič ne računamo oziroma ostajamo le pri povrnitvi potnih stroškov, pa še to ne vedno. DOMIMA vabi na božični koncert »Prišla je lepa sveta noč« v petek, 28. decembra ob 19. uri, v OŠ Prevorje. Vaje imamo enkrat pri eni, drugič pri drugi, vsaka na svoje stroške in za svojo dušo. Do sedaj smo poslovale preko prevorskega kulturnega društva, po novem letu pa se bomo registrirale kot KD Domima« Kaj pa CD in kasete? Izdale smo 100 CD - jev in 600 kaset, neposrednih stroškov smo imele za 250 000 SIT, pokrili pa so nam jih največ tuji sponzoiji. Tudi naša KS je prispevala 100 tisočakov. Tu sem ne štejem stroškov s promocijsko prireditvijo v Kozjem, ki je minila v neveijetnem vzdušju. Okrog 700 obiskovalcev smo gostile vse do ranega jutra. Na splošno, se mi zdi, da nas Kozjani smatrajo bolj za svoje kot Šentjurčani. Njihov župan nam je celo sam osebno (ne iz občinske blagajne) podaril en komplet oblek.« Zakaj v Kozjem in ne na Prevoiju? »Predvsem zaradi prostora. Res pa je tudi, da nas tu doma gledajo nekako po strani. Bi verjeli, da je naše kulturno društvo skupaj s svetniki KS imelo martinovanje v Šentjurju, pri Bohorču, pa nas še povabili niso. Pa nič več ne bom rekla.« Martina, študentka živilske tehnologije, doma iz Doropolja, tudi iz Šentviške fare, je daleč najmlajša članica in neformalno prvi glas terceta. Kako usklajujete svoje obveznosti in kako se počutite v Domimi? »Rada pojem v Domimi, zato mi nikoli ni težko niti iz Ljubljane na nastope, ali na vaje iz več kot 10 kilometrov oddaljenega Doropolja. Dobro se razumemo. Čeprav bi sama morda rada zapela tudi kaj bolj sodobnega, bolj temperamentnega, ritmičnega.« Tudi o načrtih smo spregovorili. Pravijo, da je povpraševanje po njihovih nastopih tolikšno, da o bistvenih posegih v svoj repertoar ne razmišljajo. Mimica ima še kar nekaj zvezkov z zapisi domačih pesmi, ki jih je še potrebno spraviti na svetlo. Marjan Marinšek je bil naklonjen tudi misli, da v svoj repertoar razširijo na druga pevska področja, da bi lahko postali nosilci tudi samostojnih koncertov, takšnih, ki bodo všeč tudi mlajšim generacijam. Prav gotovo pa se bodo resno pogovorili tudi o denarju, kajti stroški so le tolikšni, da lahko resno ogrozijo njihovo na dobri volji temelječo dejavnost. F.K. Prehlajeni dogodki Eno kaseto (rožco) ljubim Kasete in CD - ji so moda, vsak, ki zna igrati ali prepevati, vsak zbor, ki da kaj nase, jo mora imeti. Ipavci, Domima, Prevorski ljudski pevci, Nonet Grič, Unikat..., le kdo bi znal našteti vse naše šentjurske kasetne umetnike. Drameljske pevke so trenutno le zadnje v tej kar razmeroma dolgi vrsti. »Smo pač ljudstvo - občina pevcev, odličnih pevcev in godcev«, bi rekel podžupan in zagrizen pevec Čoki, »kasete pa le še en tehnični način, da uživamo v pevski ali glasbeni ustvarjalnosti naših soobčanov«. Točno tako in še več je povedal v svojem prijaznem nagovoru ob nastopu drameljskega ŽPZ. Pa navsezadnje ima človek celo prav, morda smo se res nalezli genija Ipavcev in zdaj pridno tržimo svoje talente. Le pri besedici »tržimo« je nekaj pomislekov. Ali sploh prodajamo, kaj prodajamo in komu prodajamo? Menda se ne bom veliko zmotil, če ocenjujem, da vsaka naša edicija stane bmto od pol milijona do en milijon tolarjev, daje že pravilo, da večji del te vsote prispevajo sponzorji in meceni, od občine in župana, ki sta navadno prva na spisku, pravih podjetnikov ali samo »mini« podjetnikov, do malih ljudi brez odvečnega denarja, ki pa iz tega ali onega razloga ne morejo reči ne. Gre za različne uspešne variante prosjačenja. Da, seveda, kasete se tudi prodajajo. Vsaka pevka od trideseterice nastopajočih ima svojo klientelo, starše, staro mamo, teto, znanko..., ki jo je treba počastiti s kaseto. Poleg bolj redkih ljubiteljev in zbirateljev so to najsigumejši kupci, porabniki naše umetnosti. Tudi sam sem jih že kupoval in dobival v dar. Toda, samokritično moram priznati, da se mi zelo zelo redko dogaja, da si katero zaželim na kasetofonu. Pa ne morem reči, da sem ravno povsem gluh za lepe melodije, le tistega čas in tiste energije, ki bi jo porabil za tovrstno uživanje, ne spravim skupaj. Nič ne nasprotujem, le zdi se mi, da je tudi kasetomanija zbezljala. F.K. torek, 24.december 2001 Predstavljamo naše doktorje znanosti Dr. Igor Grdina - zgodovinar Ipavcev Takoj na začetku moram povedati, da je dr. Igor Grdina odločno zavrnil, da bi aktivno sodeloval pri svoji predstavitvi v Šentjurskih novicah. Ne bom dobesedno navedel njegove zavrnitve, toda bila je, milo rečeno, groba. Še veliko bolj trda kot tista izpred devetih let, ko sem ga še pred izidom prve številke Šentjurskih novic prosil, da bi nam pomagal narediti spodoben lokalni časopis. »Ne!« je bil takrat njegov najkrajši možen odgovor. In ko sem se poskusil malo sliniti okoli njega, zakaj, za božjo voljo ne, je bil spet zelo originalen: »Zato, ker ne!«, in je odložil slušalko. Kakšno leto kasneje sem se v živo prvič in zadnjič srečal z njim na seji sveta šentjurske Knjižnice. V nekaj minutah sva se na mrtvo sprla. Že zdavnaj sem pozabil, kaj je bil razlog »krvavega« obračuna, toda zelo dobro se spominjam vtisa, ki ga je naredil name: vase zaverovan mladenič, izjemno odločen in prepričan v svoj prav, toda nestrpen in asocialen. Res si ga nisem želel nikoli več srečati na štiri oči. Potem sem ga nekaj let hočeš nočeš opazoval le od daleč, največkrat, ko je v gosji vrsti - na čelu oče, za njim Igor in na repu njegova mati - na sprehodih po šentjurskih cestah skrbel za svojo fizično kondicijo. Njegova pojava je bila nekaj posebnega. Čeprav mladenič poznih dvajsetih let, je s svojo hojo, garderobo, trebuščkom in vzravnano držo, tako da je izgledalo, da se bo vsak hip prevrnil na hrbet, dajal videz starejše rahlo čudne osebe. Kako videz lahko vara! Ali pa tudi ne? Vsekakor je dejstvo, da je danes dr. Igor Grdina gotovo najbolj uveljavljen in najustvaijalnejši Šentjurčan v slovenskem prostoru. Leta 1994 je doktoriral, njegova doktorska disertacija nosi naslov Avtobiografska književnost pri Slovencih v 20. stoletju, postal je profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi na Univerzi v Mariboru. Je eden od opaznejših mlajših slovenskih humanistov, zgodovinar, literarni zgodovinar, zavzet preučevalec avtobiografij in celo libretist. V zgodovinopisju se je uveljavil z razpravo Celjski knezi v Evropi, nato s knjigo Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. S področja literarnozgodovinskega raziskovanja ima več zanimivih del. Leta 1996 je izšlo njegovo delo Starejša slovenska nabožna književnost, leta 1999 obsežno delo Od rodoljuba z dežele do meščana, v katerem se je posvetil Ipavcem, zlasti še Josipu Ipavcu, letos pa nič manj zanimiva knjiga Vladaiji, lakaji in bohemi. Poleg teh del obsega njegova bibliografija (po podatkih iz šentjurske knjižnice) blizu 300 naslovov. Gre pa za različne članke, razprave in polemike v domačih in tujih revijah. Posebno mesto v Grdinovem opusu gre Ipavcem in šentjurski zgodovini. Velja za največjega poznavalca te ustvaijalne šentjurske rodbine in je brez dvoma veliko naredil za njihovo razpoznavnost. Letos je tudi izdal obširno zgodovinsko študijo Ipavci, katere prvo promocijo smo imeli v začetku meseca novembra in ki je že ob samem izidu bila deležna velike pozornosti. Grdina si bo z njo, tako je napovedal sam, tudi prislužil drugi doktorat, tokrat s področja zgodovine. Prva poglavja, ki sem jih uspel že preleteti, kažejo na pestro in zanimivo branje. Prav tako se je Grdina redno pojavljal, bodisi kot sodelavec ali kot uvodničar, pri ustvaijanju raznih občinskih publikacij, turističnega vodnika in podobno, zato tudi velja za neuradnega občinskega zgodovinarja. V kratkem pa se pričakuje izid njegove že dolgo napovedane knjige o zgodovini Šentjurja. Kakšen je Grdinov vpliv na delo šentjurske knjižnice, je težko reči. Vsekakor mu gre zasluga za knjižnične pogovore z znanimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci skozi lansko sezono, ki so kljub temu, da se med šentjurskim občinstvom niso najbolj prijeli, predstavljali atraktivno poživitev kulturne scene. Grdina je pred dvema letoma prejel občinsko priznanje in je poleg nekdanjih družbenopolitičnih delavcev (Čander, Artnak, J. Kukovič...) med najmlajšimi prejemniki občinskih priznanj sploh, gotovo pa najmlajši v zadnjem demokratičnem desetletju. Podobno kot letos Ana Jerič - Puser, tudi on takrat ni utegnil priznanja prevzeti na slavnostni seji, njegova rezervirana drža do šentjurskega literarnega zbornika pa naj bi prav tako dokazovala, da Grdina pač živi in dela na bistveno drugačni ravni. Nikakor ne morem reči, da sem ravno budno spremljal Grdinovo ustvarjalnost, toda nekaj njegovih del sem prebral, nekatera celo dvakrat. In moram priznati, da je mož mojster svoje obrti oziroma umetnosti, da ne bo zamere. Svoje zavidanja vredne faktografske kapacitete ume v zelo poljudni obliki dobesedno pripovedovati, njegova zgodovina je pripoved, ki se z zanimanjem bere. Pri tem pa se Grdina ne drži kot pijanec plota že utečenih poti, temveč jim z neverjetno samozavestjo uspešno dodaja svoja spoznanja. Njegovo komentiranje je prav užitno čtivo. To pa je, odlika, ki je ni mogoče prezreti. Celo v knjigi Vladarji, lakaji in bohemi, v obsežnem poglavju z naslovom S cesarjem v srcu in maršalom na steni, kjer zlasti v povezavi s Titom in njegovim časom pravzaprav nima povedati ničesar novega, zna biti zanimiv. Seveda ni mogoče trditi, da ima Grdina tudi vedno prav, poznavalci mu verjetno znajo tudi pogledati pod kožo, toda za povprečnega bralca je prav gotovo zelo prepričljiv, pa naj si gre za zgodovino ali pa za predrugačenje ustaljenih literarno zgodovinskih aksiomov. Povsem drugačen se je pokazal Grdina v odnosu do Toporišiča. Pred tremi ali štirimi leti smo v Sobotni prilogi Dela lahko prebrali njegovo polemiko, v kateri je tega našega znanega slovničarja v nikakršni maniri dobesedno nesramno razcefral. Kaj sta imela oziroma še imata s Toporišičem, nimam pojma, očitno pa gre za velike zamere. Razumem, da mladi vzpenjajoči se Grdina, zlasti takšen, kot ga poznam iz svojih izkušenj, ni mogel prenesti takšne avtoritete v stroki, za kakršno je desetletja veljal Toporišič, toda način, s katerim se ga je lotil, je bil poniževalen. Še danes ne vem, kaj Grdina ponuja namesto Toporišičeve marsikdaj res čudne slovnice, zgolj dvomi v Toporišičeve intelektualne odlike, ali celo očitki maloumnosti, so vsekakor sumljivo malo za resnejšo opredelitev njegovega odnosa do Toporišiča. Določena raven spoštovanja generacijskih predhodnikov in njihovega dela je vendarle nujna sestavina korektnega odnosa. Da Grdina vedno nima prave mere oziroma je žrtev svojih takšnih in drugačnih kompleksov ali frustracij, ki verjetno puščajo svoje sledi tudi na sicer na oko neoporečnih področjih, vem iz lastne izkušnje. Njegova trditev, po javni navedbi župana Malovrha zapisana v uvodu zgodovine Šentjurja, ki je tik pred izidom, da sem jaz kot Demosov poslanec leta 1991 bil eden od treh poslancev, ki leta 1991 niso poleg znanega jugopolkovnika Aksnetijeviča glasoval za slovensko državnost, in da so zaradi tega bili Šentjurčani takrat celo zelo vznemirjeni, kar naj bi menda ugotovil Grdina lastnoročno, je čista izmišljotina, namerna in kupljena ali porojena iz nerazumne hudobije. Skratka, če je Grdina takšen tudi v svojih zanimivih »pripovedovanjih« zgodovine, potem seveda lahko pade tudi marsikaj od tistega, kar je tako prepričljivo napisal recimo o Ipavcih, Toporišiču, Šušteršiču... ali komerkoli drugem. Dr. Igor Grdina je vsekakor zelo zanimiva šentjurska figura, gotovo zanimivejši od večine naših že predstavljenih doktorjev znanosti in je res škoda, da ga ne moremo predstaviti bolj neposredno. Čeprav je seveda tudi res, da je vprašanje, če bi si kot samotni jezdec, da ne rečem čudak, sploh pustil priti blizu in bi kdorkoli od sodelavcev ŠN lahko zanj predstavljal sprejemljivega sogovornika. Zlasti še na bolj osebni ravni. Gre pri Grdini res za takšno intelektualno veličino, da z »navadnim ljudstvom« ne sme imeti nič skupnega, ali pa ga le premagujejo človeške slabosti, bo prav gotovo pokazala zgodovina. »Nesrečna ljubezenska romanca«, gre za iskrice, ki jih je razvnela ena od njegovih študentk, kar seveda ni ostalo skrito, bi lahko bila tudi znamenje, da gre vendarle za enega izmed nas. Ločnice med genialnostjo in norostjo, tako pravijo, pa tako največkrat sploh ni mogoče potegniti. F.K. Marko Šramel - pastir, ki želi imeti razsvetljene ovčice Njegovo delo je letos opazila tudi občina Šentjur in mu podelila občinsko priznanje. Pa so se rezultati njegove prisotnosti v slivniški župniji kazali že kmalu po njegovem prihodu pred dobrimi štirimi leti. Zopet mu je v župniji uspelo vzpostaviti edinost, kar je, kot pravi, še sedaj njegovo največje vodilo. Kako? Recept za uspeh? In ker je pred vrati božič, še nekaj o adventnem času. Vse to neko nedeljo popoldne z župnikom Markom Šramlom. Občinski nagrajenec Da bi si človek o njem ustvaril vtis, ga je treba slišati. Če bi se rodil pred dobrimi tristo leti, bi ga danes gotovo stavili ob bok Janezu Svetokriškemu, baročnemu pridigarju, ki je bil izredno nadarjen pridigar in je V Svetem priročniku zbral čez 200 pridig. Marko Šramel svojih pridig ne zbira, nikamor jih ne zapisuje, ampak sestavlja v glavi in govori iz srca. Podobno kot pri baročnih pridigarjih pa je značilnost njegovih pridig in pogovorov nasploh izredna slikovitost, podkrepljena s primeri iz resničnega, aktualnega ali svetopisemskega življenja. Zaveda se, da je moč besede dar, da je njegova retorika dar, ki mu je bil dan, da bi z njim ljudi prepričeval v dobro in doda: »Imam pa tudi srečo, da med mojimi mislimi in govorom preteče zelo malo časa, da ne potrebujem dolgo, da bi misli ubesedil.« In v tem je menda skrivnost njegovega uspeha v slivniški župniji. O občinski nagradi pravi, da je bil resnično presenečen, hkrati pa zadovoljen, da politična oblast opazi človeka, katerega delo se ne vidi v nečem oprijemljivem, ampak predvsem v ljudeh, v notranjih spremembah na boljše, v njihovem odnosu do soljudi. »Res je tudi to, da sem pripravil ljudi do tega, da so pomagali pri obnovi cerkvenih stavb, vendar je moje delo le toliko, kolikor sem jih prepričal, da | ] so prispevali denar in pomagali delati. Priznanje gre ljudem, ki so moje prošnje sprejeli in jih udejanjili.« Da bi nazorneje prikazal ta položaj, pove še zgodbo iz semeniških let, ko so bili kot bogoslovci na nekem predavanju opozoijeni, da bodo lahko po letih duhovniške službe zašli v krizo, ker ne bodo imeli pokazati ničesar otipljivega, materialnega, pač v skladu s slovensko tradicijo o pravem moškem, ki naj bi to svojo »pravost« izkazal s potomci, z zgrajenim domom in posajenim drevesom, pri čemer je še najlažje narediti slednje. Veseli pa ga, da vsake toliko časa dobi o pisanju na človeške duše povratno informacijo v obliki zahvale, češ: »Veste, še zdaj se spomnim vaših besed, z njimi sem postal samozavestnejši...« Pri tem pove še to: »Zdi se mi pa kar smešno, da te nekdo nagradi za nekaj, za kar si pravzaprav tam, kar je tvoja naloga.« Zanimivo se mi zdi njegovo skromno razmišljanje, da je s prihodom v slivniško župnijo spustil in razrahljal škarpe, ki so umetno zadrževale plazove, sposobnosti ljudi, s katerimi bi pomagali domači cerkvi. »Kaj bi se delal vsevednega, sposobnega na vseh področjih življenja. Takega ni, zato mi je bilo kar smešno, ko me je na začetku neki fant spraševal, ali lahko naredi ikebano, ali bi lahko imeli pevski zbor... Prosim vas, seveda, dobrodošli!« in to pove še drugače, seveda zopet s simbolnim jezikom, tokrat z ovčicami: »Zakaj bi svojim faranom, svojim ovcam, če hočete, v primeru, da sem jaz njihov pastir, onemogočal ustvarjalno dejavnost. Kar lahko naredim, je to, da jih še dodatno razsvetljujem, da ovce ne delajo le tega, kar jaz mislim, da je prav, ampak tudi to, kar mislijo one.« Vprašanje, ali se Marko Šramel duhovnik razlikuje od Marka Šramla samega, ga morda za delček sekunde preseneti, a kot vedno ima tudi za to Župnišče pri Urbanu ■ nedotaknjen vroč kostanj odgovor. »Pomisli pri sebi. Ti ne bi vzelo preveč energije, če bi se hotela vseskozi pretvarjati? Sem vesel človek, rad se družim, pogovarjam, rad sem odkrit in mislim, da če Bog ne bi hotel Marka z vsemi njegovimi značilnostmi za duhovniško službo, bi poklical dragega. Zakaj bi kupoval oglato mizo in iz nje delal okroglo, ker si pravzaprav želi okroglo. Druga reč je pa ta, da mi včasih prija biti sam ali ostati doma, težko je namreč hitro menjati razpoloženje s pogreba na razpoloženje na poročnem slavju in se mi zdi prav do sebe in do drugih, da v takem primera ostanem doma.« 0 božiču in adventnem času O odkritosrčnosti in kritiki mi že na začetku pogovora padejo v uho njegove besede: »Ti me kar pokritiziraj, zdaj je advent in še imam čas, da se popravim«, pri tem pa že vnaprej prizna svojo slabost in reče: »Vendar me nikar ne prosi, naj neham kaditi, ker tega ne mislim in ne bom.« Tako? A se ne začudim nad zadnjo izjavo, ampak nad prvo, češ da je advent še poseben čas sprave. To razloži tako: »Adventhus v latinščini pomeni pričakovanje, advent je torej čas, v katerem se pripravljamo na praznovanje božičnih praznikov, v katerem pričakujemo rojstvo nekoga, ki ga nismo vredni. Je čas posebne milosti in če se dobro pripravimo, lahko Jezusovo rojstvo resnično podoživimo, se pravi, da to ni bilo dano le tistim pastirjem pred približno dva tisoč leti. Skozi pesmi, branje Biblije in molitev je to doživetje dano tudi nam in šele takrat lahko rečemo, da smo doživeli božič. Podobno lahko doživljamo tudi ob veliki noči in vseh večjih praznikih. Za advent je značilna vijoličasta barva, ki simbolizira resnost, umiijenost, zato se uporablja tudi pri pogrebih in v postnem času. Ta čas je tudi čas, ko se na nek način pripravljamo na dragi Jezusov prihod - našo smrt- pa naj se sliši še tako morbidno.« In kaj polaga na srce svojim ovčicam konkretno? »Veseliti se življenja, ni namreč le Jezusovo rojstvo tisto, ki nekaj velja, ampak je to rojstvo vsakega bitja. Starši naj se spomnijo božičev, ki so jih doživljali ob rojstvih svojih otrok, naj jih ta spomin še bolj poveže, družina je namreč osnovna celica. Iz nje izhaja tako politik kot duhovnik kot novinar. In primer, nek duhovnik ali novinar, pri katerem dobiš občutek, da vse, kar piše ali govori, piše ali govorile zato, da bi našel kaj slabega ali porušil tisto, kar so ljudje vzljubili, najbrž ne more biti povsem v redu, nekaj ni dobro z njim. Vedno se namreč vprašaš, kakšen namen ima s tem. Pa ne govorim o tem, da morajo biti le ljudje, ki govorijo o vsem lepo, vendar vsak lahko pomaga graditi družbo in vrednote v njej na konstruktiven način.« In seveda postreže s slikovitim primerom: »Veste, jaz lahko v ŠfHtjunce NOVICE nedeljo pri maši vidim nekoga z odprtim 'šlicem'. To je dejstvo, realnost, vendar kaj bi naredil s tem, da to dejstvo, resnico naslednjo nedeljo povem vsem dragim? Se pravi, za kakšno ceno je nujno povedati resnico vsem.« Pripovedovanje o božičnem času naveže še na dokaj aktualno tematiko - splav, češ kako se vsi pogovori končajo pri obtoževanju in iskanju krivca, nihče pa ne vzpodbuja ljubezni do življenja, rojstva novega življenja. »Drago je pa to, da nekateri mislijo, da si v nekem trenutku še ne morejo privoščiti otroka in si ga bodo lahko na primer čez tri leta, kot da bi lahko tega istega otroka imel čez tri leta. Veste, mi vsi smo imeli samo enkrat možnost biti. Tega ne smemo pozabiti.« Moč argumenta - to mu ne gre dobro le s »prižnice«, ampak tudi v pogovorih sicer, tako tudi v praksi uporablja tisto, kar govori v cerkvi: uporabljati moč argumenta in ne argument moči. Nina Gradič Uvod Uvoda si niti slučajno ne upam zapisati, ker bi morala ta dodatek intervjuja poslat mojemu intervjuvancu in potem čakati na njegove popravke in blagoslov, kot mi je bilo zabičano storiti. Torej, namesto uvoda zgolj to, da sva se z Matejem dobila v kavami v Casinoju v Maribora in da je šlo pravzaprav za enega izmed najprijetnejših klepetov, za katere sem plačana. Ravno zaradi tega mi tudi plačilo kave ni ušlo. Najprej naj Te prosim, da na kratko poveš o svoji dosedanji življenjski poti; kje si se izobraževal, kakšni so tvoji hobiji... Po osnovni šoli v Šentjuiju sem se odločil za Srednjo računalniško šolo v Velenju, čemur je sledila Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Maribora. Trenutno sem zaposlen kot sistemski programer v Informatiki d.d. v Maribora. To bi bilo na kratko glede šolanja. Hobiji pa so se z leti spreminjali. Nekaj časa sem bil v Društvu likovnikov pri g. Brodeju, glede pisanja nečlankov pa moram reči, da je trenutno »out« oziroma za nedoločen čas na stranskem tira - kar po vsej verjetnosti pomeni za stalno. Za vse hobije velja, da pravzaprav to niso zgolj hobiji; kmalu ugotoviš, da se vsaki stvari moraš slej ko prej posvetiti s srcem in dušo in da polovičarstva enostavno ni. Tako so mi od vseh hobijev, s katerimi sem se do sedaj ukvarjal, ostali samo še filmi, ki jih zelo rad gledam vse odkar sem v dragem razredu osnovne šole prvič šel v kino ter programiranje, s katerim sem se začel ukvaijati leta 1985, ko sem dobil svoj prvi računalnik. Vzporedno s tem je nastal “hobi” zbiranja starih računalniških iger. Stare računalniške igre? Sliši se kot oksimoron... ... vendar ni. Čeprav so računalniške igre precej nova stvar, recimo zadnjih 20 let oz. kot kuga so se pričele širiti konec sedemdesetih let v Ameriki, ko je nastal računalnik Apple II ter v zgodnjih osemdesetih v Evropi, ko je nastal Spectrum 48k, so igre zaradi svetlobno hitrega razvoja računalništva podvržene takorekoč takojšnji pozabi. Že nekaj let po izidu kakšne igre ni mogoče več dobiti, ker je enostavno poniknila. Kar sem mi zdi precej škoda, saj so zelo stare igre po igralni plati še vedno veliko Predstavljamo šentjurske literate: Matej Frece boljše, globlje in veliko bolj zanimive od modernejših, ki se zanašajo samo na čim bolj bleščečo 3D grafiko in zvok, medtem ko so vsebinsko prazne in ne zahtevajo niti najmanjšega možganskega napora, razen svetlobno hitrih refleksov. Prva igra nasploh, Adventure, pa je nasploh izginila in je danes ni mogoče najti nikjer več. Našel bi jo kvečjemu le še kakšen Indiana Jones v svojem desetem filmu. Kar je precejšnja škoda in zato mislim, da se skupek besed “muzej računalniških iger” niti ne sliši tako trapasto. O čem bluziš? O tem, da se za vsako navlako, ki se da otipati s prsti (avtomobili, avioni, računalniki, notni zapisi, itd.) takoj naredi kakšen muzej, očitno zato, ker bi jih drugače vrgli v smeti, za programe pa ne. Verjetno bi bilo danes prav zanimivo videti, kakšen je bil videti operacijski sistem Windows 1.0 iz leta 1985 ali pa prvi grafični operacijski sistem v delovanju nasploh. A takega muzeja še nisem videl. Računalništvo se še vedno tretira kot zelo mlada znanost, vendar to ni res. Glede na stopnje razvoja, ki jih je računalništvo doživelo, bi lahko rekel, da je to zelo stara veda. Samo zato, ker je šel v svojem kratkem obstoju skozi veliko razvojnih obdobij, še ne pomeni, da ni škoda, če danes vse hitro zbrišemo s trdih diskov. Mater težiš... To je moja življenjska zgodba... Ker si letošnji urednik šentjurskega literarnega zbornika, me zanima, kaj konkretno je delo urednika oziroma kaj je tvoje delo. Kaj si spremenil/popravil/dodal in kakšno je tvoje mnenje o delu svojih predhodnikov, g. Palirja in g. Mastnaka? Menim, da sta moja predhodnika svoje delo opravila odlično. Pravzaprav tako odlično, da jima kot mlad mule ne morem v ničemer dorasli. To sta človeka, ki se z literaturo ukvaijata malodane celo življenje, medtem ko sem se jaz samo občasno posvetil pisanju krajše proze. Iz tega razloga seveda ni mogoče narediti zbornik, ki bi bil po uredniški plati enakovreden prvima dvema. Zato sem večkrat ponujeno čast urednikovanja vljudno zavrnil, kasneje pa sem le klonil. Vendar se mi je do trenutka, ko se je tretji zbornik pričel pripravljati, življenje konkretno spremenilo (končal sem študij na univerzi in se zaposlil v Maribora), tako da zborniku nisem mogel posvetiti toliko časa, kot bi si želel. In kot bi bilo potrebno. To pa se mu zelo pozna, med dragim tudi to, da ni prinesel večjih sprememb, ki sem jih sprva načrtoval. Moje delo je tako bilo branje vseh prispevkov in njih selekcija. Kot dober urednik bi moral svoje napotke večkrat poudariti in ponoviti in zelo pozorno spremljati razvoj zbornika, toda zaradi preobremenjenosti to enostavno ni bilo možno in tako kakšna moja ideja sploh ni zaživela. Sicer pa je tudi meni iz spomina spolzel kakšen koristen napotek, ki se potem v Zborniku ni udejanil.. Prav tako so mi brez vedenja spremenili uvodnik in to sem videl šele po izidu zbornika. Si se zato takoj po izidu Zbornika 3 izpisal iz kluba literatov? Ne. Izpisati sem se imel namen že prej, ti dogodki pa so le potrdili, da sem se pravilno odločil. Izpisal sem se zato, ker mi strahotno zmanjkuje prostega časa in bi se z izpisom zavaroval pred tem, da bi od mene še kdaj zahtevali nekaj, čemur ne bi mogel posvetiti dovolj časa in energije, ter tako ne mogel izpolniti pričakovanj. Naj ta intervju izkoristim, da popravim nenamerno krivico: avtorstvo slike “Nove veje”, ki je bila objavljena v Zborniku 3, je bila pripisana meni, vendar je v resnici delo Nade Frece. Od kdaj pišeš in kje dobivaš navdih? Začelo se je pred dobrimi šestimi leti, ko sem imel neko idejo. Spravil sem jo na papir in ponudil takratnemu uredniku študentskega časopisa v Maribora. Članek je bil objavljen in mislil sem, daje s tem konec. Potem pa seje zgodil honorar, ta pa mi je dal misliti. Seveda honorar ni bil velik, toda kot študentu mi je prišel prav vsak tolar. Zato sem pisal še naprej, seveda vedno šele takrat, ko je bil honorar dogovorjen. Vendar so bili to le članki, bodisi naročeni s strani uredništva ali pa sem na lastno roko napisal nekaj, za kar sem slutil, da obstaja časopis oz. uredništvo, ki bi bilo pripravljeno to odkupiti in morda tudi objaviti. Torej si začel pisati zaradi denarja? Ja. Saj ne, da sem se v študentskih letih naokoli sprehajal krulečega želodca in v raztrganem krilu, ki gaje moj dedek podedoval od svoje revne prababice na njeni smrtni postelji in v čevljih, ki so razpadli pred dvajsetimi leti, ampak vseeno mi je kakršenkoli dodaten cekin v času študija prišel zelo zelo prav. Kaj pa fikcija? Kolikor vem, se te ne da ravno najbolje prodajati. Živa resnica. Zato pa sem tudi fikcije napisal tako malo - dve kratki zgodbi in ena malce daljša, na 30-ih straneh - ki je bila vsa objavljena v Zborniku 1 in 2. Fikcije nisem nikoli pisal z namenom, da bi z njo torek, 24.december 2001 zaslužil kakšen tolar, temveč kar tako, iz veselja. Ker se mi je zdelo zabavno. Odkod navdih? Hm, star čebelji pregovor pravi, da gre pri pisanju zgolj za prepisovanje in v neki meri to resnično velja za vse pisatelje, zato nisem pri tem nobena izjema. Danes je težko biti originalen, saj kaj kmalu ugotoviš, da ti je nekdo idejo za zaplet in zgodbo ukradel deset let preden si se je spomnil. Idejo za Gospodarja žezla sem nosil v glavi kakšnih pet let. Začelo se je še preden je internet prišel v vsako slovensko vas, imeli pa smo ga na faksu. Kot večnemu ljubitelju računalniških iger mi ni vzelo dosti časa, da sem našel eno nalinijsko večigralsko igro. Ves svet te igre je bil implementiran v tekstu; takrat je bil internet še neznan in telefonske linije strašansko počasne, zato so bile tovrstne igre še brez grafike in zvoka. Prednost tega pa je bila ta, da smo lahko igralci sami programirali igro, kar se danes ne da več. Tako sem se odločil sprogramirat del igre (nekaj gradskih soban in podzemni labirint), ki bi temeljila na osebah iz tega sveta (te igre). Proces programiranja bi mi vzel preveč časa (zopet hobi, pri katerem ne moreš bit polovičar!), tako da je kmalu vse padlo v vodo, ideja pa je ostala in kljuvala v ozadju možganov. Da bi imel mir pred tem kljuvanjem, sem jo po petih letih (97), s korenitimi spremembami, napisal. Gre pa za parodijo na Gospodarja prstanov oz. kar za parodijo vseh zlatih pravil fantazijske zvrsti literature. Kaj je zate dobra proza? Naslednje vprašanje. Kaj je zate dobra poezija? Naslednje vprašanje. Kaj trenutno bereš? Biografijo Isaaca Asimova, na sporedu pa je še ena izmed Discvvorld knjig. Kako ocenjuješ šentjursko, kako slovensko literarno sceno? Naslednje vprašanje. Kako je prišlo do tega, da si začel pisati aktualne prispevke o spolnosti za ŠN? Preprosto: uresničil sem urednikovo idejo. Kako izbiraš teme in kako se lotevaš odgovarjanja na vprašanja bralcev? Kar se tiče tem - že nekaj mesecev ne pišem o tem, ker ni več kaj povedat. Razen če bi se spustil v opise vedno večjih spolnih odklonov. Spolnost je pač takšna, da se mora stopnjevat (da čutila ohranijo nivo vzburjenosti, moraš doživeti vedno več). Tako je tudi pri pisanju o tej temi. Za odgovore si vzamem čas za premislek in poskušam pogledat na stvari iz čimveč zornih kotov. Kolikor je pač mogoče. Se ti zdi, da so splošne oz. večinske predstave o spolnosti zgrešene? Moti me javna morala, oziroma ljudje, ki narodu pridigajo o vzdržnosti, čistosti in moralnem obnašanju, potem pa v grmovju fukajo in varajo, da se kar kreše. To mislim dobesedno in tudi v prenesenem pomenu. Po drugi strani pa, narod, ki se pusti nategovati, si zasluži, da ga nategujejo. Za konec: kaj je po tvoje res zelo narobe s svetom in kaj ni? Včasih se mi zdi, da bi bilo treba sistem resetirat. Kaj misliš početi v prihodnosti? Še naprej zavzemati določen volumen v prostoru in času. To bi bilo vse. Malce sem bila užaljena, ker mi Matej ni pustil objavit kakšnih treh odgovorov na vprašanja, pa sem jih zdaj po dveh dneh in razmisleku res zbrisala, čeprav, iskreno povedano, se mi niso zdela sporna v nobenem pogledu. Očitno je Matej le še en izmed množice moških, ki nočejo javno razpredat o ljubezni. E.K. Nič ni več tako kot je včasih bilo Na obisku pri Savici Seručar Preteklost je vsekakor del sedanjosti in kljub temu, da živi v spominih in na fotografijah, jo počasi pozabljamo. Zgodovine se učimo v šoli, hkrati pa spremljamo svojo lastno. Toda podatki, s katerimi nas »posiljujejo« pri učnih urah, se zdijo tako odmaknjeni in suhoparni, kot da ne bi imeli duše, kot da niso del ljudi. Ko slišiš zgodovino na drug, neprisiljen način, postane le-ta veliko bolj zanimiva. Ravno to daje čar pogovoru s starejšimi ljudmi. Postavni šentjurski Sokoli Tudi s tem namenom sem v prijetnem okolju šentjurskega Doma starejših že pred časom obiskala gospo Savico Semčar, ker naj bi imela veliko zanimivih starih fotografij. Med prijetnim pogovorom in gledanjem njenega arhiva se je pred mojimi očmi odvrtelo mnogo zgodb »starih« Šentjurčanov. Naenkrat je podoba našega mesteca dobila čisto novo preobleko. Šentjur je bil zelo živahen kraj, kjer se je vedno kaj dogajalo. Že pred drago svetovno vojno so Šentjurčane s svojimi nastopi zabavali Sokoli, mladi so hodili na telovadbo, imeli so odrasli in mladinski pevski zbor, delovalo pa je tudi ljubiteljsko amatersko gledališče. Vstopnine pa takrat ni bilo., Prav tako so učitelji organizirali številne igre na osnovni šoli in očitno je bil v tistem času pravi kulturniški razcvet. Ljudje so se na ta način družili in veselili ter hkrati opravljali prijetno s koristnim. Tudi oče gospe Savice je bil učitelj in dolgoletni ravnatelj osnovne šole. Nekaj časa je učil tudi na Kmetijski šoli, v prostem času pa je bil tudi masker v amaterskem gledališču. Leta 1941, v času drage svetovne vojne, je bilo mnogo ljudi izseljenih v Srbijo in na Hrvaško, med njimi tudi družina gospe Savice, ki ji je bilo tedaj štirinajst let. Julija 1945 so se tisti, ki so se živi vrnili nazaj, fotografirali na Mestnem trgu, ki bi ga bilo danes najbrž težko prepoznati. Kljub temu. da je fotografij a stara, se najverjetneje kdo še lahko prepozna na njej. Po vojni je Šentjur ponovno zaživel. Mladi so z velikim navdušenjem hodili na številne delavske akcije, na Rifniku so imele mladinske organizacije v letih 1945/46 razna srečanja, tudi amatersko gledališče je takoj po vojni spet oživelo. Ljudje so bili med seboj veliko bolj povezani kot dandanes, pove Savica. Gospa Seručar je po končani šoli službovala na Kmetijski šoli, potem pa precej let v Kočevju, leta 1954 pa se je preselila v Celje, kjer je živela do nedavnega, ko se je vrnila nazaj v Šentjur, kjer je odrasla. Pravi, da vsepovsod srečaš kakšnega Šentjurčana in hkrati doda, da naš kraj ni več takšen, kot ga je doživljala sama. Edino, kar je ostalo od »starega« Šentjurja, so nedeljski sprehodi na Križ. Seveda »starega« Šentjurja ni več, vedno manj pa je na žalost tudi tistih »pravih« domačinov. A časi se spreminjajo, z njimi pa tudi podobe krajev in ljudi... Le kaj bomo lahko čez leta pripovedovali mi? Zgodovina je zanimiva in kruta... Maša Kladnik Gledališka predstava ob otvoritvi Zadružnega doma Do;hc pozabimo Kmetijsko gospodarstvo Slom 1945 -2000 (8. nadaljevanje) Zasebni kmetje so v takratnem obdobju zelo iskali strokovno svetovanje slomskih in splošno razpoložljivih kmetijsko izobraženih kadrov. Teh je kombinat nameščal vedno več. Iskali so tudi strojne usluge, saj zasebni kmetje vse do leta 1964 sploh niso mogli kupiti kmetijske mehanizacije. Le kakšen posameznik si je uspel preko svojcev v inozemstvu nabaviti kakšno kosilnico ali majhen traktor. Upravnik Vinko Mastnak je končno uspel, da kot prvemu kmetu Podkrajšek Martinu iz Ostrožnega omogoči nakup motorne kosilnice BČS. Pred njim je po zvezah iz inozemstva nabavil kosilnico le kmet Vrbovšek iz Dolge gore. Slom polagoma odpravi vzrejo prašičev. Aktualno postane pitanje mladih telet » baby beef«. To uvedejo v prostorih bivših svinjakov in bivših govejih hlevih na novi lokaciji. Pričnejo urejati okolje in dvorišče ter vse prostore obstoječih poslopij. Porušijo dotedanji goveji hlev - marof. V teh prostorih je uspelo upravniku zbrati nekaj predmetov Slomškove družine. Te je uporabil za improvizacijo pritlične rojstne sobe/ desno od vhoda v Slomškovi hiši/. Ogled je bil omogočen redkim obiskovalcem. Po preselitvi uprave iz prostorov bivše kmetijske zadmge na Ponikvi uredi pisarno obrata v delu stanovanja bivšega direktorja. Iz ruševin bivšega hleva so odstranih tudi zapuščino bivše kmetijske zadmge, nekaj na odpad in nekaj v sežig. V celoti so pospravljene ruševine bivšega mlina in drugih objektov ob SlomščicLS tem je omogočen normalen pretok vode v primem poplav. Število zaposlenih seje povečalo. V posameznem obdobju v času 20tih let poslovanja obrata pod upravništvom Mastnaka od 84 pa vse do 31 delavcev na izteku njegovega mandata. Od zaposlenih je bilo v začetnem obdobju do 30% delavcev srbske in muslimanske narodnosti. V času obiranja hmelja, urejanja nasadov sadja,obiranja sadja in dragih večjih sezonskih del so najeti sezonski delavci. Ti so prihajali pretežno iz hrvatskega Zagorja. Pri tem številu delavcev je bilo nujno preurediti prostore za nastanitev delavcev. Preurejeni so prostori podstrešja Slomškove rojstne hiše, prostori kombiniranega postopa in draga. Štiristanovansjka hiša je grajena za potrebe delavcev na novi lokaciji pitahšča goved. Pri kombiniranem poslopju bivšega konjskega hleva so dograjene drvarnice za stanovalce in drugi pomožni prostori Stanovanja za delavce so urejena tudi na bivši domačiji Prohaska in Petkova hiše na Hotunju. Nekaj družin je pristopilo k izgradnji lastnih stanovanjskih hiš. Tem so na obratu pomagali z raznimi prevozi in delavsko solidarnostjo pri delu. Uporabljali so oporečno vodo. Uspelo je,da pri splošnem pomanjkanju zdrave pitne vode na Ponikvi najdejo novo zajetje na obrobju novih sadnih plantaž. Takratni sadjar ing. Lesnika Stanko / v času od leta 1964 do 1.1968/ je pomagal upravniku zgraditi novo zajetje in dotok boljše vode. Na javni vodovod iz Ponikve se je po izgradnji priključila le nova hladilnica. Z napeljavo vode seje precej normaliziralo življenje stanovalcev. Za prehrano je skrbelo nekaj kuhahric; Vodopivec Cilka, Trkmič Vtkica, Podgoršek Rozika in zadnja Slomšek Martina iz Brezja. Obrat lastne proizvodnje KK Šentjur prevzame dipling: Knez Bogdan. Leta 1965 postane direktor kmetijskega kombinata avtohtoni Ponkovljan Hlastec Peter. Nekaj let pred tem in nekaj časa z novim direktorjem opravlja dolžnost tehničnega direktorja dipl. ing. B u č e r Jože, prav tako Ponkovljan iz Zagaja. Gospodarsko in politično dirigirana kmetijska in celotna gospodarska sfera opredeli enoto Sloma kot sodobnega družbeno kmetijskega vzornika. Temu se hoče podrediti pridobivanje čimveč sosednjih kmetijskih površin. Najbolj zanimive so bile površine v vasi Hotunje in na Ponkovškem polju. Pragmatično spreminjanje proizvodnje je vseskozi podrejeno širjenju nasadov jablan, pitanju govedi in s tem povezano njivsko travniško poljedelstvo z nekaj žitaricami. (se nadaljuje) ________________Vincenc Jagodič Spomini na Demos (18. nadaljevanje) Iz “zgodovinske” razdalje 8 let danes ugotavljam, da sem spor z Grdino izgubil predvsem zato, ker sem delal po navdihu in brez pravega načrta. Nesporno je, da mi je bil Grdina nesimpatičen, daje pragmatično v kali zatrl vsa moja idealizirana videnja demokratičnega boja, toda kljub temu na njegovo izločitev iz igre, za odstranitev z oblasti, dejansko nisem niti računal niti jo načrtoval. Bolj kot kaj drugega, sem se le boril za svoj prostor pod soncem, ki so mi ga volitve nedvomno dale, pa ga nisem znal uveljaviti. Prav zaradi tega na tako oster spopad okrog sprejemanja proračuna sploh nisem bil pripravljen in me je grožnja z odstopom očitno podobno prestrašila kot veliko večino Demosovih odbornikov. Nesporno je, da šentjurski Demos ni bil niti idejno in še manj kadrovsko pripravljen na dejanski prevzem občinske oblasti in seje več kot očitno le “šlepal" s “starimi strukturami”, ki pa so še kako dobro znale uveljavljati svojo voljo. Vse razprave so se nato usmerile, kaj storiti, da se umiri razplamteli spor med menoj in Grdino. Grdina je v svojem nastopu naštel moje številne napake, ki naj bi bistveno ovirale delo IS. Tako je navedel, da z zavzemanjem za obvoznico Grobelno - Dramlje (in ne skozi središče Šentjurja) rušim njegov in edino sprejemljiv koncept obvoznice mimo železniške postaje, da vohunim za njim in za njegovimi sodelavci, se vtikam v gospodarstvo, na katerega se spozna le on, ne vem, kaj je demokracija in tako naprej. Odgovoril sem mu z najdaljšim govorom v življenju. Povedal sem vse, kar mi je ležalo na duši, Irena Erjavec pa je mojo srčno izpoved odlično spravila na štiri gosto tipkane strani zapisnika. Ker ta zapis zelo dobro povzema večino mojih stisk, ga bom na tem mestu skušal vsebinsko povzeti s citiranjem ključnih zapisanih izjav. Takole je zapisano: “Franc Kovač, predsednik SO, je poudaril..., daje Skupščina oblast on pa je le vez med to oblastjo in IS in ravno tu svoje naloge ne more izvajati oziroma jo je zelo težko izvajal, ker ga ta Skupščina ne podpira... Posebej je poudaril, da si je tega tudi sam kriv, ker mogoče stvari ni znal prepričljivo prikazati, pravočasno povedati, daje čakal več mesecev, skoraj celo leto in šele ko je bil takorekoč potisnjen pred zid in ni imel več niti milimetra prostora za umik je našel izhod v pisanju v sredstva javnega obveščanja. Gre za zadnje tri mesece, ko je ocenil, da je potrebno nekaj stvari postaviti na prava mesta. Način javnega razmišljanja, pisanja, je v bistvu edini način, da se ustvarijo odprti odnosi, da se nepremagljive prepreke premagajo z diskusijo. Predsednik IS Grdina ga je postavil v aut - pozicijo,o vsem odloča kar sam, mu prikriva,kaj se dogaja na Občini. Mnogokrat zve za aktualne zadeve šele iz sredstev javnega obveščanja. »Osebno se počuti krivega, ker skupščina določenih stvari ne ve, ne samo zaradi polovične zaposlitve v občinski upravi, temveč zaradi blokad, ki se izvajajo na tak ali drugačen način. Glede tistih očitkov o zasliševanju, špijoniranju itd. - če je poklical sekretarja za gospodarstvo in finance ali vodjo proračuna in ju zaprosil za nekaj podatkov, je šlo kvečjemu za minimum, ki pa jih je, to moram poudariti, IS ne vem zakaj skrival. To, da je zaprosil sekretarja za finance za obrazložitev nekaj proračunskih postavk pač ni špijoniranje in še manj sodelovanje pri sestavi proračuna. Predsedniku SO se te zadeve predložijo na mizo, se ga vpraša za mnenje, ne pa da mora sam prosjačiti za podatke, ki jih nazadnje sploh ne dobi. Takšen način dela na občini je navzoč in tega psihološko ni vzdržal. Vseskozi je bil na tem, da odstopi, ker se je čutil odgovornega, da šentjurska skupščina dejansko nima oblasti. S pričetkom obračanja na javnost, s pisanjem v časopise, se je začel na drugačen način boriti za status skupščine in predsednika skupščine...« Sledila je podrobna obrazložitev posameznih očitkov, ki pa niso več zanimive, gledano z zgodovinske oddaljenosti skoraj celega desetletja. V bistvu je šlo za opis osebnih razhajanj z avtoritarnim predsednikom IS. Največja žrtev tega prerekanja je bila demokracija v občini, ki ni mogla niti živeti niti umreti. Tokrat sem tudi prvič javno poudaril, da me dekorativna funkcija predsednika SO ne zanima in sem pripravljen takoj odstopiti, če odborniki menijo, da moja prizadevanja niso v skladu z njihovimi načeli in pričakovanji. (se nadaljuje) F.K. ImflM torek, 24.december 2001 150 let jeklarstva v Štorah DNEXA Štore je letos izdala “Zbornik o razvoju Železarne Štore in njenih naslednic”. Izdaja je posvečena 150. obletnici jeklarstva v Štorah, 50. obletnici izdelovanja valjev in 10. obletnici nastanka novih podjetij iz Železarne Štore. Železarna je v svoji 150. letni zgodovini prestala kar nekaj kriznih obdobij, med njimi je bilo desetletje med letoma 1990 in 2000 verjetno najhujše. V začetku devetdesetih let seje v okolju železarne Štore v bljižni preteklosti odprlo več problemov: politične spremembe v Sloveniji s prehodom na tržno gospodarstvo in izguba jugoslovanskega trga prepolovita proizvodnjo jekla, zadolženost pod izrednimi neugodnimi pogoji itd. Železarna se podržavi in preoblikuje v samostojna podjetja : Jeklo, Valji, Livarna, Industrijska oprema (URO) in Vzdrževanje. S podržavljenjem pod krovom holdinga Slovenskih železarn so se mnogi dogodki in odločitve snovali drugje, večkrat brez možnosti soodločanja ali brez vednosti vodstva in zaposlenih v Štorah. Namen zbornika je prikazati poglede na razvoj železarne in njenih naslednic s časovne točke, ki naj bi pomenila zaključek 10 letnega prestrukturiranja. Zbornik je razdeljen v tri dele: -v prvem delu so zajeti prispevki, podprti s podatki, ki objektivno prikazujejo razvoj dogodkov. -v drugem delu sledijo dopolnilna pričevanja sedanjih in bivših vodilnih delavcev železarne. -v tretjem delu se predstavljajo na kratko podjetja, ki sedaj delujejo na območju Štor I in Štor II. Začetki železarstva Začetki železarstva v Štorah segajo v leto 1851, ko je takratni lastnik Frederik Bruno Adrieu zgradil v Štorah osnovne metalurške obrate in sicer pudlamo za proizvodnjo jekla in valjamo za valjanje profilov. Pred tem je v Štorah v Pečovju že od leta 1845 obstojal rudnik tjavega premoga. Izgradnjo železarne v tistem času je pogojevala nova železniška proga Dunaj -Trst, ki je bila za jeklarsko proizvodnjo izrednega pomena. Prav tako je k izgradnji pripomogel obstoječi rudnik premoga. Prvi lastnik F.B.Andrieu je že takoj po postavitvi železarne zašel v velike finančne težave in je leta 1852 lastništvo prepustil Paulu pl. Putzeiju. Železarna je skoraj z nespremenjeno opremo z manjšimi posodobitvami delovala do konca 19. stoletja. V začetku 20. stoletja, tik pred drugo svetovno vojno so pripravih takratni lastniki večje rekonstrukcije, ki pa zaradi vojne niso bile realizirane. Kot taka je delovala do konca drage svetovne vojne. Lastniki železarne, ki so se pogosto menjavali, so bili tujci. Železarna po letu 1945 Konec leta 1945 je bila železarna nacionalizirana oz. podržavljena. Po vojni se je pričelo obnavljati in modernizirati posamezne obrate. Kot najpomembnejša je bila v Štorah v tem času izgradnja elektro-plavža, ki je pričel z obratovanjem leta 1954. S povečevanjem proizvodnje se je pričelo večati tudi število delavcev. Prvotno so zaposlili delavce iz ožje okolice Štor, postopoma tudi iz ostalih krajev, predvsem iz Šentjurja in njegovo okolice. V Štorah so se stalno vršile posodobitve proizvodnih obratov in s tem se je večalo tudi število zaposlenih. Največji razmah je bil v Štorah dosežen po letu 1961, ko je pričela izgradnja novih proizvodnih obratov na novi lokaciji Štore II (pod Teharji). Glavno zaslugo za to razširitev in izgradnjo je imel takratni gen. direktor Tugomer Voga, domačin iz Šentjurja. On se je zaposlil v železarni že leta 1948 in ves čas opravljal odgovorne vodilne funkcije od obratovodje, teh. direktorja do generalnega direktorja. Poleg glavnega direktorja so še dragi Šentjurčani zasedali v železarni vodilne položaje. Težave z Republiko Pri snovanju, izdelavi in odobritvi investicijskih programov za razširitev obratov, predvsem na lokaciji Štore II, smo se v Štorah neprestano srečevali z velikimi nasprotovanji s strani takratnih republiških organov. Odgovorni na sekretariatu za industrijo pri IS SRS in ostalih republiških organov so želeli preprečiti razvoj jeklarstva v Štorah, s tem da so nas želeli usmeriti samo na livarstvo, ker naj bi bilo v Sloveniji dovolj jeklarske proizvodnje na Jesenicah in Ravnah. Na take predloge direktor Voga in ostali vodilni v Štorah niso pristali - res pa je, da smo pri naših zahtevah in programih imeli določeno podporo pri Zveznih organih v Beogradu. Takrat so vse železarske investicijske programe odobravali Zvezni organi v Beogradu. Kljub naštetim subjektivnim nasprotovanjem smo v Štorah le uresničili zastavljene programe, tako da smo posamezne obrate v Štorah H, sicer z nekaj zamude, spustili v obratovanje kot sledi: livarno leta 1968, valjamo 1970, obdelovalnico valjev 1972, elektrojeklamo 1973 in tovarno traktorjev 1976, skupaj z potrebnimi energetskimi obrati in infrastrukturo. V istem obdobju so se vršile rekonstrukcije in razširitve metalurških obratov tudi v Jesenicah in Ravnah. Ker so v tem času železarne Jesenice in Ravne paralelno z osnovnimi obrati gradile in širile tudi obrate za predelavo dela lastnih proizvodov (finalizacijo) smo tudi v Štorah iskali proizvod, v katerem bi bil velik delež naših izdelkov. Odločili smo se za poljedelski traktor, ki ima poleg motorja vgrajenih še okrog 400 kg raznih obdelanih ulitkov. Izdelali smo ustrezen investicijski program. Tej odločitvi oz. projektu traktorjev so zelo nasprotovali v Ljubljani, še večjih nasprotovanj in težav smo bili deležni v Beogradu, ker je kot edini največji proizvajalec traktorjev v Jugoslaviji IMT odločno nasprotoval proizvodnji traktorjev v Štorah. Kljub vsem nasprotovanjem smo podpisali leta 1972 s Fiatom pogodbo o kooperaciji in jo leta 1973 spremenili v skupno vlaganje. Po izgradnji tovarne traktorjev je v Štorah pričela proizvodnja traktorjev v letu 1976. Zaradi finančnih težav, predvsem zaradi neurejenih cenovnih odnosov in pomanjkanja obratnih sredstev, kar je povzročalo izgube v poslovanju, je bila v letu 1985 proizvodnja traktorjev ustavljena. Poleg navedenega je bilo še veliko ostalih problemov kot na primer, velika recesija v svetu, tako da je FIAT v tem času moral ustaviti proizvodnjo traktorjev tudi v svojih tovarnah v Argentini in Turčiji. (se nadaljuje) Slavko Plevnik, univ.dipl.ing. ŠfitCurit* NOVICE I. Oft I li l Kuharski kotiček H V* Nekateri so mnenja, da se za slovo od starega leta je perutnina, na novega leta dan pa svinjina - z določenim pomenom. Drugi pa so nasprotnega mnenja. Da ne bo kaj narobe, predlagam obakrat govedino. Silvestrska večerja doma MARINIRANA GOVEDINA V GORČIČNI OMAKI Približno 1 kg govedine - ramsteak zalijemo z vodo, polijemo, dodamo jušno zelenjavo in kuhamo 2 do 2:30 uri na rahlem ognju. Kuhano pustimo počivati en dan. Drugi dan pripravimo marinado: olupimo in zelo na drobno sesekljamo 1 strok česna, dodamo 2-3 velike žlice gorčice in mešamo. Med stalnim mešanjem počasi prilivamo 2 del olja in 1,5 del juhe, v kateri smo kuhali meso. Meso narežemo na tanke rezine, ga prelijemo s pripravljeno marinado in ga pustimo v njej nekaj ur - lahko čez noč. Meso iz marinade naložimo na večji servisni krožnik. Marinadi pa dodamo malo bazilike in nekaj vejic zelenega peteršilja in vse zelo dobro zmiksamo. Meso lahko obložimo s kolobarji čebule in prplijemo s pripravljeno omako. K mesu ponudimo krompir v kosih, ki smo ga spekli na slanini in čebuli. Ker bo noč dolga, si poleg običajnega narezka lahko pripravimo še kaj. Na primer LIGNJI V SOLATI kg očiščenih lignjev kuhamo z jušno zelenjavo približno 20 minut. Kuhane narežemo na tanjše kolobarje in jih zalijemo z mešanico iz olja, kisa, sesekljanega česna, sesekljanega zelenega peteršilja in popra. SIROVA PLOŠČA Na večji krožnik naložimo več vrst različnega sira, narezanega na manjše kose -kocke, podolgovate rezine ali druge oblike, narejene z modelčki. Poleg ponudimo grozdje, na rezine narezano hruško, pa tudi orehe. SLANO PECIVO Listnato testo razvaljamo na velikost pekača. Pekač pokrijemo s papirjem, nanj položimo razvaljano testo in ga s koleščkom razrežemo na paličice. Testo premažemo s stepenim jajcem in potrosimo s kumino, sezamom ali naribanim sirom. Na začetku pečemo pri 200 stopinj C, ko testo porumeni, temperaturo znižamo. Za sladokusce pripravimo: PALMOVE LISTIČE Listnato testo razvaljamo v pravokotnik na debelino noževega roba in ga potrosimo s sladkorjem in cimetom. Testo zvijemo z dveh strani, da dobimo dve rolci. Te narežemo na 1 cm široke rezine in jih pečemo pri 220 stopinj C. Ko porumenijo, znižamo temperaturo na 180 stopij C. Novoletno kosilo- za tiste, ki ne bodo imeli sarme. GOVEJI ZVITKI Za osebo vzamemo 1 večji goveji zrezek, ga rahlo potolčemo, posolimo, namažemo z gorčico in popopramo. Nanj položimo rezino šunke, slanine in malo čebule. Zrezke zvijemo v zvitke in jih spnemo z zobotrebci. Na vroči maščobi jih popečemo od vseh strani, jih zalijemo z 1 del juhe ali vode in jih pokrite dušimo do mehkega. Omako zgostimo s podmetom iz 1 žlice moke in malo vode. Omaka naj dobro prevre. Lahko jo še malo popopramo. K zvitku ponudimo pomfi ali krompirjeve krokete in solato. Za posladek pripravimo: PEČEN SLADOLED ALJASKA (Po receptu sestre Vendeline) Pripravimo si biskvitno testo s čokolado, 4 beljake stepemo v trd sneg, v katerega damo 12 dag sladkorja, 12 dag moke in 5 dag naribane jedilne čokolade. Dobro premešamo in damo v namazan in z moko potresen ozek pekač 2 cm visoko. Pečen biskvit dobro ohladimo v hladilniku. Pripravimo beljakovo maso: 4 beljake in 28 dag sladkorja v prahu stepemo nad soparo, da se zgosti (približno 15 minut). Tudi beljakovo maso dobro ohladimo. Biskvitno testo damo na pekač, ga obložimo s sladoledom, tega pa dobro prekrijemo z beljakovo maso. Damo ga v pečico, ogreto na 250 o C in pečemo nekaj minut, da porjavi. Postrežemo takoj! Prijetno praznujte in vse lepo v novem letu! Medni ketiček Vanje Bcrtessi Razposajeni za praznike Te dni nas je narava po nekaj sušnih letih le obdarila s svežino in belino snega in vse bolj se zavedamo , da smo v veselem decembru in s tem povezanimi »stilskimi« modnimi preobrazbami. Vendar počasi! Prazniki so le obdobja, ko svoje oblačenje pripeljemo do ekstrema, kajti urejenost in eleganca naj bi bila vendar del vsakdanjika vsake ženske. V čem je čar novega leta? Poleg utripajočega kiča vseh barv, nemogoče gneče po mestih in grozljivega hujšanja naših denarnic, postaja že skoraj maškarada, vsaj kar zadeva garderobo. Vsakemu se ponuja njegovih petnajst minut, pa če tudi je to lepotno tekmovanje z novoletno jelko. Novoletne obleke naj bi bile slovesne in pomemben del, s katerim ustvarimo vzdušje. Že z nekaj malimi detajli, novo bluzico, svetlečimi nogavicami, salonarji z visoko peto... bomo polepšali trenutke praznovanja. Tisti, ki boste najdaljšo, najbolj noro, in ne vem kakšno noč pričakali v hotelskih dvoranah, si le dajte duška in se elegantni in v prelepih lesketajočih oblekah prepustite divjemu ritmu in odštevanju zadnjih minut starega leta. Tudi letos pa bo največ ljudi zadnjo noč v letu preživelo v varnem zavetrju domačih sten. Slovesnosti trenutka ne narekuje le lokacija, temveč tudi obleka - tudi doma - kjer si lahko dovolimo celo nekaj več drznosti. Preprosto postanite tisto, kar si že od nekdaj želite. Eksperiment z videzom v objemu domačih štirih sten je popolnoma neškodljiv. Že samo salonarji z visoko peto, urejena pričeska, nakit, ter kostim, kar sicer ne sodi v vašo kuhinjo, bo za to noč spremenil utrip v vašem domu z vašimi dragimi. Konec koncev pa, kjer koli že boste, s kom, oblečeni »lepo« ali »grdo«, športno ah elegantno, pomembni so le občutki - in misli, ki vam opolnoči preletijo glavo. Z njimi se boste ukvarjali vse prihodnje leto - hote ali nehote. Obleko preprosto slečemo, kožo težje. Vse lepo v prihajajočem letu, obilo zdravja in uspehov vam želi Vanja. Trgovin^ Vanja Bertami Mali oglasi Oddamo enosobno stanovanje (33 m2) na D. Kvedra 40, Šentjur, za neprofitno najemnino. Informacije: Stana Šešerko, Društvo upokojencev Šentjur. Resevna d.d. odda v najem Pivnico Šentjur. Svoj interes sporočite pisno na naslov Resevna, trgovina in storitve d.d., Mestni trg 3, Šentjur Mali oglasi so brezplačn Kdaj k zdravniku Da bi bilo čim manj neprijetnega posedanja po čakalnicah, upoštevajte naslednji ordinacijski umik Zdravstvenega doma. Ordinacijski čas dopoldanskih ambulant v Zdravstvenem domuje od 7. do 13. ure, popoldanskih pa od 13. do 18. ure. Čas med 7. in 10. uro je rezerviran za nenadno obolele in naročene na preiskave, od 10.30 h dalje pa za kontrolne preglede, posvete, izdajanje receptov in dokumentacije. V popoldanskih ambulantah delajo zdravniki: Ponedeljek: Ljubo Ilič in zasebnica Hilda Prebil Torek: Melita Ilič - Tasič in zasebnik Dragiša Čolovič Sreda: Andrej Fidler in zasebnica Cvetka Prebil Četrtek: Draga Kovač Škoberne (13 - 17h) in Goran Šiljeg Petek: dežurni zdravnik Ordinacijski čas Drage Kovač Škoberne: Ponedeljek, sreda: 7-11 Torek: 7-13 Četrtkek: 13-17 Petek: 8-14 Ginekolog Filip Simoniti dela od 7-13 h, ob četrtkih pa od 13-20 h. zdravstveni dom Šentjur TRGOVINA STORITVE d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur, tel. in fax: 03 57 41 151 TRGOVINA Z OGREVALNO TEHNIKO, ELEKTROMATERIALOM IN VODOVODOM Vsem našim kupcem in sokrajanom želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, in naj se Vam uresničijo vse skrite želje v letu 2002! J UGODEN nakup: ELEKTRO, VODOVODNEGA in MATERIALA ZA OGREVANJE A \ Za dodatne informacije smo Vam na voljo na tel.: 03/ 57 41 151 ali Slike so simbolične. 031/33 64 59 g PRODAJA ZLATEGA NAKITA F IZDELAVA ZLATEGA NAKITA PO ŽELJI STRANKE Z VGRAJENIMI A DRAGIMI ALI POLDRAGIMI ji l KAMNI KRSTNA IN . OBHAJILNA & DARILA PRODAJA ROČNIH UR IN BUDILK EKSPRES IZDELAVA POROČNIH PRSTANOV PRODAJA JAPONSKIH IN KITAJSIH BISEROV 4 VELIKA IZBIRA S. BELEGA ZLATA ZLATARSTVO GO]) Milan Gajšek s.p. V TRŽNO PRODAJNEM CENTRU V ŠENTJURJU Drofenikova 16, tel.: 03/ 749 20 30 Peter Jeršič s.p., Ul. Leona Dobrotinška, 3230 Šentjur (nasproti klavnice) TRGOVINA Z GRADBENIM IN IZOLACIJSKIM MATERIALOM OTTTTTTTTDFm • PVC cevi • betonske zidake • vse vrste opek • Schiedel dimnike • cement, apno, mivko • različne vrste betonskih plošč in tlakovcev - Podlesnik in Stavbar • nosilce in polnila V_________________________________ • barve Jupol, Bellon in Beltop • demit fasade, stiropor, • kombi plošče • izolacije Novoterm in Tervol • opeko Bramac • opeko modul J DELOVNI ČAS od ponedeljka do petka 7.00 - 10.00, ob sobotah 7.00 -13.00 TELEFON 03/749-18-77 FAKS 03/749-18-78 MOBITEL 0609/624-091 LOKARJE tel.: 749 oo 90 hrusevec tel.: 74916 60 Darko Kukovičič, s.p., Lokarje Ia, 3230 Šentjur Naj Vam bo brezmejno lepo. V pravnikih, vsak dan, vse leto 2002. Spoštujemo Vas, ?ato Vam voščimo in Vam privoščimo več miru, prostega časa, družinske topline ter SREČE IN ZDRAVJA. Tel: 031746-11-00 C.Leona Dobrotinška 27, ŠENTJUR LDS Liberalna demokracija Slovenije OBČINSKI ODBOR ŠENTJUR Čas je kot veter, ne da se ga ustaviti niti ujeti. Upamo, da je bilo za Vas osebno Iztekajoče leto uspešno In, da Vam bo novo prineslo uresničitve Vaših želja. Pomemben del našega vsakdanjika je urejanje javnih zadev, ki jim rečemo politika. Tisti, ki se s tem ukvarjamo, z doseženim v zadnjem obdobju nismo zadovoljni. Zato pa toliko bolj z optimizmom zremo v novo prihajajoče leto. Leto 2002 mora biti v tem pogledu prelomno. Naša naloga je zagotoviti pogoje za bistveno bolj uspešno delo lokalnih oblasti, ki usodno krojijo življenje občank In občanov ter vas pri tem vabimo k sodelovanju. Upamo, da bomo dobili priložnost dokazati, da to res zmoremo. Čestitamo Vam ob Dnevu samostojnosti, ter Vam voščimo vesel Božič In srečno novo leto 2002. Sattjunkš NOVICE Policijske cvetke Policisti jim dihajo za ovratnik Da naši policisti niso le manekeni, dokazujejo tele tri zgodbice: Prva: 27 letna M.H., z začasnim bivališčem v Šentjurju, ki se je J.Ž. iz Vrbnega ponudila, da bo za plačilo kaj postorila po hiši, a je raje na brzino prebrskala hišo. staknila 6 tisočakov in izginila kot kafra, se je že znašla v rokah policistov, Druga: Nič bolje jo nista odnesla 29 - letni S.M. in 3 7 - letni A.P. iz Celja, ki sta meseca novembra takorekoč v navzočnosti prodajalcev olajšala blagajno ene od trgovin šentjurske KZ za skoraj 700 tisočakov. Tretja: 26 - letnega Celjana D. K., ki je meseca junija zastonj natankal pri Istrabenzu, so tudi že pripeljali nazaj na mesto zločina. Policisti ob inštruktorko Srečanje z njimi si bo poskušala zapomniti 27 - letna Ž.K. iz Žič (Glej ga šmenta, tudi domačih prestopnic je zmanjkalo!). Taje 3. decembra v večernih urah na križišču pri Bohorču zapustila svojo veselo družbo in pričela požrtvovalno urejati tamkajšnji prometni kaos. Bila je tako uspešna, da so jo policisti vzeli s seboj na postajo, verjetno so jo hoteli angažirati za inštruktorko, a ker je tamkaj po nesreči razbila ogledalo in se poškodovala, so se ji morali odpovedali in jo izročili zdravnikom. Mraz je in zadnji čas za drva Tako sije verjetno mislil neznanec, kije 4. decembra vlomil v trgovino KZ Šentjur in iz izložbenega okna odnesel kar štiri motorke in še mesoreznico za povrhu. Če se pustijo KZ -jevci ropati mesarjem, le zakaj se ne bi tudi drvarjem. Šentjurčani smo pridni Vse kaže, da smo Šentjurčani bodisi pretirano pridni in si moramo tudi za »hladilniške« nastope najeti igralce iz sosednjih občin. Svojo tovrstno vlogo je 8. decembra izvrstno odigral v gostišču Pri Ahacu 34 - letni B.T. iz Žalca. Svojo vlogo pa znajo na pamet tudi šentjurski policisti, ki niso bili prav nič nasilni, temveč so ga obvladali s strokovnimi prijemi, mu enako prijazno nataknili lisice in ga transportirali v Celje. F. K. Petarde Policija se vsako leto znova srečuje s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem ko je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino državljanAov neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena , neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči), prav tako pa vznemirja ljudi, živali in onesnažuje okolje. Dosledno bomo ukrepali zoper vsem, ki bodo metali petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno in sicer: -V ŠOLAH -V VRTCIH -V DOMOVIH ZA OSTARELE -V OKOLICI CERKEV -V STRNJENIH NASELJIH -NA HODNIKIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV -KRAJI KJER SE ZBIRAJO VEČJE ŠTEVILO LJUDI PIROTEHNIČNE IZDELKE NE SMEJO UPORABLJATI OSEBE MLAJŠE OD 16 LET. PIROTEHNIČNE IZDELKE, KI JIH MLADOLETNIKI UPORABLJAJO, NAJ UPORABUAJO LE POD NADZORSTVOM STARŠEV ALI SKRBNIKOV Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato prosimo vse, predvsem starše, skrbnike učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. ZA ŠKODO, KI NASTANE V ZVEZI Z UPORABO PIROTEHNIČNIH SREDSTEV SO ZA MLADOLETNE OSEBE IN OTROKE ODGOVORNI STARŠI, ZATO ŠE ENKRAT APELIRAMO NA STARŠE, DA KOT OSNOVNA CELICA VZGOJE PODUČIJO OTROKE O NEVARNOSTIH, KI JIM GROZIJO Z UPOR4BO PIROTEHNIČNIH IZDELKOV. SPOŠTUJTE PRAVICO SOSEDOV, OTROK, STAREJŠIH, DA V MIRU UŽIVAJO PRAZNIKE, ZATO NE MEČITE PETARD V NJIHOVO BLIŽINO IN PRED NJIHOVE DOMOVE! POLICISTI PP ŠENTJUR Egipt malo pobliže Kakšen slab mesec nazaj je v Avstriji, natančneje v Leobnu, potekala razstava o Egiptu, njihovemu načinu življenja, nakitu, oblačilih. Skratka Egipčane sem si lahko predstavljala, kot bi bili pred nami. Takšna razstava je seveda zelo obiskana, ampak menim, da so zelo slabo organizirali vodenje. Skupina, v kateri sem bila jaz, se je morala kar naprej nekam prestavljati in smo imeli čisto zmešan vrstni red. Sobota mogoče res ni primerna za večje izlete na razne razstave v tujino. Malo sem se začudila, ker je bilo kar nekaj avtobusov z upokojenci. Pa ne zaradi tega, ker si oni ne bi smeli tega ogledati, začudilo meje, da so prišli v soboto, pa imajo cel teden čas. Bolje, da pustim upokojence pri miru, da se slučajno komu ne zamerim. Presenetilo me je tudi, da smo imeli predavanje v angleščini, druga skupina Slovencev pa v slovenščini. Tudi to je po eni strani dobro, saj sem lahko malo prevetjala svoje znanje tujega jezika. Še zdaj ne' vem, zakaj je v muzejih in na razstavah prepovedano fotografiranje. Prijateljica Tjaša, kije šla z mano, seje ravno postavila zraven faraonove krste in hotela sem narediti spominček, pa meje prijazna vodička potrepljala po rami ravno v trenutku, ko sem hotela pritisniti sprožilec. Prijazno mi je razložila, da se fotografirati pač ne sme in da se bova morali zunaj. Pa drugič. Zelo so poudarjali, da so v prejšnjih časih zelo kradli in ropali dragocenosti in da se to ne sme in kako kaznivo je takšno dejanje. Ja kako so pa oni dobili tiste originale, ki so jih razkazovali na razstavi. Egipčane pač niso šli vprašat, če jim dovolijo vzeti tisto znamenito verižico kraljice te in te. Kot je za muzeje seveda logično, se nismo smeli ničesar dotakniti, pravzaprav so vse skrivali za debelimi stekli. Razstava je bila seveda zelo zanimiva, čeprav mogoče iz tega mojega besedila tega niste razbrali. Prav zanimivo bi bilo, če bi se lahko za en dan prelevila v egipčansko kraljico in nosila vse tisto zlato in oblačila, kakršna kraljice pač nosijo. Če boste imeli priložnost, da si ogledate to razstavo, vam jo toplo priporočam. Tudi zgodovina je lahko zanimiva. nina Decembrski zapisi Časovni stroj Jurij Malovrh, župan »Na podžupana se popolnoma zanesem.« (ŠN, december 2000) Franc Šet, sosed nekdanjega kluba Zapata o nočnih dogajanjih na njegovem gnojišču »Pijani voznik se seveda ob petih zjutraj ni mogel odpeljati, zato gaje moral s traktorjem izvleči sosednji kmet. Ko je vrh šofer odprl vrata stoenke, je iz nje pritekla gnojnica.« (ŠN, december 1999) Anja Arbajter, učenka o šoli v naravi »Vsi smo se veselili petdnevnega svobodnega uživanja brez staršev. Ampak to ni povsem držalo. Že res brez staršev, a pod budnim očesom učiteljic...« (ŠN, december 1998) Gašper Orehek, svetovni popotnik »Nekajkrat sem tudi sam bil v položaju, da so me hoteh častiti kot božanstvo.« (ŠN, december 1996) Olga in Rudi Dobovišek, ob zlati poroki »Rada sva se imela in se še imava, le da se danes še tudi spoštujeva. Pridno sva delala od zore do mraka, bila vesela tistega, kar sva ustvarila in prav malo nama je bilo mar drugih ljudi.... Vse sva se vedno pogovorila in prav nikoli se nama ni bilo težko skupaj odločati.« (ŠN, december 1995) Vinko Jagodič, nekdanji občinski funkcionar o telefoniji »Šentjur je leta 1964 imel induktorsko centralo in 24 telefonskih številk.« (ŠN, december 1995)________ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČE,, ZDRAVJA IN USPEHOV V LETU 2002 VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU ŽEUJO ČLANI OBČINSKEGA SVETA in ŽUPAN OČINE ŠENTJUR PRI CELJU Jurij Malovrh s sodelavci. INBrirti Čestitamo za dan samostojnosti. V petek, 14. decembra, so šentjurski policisti svojo decembrsko preventivno aktivnost nadaljevali z zanimivo predstavitvijo svojega boja zoper alkohol v prometu. Poleg gledanja in komentiranja aktualnega filma so obiskovalci, ki so tri ure z zanimanjem oblegali policijske stojnice, lahko izmerili svoj šoferski reakcijski čas, zavorne poti pri različnih reakcijskih časih in pogojih na cesti, preizkusili različne alkotesterje, nazorno preveriti svojo naletno užo pri različnih hitrostih in še kaj. Kar precej zanimanja je zbudil promilomat, ki ga Tim trade d.o.o. ponuja gostincem za uporabo nedoločno okajenim gostom, preden sedejo v avto. F. K. torek, 24.december 2001 MALTA, ki ni mort Po deželi malteških vitezov in potlačene spolnosti (2. nadaljevanje). No, na srečo je po 10 minutah le ugotovil, da je nezaželjen in je odšel. Toda moja malenkost se je počutila že prav ogrožena. Toda, kot sva si rekla: briga naju, dopusta nama takšni ljudje ne bodo kvarili. Kakšno dobro uro kasneje pa vidim, kako en starejši debel moški reče drugemu starejšemu še bolj debelemu moškemu, naj ga namaže po hrbtu. Ponavadi drugega namažemo po hrbtu tako, da slednji leže na trebuh in se pusti namazati. Toda tokrat ni bilo tako. Moški je celo vstal in se priklonil naprej ter se pri tem z rokami oprl na kolena, pri tem pa zelo izbočil in napel svojo zadnjico, drugi pa je stopil za njega in ga pričel mazati po hrbtu, pri tem pa se z mednožjem dotikal njegove zadnjice. Ta prizor pa je bil enostavno preveč za mojo ubogo nežno krhko krščansko dušo. Saj nimam nič proti gejem in biseksualcem, ampak da ti morajo tako zelo v obraz metati, kaj počnejo, pa tudi ni lepo. Očitno sva kot tujca prišla na njihovo ozemlje, ki ni bila zgolj nudistična plaža, temveč tudi njihovo zbirališče in spoznavališče, zato sva urno pobrala šila in kopita ter šla na navadno plažo, pri tem pa ugotovila, da na katerokoli neuradno nudistično plažo najina noga ne stopi več. A vendar to še ni bilo vse, kar so Maltežani imeli za pokazati, vsaj kar se njihovega dojemanja spolnosti tiče. Naslednji večer, na poti na večeijo, mimo naju stopi tip s kratkimi hlačami, ki pa jih je imel oblečene tako, da so se iz njih videli njegovi družinski dragulji (po domače: jajca). Pa ne tako, da bi samo betežno in resignirano visela kot kakšno mokro in razvlečeno staro perilo, temveč jih je z robom hlač nekako priškrnil, da so se napela kot majhen balonček, kot kakšni mladi šampinjoni. In takoj ko je stopil mimo naju, seje obrnil in nama pričel slediti. To presenečenje je bilo tako zabavno, da sva se pričela na ves glas smejati. Tip pa se ni ustrašil niti, ko sva zavila na glavno ulico, polno ljudi. Lepo ponosno nama je sledil in ponujal svoja jajca na ogled. Le ko je mimo prišla mamica z dvema malima otrokoma, jih je pospravil na varno, potem pa zopet postavil na ogled. A je morda mislil, da naju bo s tem tako zrajcal, da bomo šli vsi trije v posteljo? Verjetno, ampak kdo ve. Maltežani imajo očitno res izkrivljen smisel za dojemanje spolnosti. Po drugi strani pa, v državi, ki zaradi močne prisotnosti Cerkve nima niti enega sex shopa in ne prodaja niti ene pomo revije, niti v videotekah nimajo pomo filmov kot tudi ne na TV, itak ni za pričakovati kaj drugega. Moški je pač tako narejen, da non-stop proizvaja spermije in ko se jih enkrat nabere dovolj, začuti potrebo, da se jih je treba znebiti. Za vsako ceno in takoj. Enostavno ne gre drugače. Če se to kmalu ne zgodi, potem vsa sperma butne moškemu v glavo, kjer mu popolnoma skisa možgane, in šele potem začnejo moški delati oslarije. Zato je nujno, da ima samski moški kje blizu kakšen ventil za sproščanje v obliki pomjakov ali pomo revij. Ker pa v katoliški državi tega ni... eh, nastanejo nepredstavljivi problemi. Spolnost je pač kot žoga na vodi: bolj kot jo zatiraš in tiščiš dol, bolj močno ti bo priletela nazaj v glavo. Kar se, kot vidite, moškim na Malti zelo pozna, tako da nič hudega sluteči mristi včasimo dobimo občutek, da smo se znašli v kakšni epizodi Monty Pythona. Ob teh dogodkih so vsi ostali nekako zbledeli in postali premalo zanimivi, da bi jih tule opisal. Nekaj zanimivih stvari pa še vseeno velja dopisati. Recimo to, da znajo Maltežani mrista izjemno dobro opiliti do golih kosti. Temu se lahko zahvalijo tudi svoji burni zgodovini - zaradi strateške lege otoka je nanj navalil vsakdo, ki je hotel vladati Evropi. Tako so na njem bili (ali so ga oblegali) Feničani, Grki, Rimljani, Francozi, Britanci, Nemci, Turki, itd. Takorekoč vsak narod, ki je v zgodovini našega kontinenta kdaj pomenil velesilo. Zato je tudi narod Maltežanov precej nenavaden - imajo se za Italijane z britanskim obnašanjem, ki govorijo arabsko in so žareči katoliki. Zaradi vsega tega je turistična ponudba na Malti na zavidljivi ravni, saj imajo za pokazati ogromno stvari, ki pa jih seveda zelo konkretno zaračunajo. Njihova valuta je malteška lira, ki stane okoli 550 tolaijev. In vsaka malce bolj zanimiva stvar stane okoli 2,5 lire, kar se po nekaj dneh dopusta, ko človek vsako ceno ne preračunava več v tolarje, niti ne zdi veliko, niti ne izgleda veliko (nekaj neuglednih kovancev), toda če si privoščiš nekaj za nekaj lir tam, pa nekaj lir tu, zelo hitro opaziš, da proračun kopni s svetlobno hitrostjo. Vendar pa Maltežani ne tržijo samo svoje daljne zgodovine, temveč tudi sedanjost. Recimo, pred borimi 20-imi leti se je tam dogajala hollywoodska filmska produkcija - Robin Williams je v svoji prvi filmski vlogi odigral Popaja, režiral pa je slavni Robert Altman. Za namene snemanja so zgradili pravo malo vasico, kije hitro dobila ime Popajeva vasica. Ob koncu produkcije so producenti hoteli vasico razmontirati, vendar so jih Maltežani poprosili, naj jo pustijo pri mim, da bi jo lahko za drage denaije razkazovali kot turistično znamenitost. Podobno so naredili tudi Italijani, ko so pred kratkim v Firencah snemali Hannibala - zdaj tam tržijo obhod po ulicah in mestih, kjer se je sprehajal Anthony Hopkins med snemanjem tega filma. Evo, temu se reče turizem. Pri nas pa je pred leti igral Pierce Brosnan, novodobni agent 007, in celo hodil s Slovenko, pa tega ne ve skoraj nihče, niti Slovenci sami, kaj šele, da bi to tržili. Saj ne, da je pri tem sploh kaj videti zanimivega, bolj je pomemben občutek, da so na teh mestih bili ljudje, ki imajo velik vpliv na današnjo pop-kulturo. Imajo pa Maltežani tudi svojo temno stran. Recimo jeseni, ko veliko ptic leti v južnejše kraje, uporabijo Malto za počivališče pred poletom do Afrike. In kaj Maltežani naredijo? Iz tega so naredili festival streljanja -za zabavo streljajo ptice po otoku in v zraku. Pa ne zaradi prehrane ali kakšnega drugega izkoriščanja, temveč kar tako - trupla pustijo obležati po otoku oziroma pustijo da padejo v motje. Vsako leto tako postrelijo okoli 4 milijone ptic. Zanimiva je tudi družbena ureditev spolov na Malti. Recimo, na Malti ženske ne hodijo v službo. Razen morda v kakšnih večjih središčih, kjer morajo biti privlačne natakarice. Dmgače pa so celo življenje doma in skrbijo za hišo in otroke. Denar služi moški in če ga ni dovolj, si najde še eno službo. Kljub temu nezaposlenosti na Malti skorajda ni, saj je delovnih mest na voljo še in še. In ko moški dobi svoje plače, jih do zadnje lire odstopi svoji ženski, da z njimi upravlja domače ognjišče. Prav nič ne ostane njemu - če hoče kdaj iti ven s kolegi, mora za denar zaprositi svojo ljubljeno ženko. Evo, že slišim stampedo žensk, ki se selijo na Malto... mf Dragi moji Planinčani in tudi Šentjurci! Sveta Pomagavka, v kak zos sem padla. Lucijo je napadla gripa in zdaj naj bi ji jaz vrnila tisti dolg od prejšnje številke ter šla pogledat v daljni Šentjur oziroma vprašat po zdravju in počutju vsaj njena Janeza in Jurija. E, draga moja Lucija, ne bo šlo. S takšnimi gospodi si Pepca ne bo maz... r.., oh skoraj se mi je zareklo, mislila sem povedati, da imam grozno tremo, saj od takrat, ko je prišel na Planino sam Broz in sem lahko na lastne roke ploskala, ko je preprosto, tako kot mi vsi, stopil v našo planinsko kašto, nisem imela na blizu opravka s tako finimi gospodi. Ne rečem, tisto pretegnjeno antibirokratsko ministrsko svetnico Nevenko bi še že vedela kaj vprašati, še najraje kaj o tem, kako v Ljubljani seksajo, ali pa prositi za nasvet ministra za črne gradnje Kopača, ki ima tudi sam tovrstne bogate izkušnje, in potem pametno svetovati planinskemu Kovaču, kako asfaltno bazo prešvercati mimo državnih uradnikov. Toda lastnonožno stopiti pred blaženo obličje Jurija, to je nekaj čisto dragega. Nak, ne grem, pa amen. Grem pač trikrat raje z Matejem Žalujko na furež. Z ozirom na žalostne posle, s katerimi si človek služi svoj (ne ravno pretanek) kos kruha, je prav čudno, da ima tak pretanjen smisel za humor in kulturo. Šentjurčanom plača fahkomedijo, prašičev žalostni konec pa skompenzira ob izdatni pomoči domačih ljubiteljev Živah in gospoda Cverleta v šentviškem kulturnem hramu. Dober je ta naš Matej Žalujka. Sicer se mu je malo zalomilo in mora zdaj na pogrebih sam držati mikrofon, odkar je nova ravnateljica vzela v precep šolsko - krajevnega Tonija, ampak Žalujka bo tudi za ta problem našel salomonsko rešitev. Tako kot je z lastnim denarjem dokončno rešil težave z WC - jem v naši planinski vežici: s klina snameš larfo, si jo potegneš na ksiht in počepneš za nova vrata, pa je zadeva rešena. Poštna Jana pač nima tako srečne roke pri svojih ukrepih. Ko je od svojih telovadk hotela kar ob koncu leta pokasirati telovadnino za vso prihodnje leto, so ji punce kar naravnost rekle, naj se j..., kar je menda tudi storila. Dve debeli uri sem šetala po zasneženem dobjanskem centralnem trgu od Urške do cerkve gor in dol ter silila v Dobjane, da bi rekli kakšno čez svoja občinska Francija, pa nisem uspela najti niti enega samcatega nezadovoljneža. To me je ganilo do solz. Kako lahko Dobjani tako vroče ljubijo svojo oblast! Skoraj tako kot ona njih. Res morata biti dobra ta dobjanska Francija! Zaslužita si tudi moje božično - novoletne čestitike. Pa vsi moji spoštovani bralci tudi. Vaša Pepca m eš Kop (1979-2001) Grem, Grem v neznano. Sam. Bog ve kam. Jaz ne; Tjavendan. Trošim zrak, ki ga bil ne bi, če ne bi bil, bil odšel. Pogumno dvignil noge, z rokami v žepu, v dobi nedolžni sem. Slišim korak, ki se ustavil ne bo! Tam! Bog ve kam. 3.4. 1996 Spoštovani urednik V prilogi vam pošiljam moj žalni nagovor pokojnemu Martinu Kristanu, dolgoletnemu hišniku OŠ F. Malgaja, ki ga zaradi pozne ure pogreba nisem imel priložnosti povedati. Prosim, če ga vsaj v izvlečkih objavite. P. Pregrad Martinu Kristanu v spomin Od nas se je poslovil človek, ki je v srcu nosil veliko močne ljubezni do vsega poštenega in dobrega. Izgubili smo plemenitost, za katero ostaja bolečina, ki žalosti do grenkih solz. Martin, tvoja ljubezen do matere, tvoja skrb za družino, za katero si z ljubeznijo veliko naredil, sta bili vzorni. Bil si jim velika opora in tolažba v vseh pogledih. Čeprav si imel trdo mladost, brez mnogih dobrin, si tisto, kar te je osrečilo, z ljubeznijo podelil s svojci, prijatelji in sosedi. Še tako bi te radi srečevali, se s teboj pogovarjali, a nas je zahrbtna bolezen ločila že v 42. letu tvojega plemenitega življenja. Božja pota so v človeku, ki vemje, skrivnostna in šele takrat, ko premine njegova fizičnost v veri v Boga, pride tisto večno življenje, vredno takšnega človeka, kot si bil ti, Martin. Martin, pogrešali bomo tvojo neskončno dobroto, tvojo vedrost, dobrohoten nasmeh in nasmejan obraz, ki nam je vsem okrog tebe vlival pogum. V imenu vaščanov Nove vasi in v svojem imenu izrekam sožalje tvoji družini. Počivaj v mim! ____________________________Peter Pregrad Mesec je naokoli in v Knjižnici Šentjur so za vas pripravili nove knjige za praznične dni. Nove knjige so tokrat le za odrasle, ampak komu mar, saj nas mlajših tako ali tako med počitnicami branje ne zanima preveč. Mi se bomo hodili smučat, sankat, drsat ali pa preprosto kepat. Ampak, le eno samcato knjigo bomo dobesedno požrli. Knjigo z naslovom Grenka 'čokolada, pisateljice Mirjam Pressler. Knjiga ni novost, je pa izredno »luštkana« za branje. Tako po naslovu, kot po vsebini. Njena glavna junakinja je petnajstletna Eva, ki ima ogromno problemov. Največji je njena teža, zato se odloči, da bo stradala, a to ji ne uspe, saj nima nobene discipline. Takoj za težo je šola, kjer nima prijateljev, saj se drži stran od vseh, ker ima občutek, da je ne bodo sprejeli zaradi teže. Nato je dolgo vse v redu. Ko pa Eva pride do teme s fanti, se ustavi vse. »Ne samo da sem debela, fanta sploh še nisem imela,« velikokrat pomisli. Tako razmišlja vse dokler ne sreča Mihela. Mihelu je vseeno, če je debela in je rade volje njen prijatelj. To prijateljstvo pa se kasneje razvije še v nekaj več, kar pa prinese le še več najstniških težav. Upam, da vam bo knjiga všeč! Knjižne novosti Seznam novosti za odrasle: Slomšek, A.M.: Slomškove drobtinice Mati Terezija: Sadovi ljubezni Zadnikar, M.: Romanske cerkve v Sloveniji Novak, F.: Poslovno in uradovalno komuniciranje Jeršek, M.: Energija videnja Merle, L.: Telovadba za telo in dušo Gerent, C.: Vodnik v uspešno spolno življenje Celli, E.: Hujšajmo s testeninami Hartman, E.: Tisoč in eno zdravilo Gostečnik, C: Poskusiva znova Laut, P.: Denarje moj prijatelj Štern, A.: Skrb za gene Zorman, L: Angel varuh 10 najbolj branih mladinskih in otroških knjig v letu 2001: 1. Rovvling, J.K: Harry Potter 2. NVooding, Chris: Vihamo nebo 3. Stine, R.L.: Dobrodošli v mrtvi hiši 4. Knisten Mala čarovnica Lili. Skrivnostna mumija 5. Dando, Sue: Spala sem s fantom najboljše prijateljice 6. Stine, R.L.: Demonska kri 7. Stine, R.L.: Noč, ko je lutka oživela 8. Brežina, Tomas: Zaklad poslednjih zmajev 9. Bryant, Ann: Pogumno Fen! 10. Ullrich, Hortense: Ne poljubljaj čarovnic 10 najbolj branih knjig za odrasle v letu 2001: 1. Andrevvs, V.C.: Jutranje skrivnosti 2. Sheldon, Sidney: Zaupaj mi svoje sanje 3. Quick, Amanda: Ljubica 4. Clark, M. Higgins: Moja si 5. Clark, M. Higgins: Kje sta otroka 6. Sheldon, Sidney: Jutro, poldne, noč 7. Bradford, B. Taylon Glas srca 8. Steel, Danielle: Pet dni v Parizu 9. Fritz-Kunc, Marinka: Zbogom prijatelj moj: roman 10. Coelo, Paulo: Veronika se odloči umreti Upam da boste ob branju uživali. Zdaj vam pa le še zaželim vesel božič in srečno novo leto ter nasvidenje! t.b. Šentjur*:« NOVICE Stolpec za (de)humanizacijo Praznične bilance Za vas ne vem, toda sama v času »veselega decembra« hodim naokoli precej nasršena in s pogledom ranjenega bengalskega tigra. Ob pogledu na množico mežikajočih luči lahko pomislim le na davkoplačevalski denar, ki bo plačal vso to elektriko. Ob živce me spravljajo bedaste uvožene božične popevke, v trgovine ne hodim, ker so polne maničnih nakupovalcev daril, in bog ne daj, da me še kdo zamori z vprašanji o tem, kje bom letos pričakala novo leto. Čemu ves ta kaos? Zdi se, kot da se vesoljno ljudstvo naravnost prisiljuje,da bi se imelo lepo za vsako ceno. Vam kvarim razpoloženje? Vaše male, mizerne užitke? To je ravno moj namen. Da bi vas za nekaj trenutkov ustavila, da bi zajeli sapo, odprli oči in mislili na kaj drugega kot na recepte za božično pečenko. Naredimo bilance, ne le osebnih, pač pa tudi splošne, svetovne, družbene. Pa ne mislim na Busha, Afganistan, NATO, Somalijo, naravne katastrofe in vatikanski sporazum. To smo skupaj počeli vse leto in nam gre že na živce. Ker se nas to pravzaprav ne tiče, ker to ni na »našem dvorišču«, ker si lahko privoščimo luksuz pacifizma na račun tega, da pač nimamo vojne. Ja, potem si lahko po pilatovsko umivamo roke, češ, saj nismo mi klavci in nismo barbari, ki bodo razsuli svet. Zato imamo pravico, da si (oprostite) brišemo rit z vijoličastim triplastnim papirjem in se gremo standard. Da pač tekamo po trgovinah in penimo, kako je vse drago, hkrati pa kopičimo domove z vsemi na videz nujnimi, a hkrati nepotrebnimi artikli. Cez nekaj dni bo podobna manija pograbila verjetno tudi mene samo, zato si sploh ne smem privoščiti arogantnega kritiziranja vsega, kar vas pač veseli. Skrbi me ozadje tega prisiljenega, narejenega veselja, umetno producirane radosti. Kaj si hočemo s tem prikriti, kaj pozabiti? Ste kdaj pomislili, da nam vsa ta naglica in besni tempo pravzaprav preprečujeta, da bi razmišljali o res pomembnih rečeh? Da na ta način poskušamo utišati nemir nekje globoko v nas? Dejstvo je, da sveta preprosto več nimamo radi in postajamo nekakšni oklepniki, okamenele duše, ki jih navidez nič več ne gane. Bolj ko poudarjamo individualnost, posebnost in nenadomestljivost vsakega posameznika, bolj enaki smo si. Uniformirani vojaki kapitalizma, novega svetovnega reda, sužnji tistega, kar je »in«, slepi sledniki najbolj banalnih zapovedi potrošniške mašinerije. Verjetno boste ugovarjali, češ, kaj pa naše vrednote, dragocenost medsebojnih odnosov, lepota tradicije, otroški nasmehi in podobno? Ja, na prvi pogled že.... Kaj pa pravzaprav so vrednote za vas? Tisto, kar se zdi pravilno kakšni polumni urednici bedaste ženske revije? Dejstvo je, da imamo vsi polna usta modrih besed o človeški etiki, pravilnem ravnanju, idealnih odnosih, žal pa so že zdavnaj izgubile pomen. Sreča, mir, dostojanstvo, svoboda, pravice,... bla, bla, bla... Besede so poceni, zastonj, a nam jih nekateri drago prodajajo. Tudi za ceno človeških življenj v imenu človeškosti. Pravzaprav smo si sami krivi. Ker smo si dopustili postati imuni na vse bolezni sodobnega sveta. Zanima nas le tukaj in sedaj, tisto, kar lahko zgrabimo in potrošimo, nato pa odvržemo. Preteklost je že mimo, v prihodnost si niti pokukati ne upamo, zato je potrebno vse uporabiti in storiti že danes. In veste, kako je videti današnji svet? Približno kot smetišče nekaj dni po novoletnem praznovanju, ko je polno žalostnih, mrtvih smrečic, ki si smo jih naravi iztrgali in okitili za nekaj dni, nato pa odvrgli. Enako smo po praznikih videti tudi sami - iztrošeni in mrki. Umetno proizvedeni sveti čas je minil, vrnila se je rutina. Ni pa nujno, da bo tako. Če si boste vzeli nekaj trenutkov za razmislek, boste verjetno ugotovili, da se vam ni treba vrteti tako bliskovito, kot se ta naš obupni svet. Morda boste na sveti večer izklopili vse naprave okoli vas, pozabili na bliskoviti čas, si privoščili brezskrbnost in dovolili, da se v vas prebudi tisto najlepše. Prosim, ne prestrašite se nenavadnih krčev mišic okoli ustnic - saj je le smehljaj... Srečno! Polonca Mastnak torek, 24.decemt>er 2001 Počitniški spored @pp75.3230Šen1jur hfo@skms.net - www.skms.net @031.404.146 Rekreacija: Dodatni termini in sicer od pon. (24.) - čet. (27.) ob 14:30. Redno: sobota 14:30 fantje, 18:30 dekleta. Lokacija: OŠ F. Malgaja. Prostor: Torek 25/12, 21h: božični video večer po izboru Dedka Mraza. potrebno podaljšati veljavnost članske najkasneje do 1.3.2002. Moč inteligence! Začele so se priprave na 11. cifro. Prispevke, ideje ipc posredujte na hyperlink “mailto:mocinteligence@email.si” mocinteligence@email.si. Potrdila o vpisu! Še vedno . j , . zbiramo in še vedno nagrajujemo Sreda 26/12,21h: dan državnosti . ., ... . ., :4____. T__D_______imetnike prispelih originalnih potrdil o vpisu na fakulteto. Uradne ure! V prostorih MS s kitarami. Igrajo: RocUnhollo. Četrtek 27/12, 181: okrogla miza »NESTRPNOST in MLADI«, ki jo 15H bo vodila študentka psihologije Katja Senica. Sobota 29/12, 18": carske igre, 2Ih: elektro ritmi z dj Mitom Nedelja 30/12, 21", MU-MU scena z dj Traktorjem. Vstop v ustrezni opremi bo nagrajen! KD Šentjur: petek 28/12, 22h: rock koncert skupine Zaklonišče prepeva, predskupina Zeus. Predprodaja: MS servis. Mali nogomet! Iščejo se člani/ce za malonogometno ekipo v ŠKIS ligi! Info: 031-604-413 (Andrej). Popustnik! Pripravljamo nov popustnik za člane. Prosimo tudi za predloge. Za uporabo popustov bo Zaklonišče nreneva Zeus 28. dec 2CC1 KD Šentjur 21:CC predprodaja kart: MS Servis ms sanris Ulica Dušana Kvedra 26 pon-pet 11-15; tel: 749 11 50 t- 1*4*9 Podsreda 87,6 MHz Boč 93,7 MHz ŠMARJE PRI JELŠAH internet: http: //www.radio-stajerski-val.si e-mail: desk@radio-stajerski-val.si Studio Tel.: 03 81710 30 03 817 1040 Centrala Tel.: 03 817 1011 03 8171037 torek, 24.december 2001 ŠENTJURJU ,e”*“9 Za kaj gre? Novogoriških rokerjev ZAKLONIŠČE PREPEVA ni treba j posebej predstavljati , so bend, ki se jih , — K 4 drži sloves, da trenutno predstavljajo I * fi špico naj večjih zajebantov, kar jih premoremo pod Alpami. Nekateri resni kritiki vam bodo znali povedati, da gre za navadno jugo-nostalgično sranje, vendar se definitivno motijo. Kajti ustvarjalni vrh novega primitivizma jim tiči v takoj prepoznavnih komadih: Žitje Miče Murquia, Glasajte za nas, Novo vreme stare dileme......Hasan iz azila. Zatorej znajo, s čvrsto južnjaško špuro in samosvojim smislom za humor v | pred-novoletni euforiji potolči rekorden , tisočglavi obisk Shiddarte. Zaklonišče p (■■■'■ *. i, 1 ■' 1"J' so prava reč za tiste, ki jim primanjkuje totalnih odjebov in hrepenijo po korajžni veselici tja do jutra, ko je treba natakniti sončna očala in prek ceste v gostilni pri Bohorč, vljudno reči bog | daj! !P Petek 28.12 KD - 21:oo Kaj najraje posluša JOŽE ARTNAK predsednik in svetnik LDS. 1. Rolling Stones 2. Parni Valjak 3. Kreslin & B. Banda n Kaj najraje posluša JANKO NARAT-JENKI kozjanski kavboj l 1 I.Sokoli-Pero Lovšin Z.VIado Kreslin 3.Martin Krpan Kaj najraje posluša BOGDAN RAHTEN-br Predsednik ŠKMŠ ?<% I.ResNullius ( ■ Z.Dandrough IfV' . Al B.Strelnikoff 1 (0) TATOO 2 (0) HASAN IZ AZILA 3 (1) ORIJON LADY 4 (9) POREDNI GOSTI 5 (0) TO JE VOODOO 6 (7) QUEEN OF MY HEART 7 (9) TETOVIRANI 3 8 (0) NOREC 9 (0) FREEDOM 10(0) LETO 1600 Big Foot Mama Zaklonišče Prepeva Shiddharta Zmelkoosv Vogurt Westlife Orleki Lara Banica Eaul McCartney Klemen Klemen Lestvica je sestavljena na podlagi vaših predlogov GLASOVNIK Oa#1110 Ime:____________priimek:_________; tel:________ SODELOVALI BOSTE V 3X3 Glasovnik pošljite na uredništvo NOVIC Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur Na ponikvi imamo nov semafor Pa ne takšnega, ki bi stal ob cesti in usmerjal promet, ampak tistega, ki šteje minute ter rezultat. Seveda govorim o košarkarskem semaforju, ki je po dolgem času le prispel v telovadnico Osnovne šole na Ponikvi. Semafor bo dobro služil svojemu namenu tako šolskim kot starejšim igralcem košarke. Do sedaj je navadna štoparica služila vse odkar na Ponikvi obstaja zanimanje za košarko, sedaj pa bosta čas ter rezultat na vidnem mestu tako za igralce kot gledalce. Manjka le še odštevalec štiriindvajsetih sekund Zaenkrat si ga športno društvo še ne more priskrbeti. Semafor je svojo luč zagledal v soboto, 09. decembra, ko so košarkarji igrali tekmo z igralci iz Pristave pri Mestinju. Igralce KK Ponikva je nova pridobitev tako razveselila, da so kar zmagali. Tako je bilo tudi na naslednji tekmi, kjer so zopet slavili. K K Ponikva ima v svoji malhi že kar pet zmag v šmarski medobčinski ligi. Na koncu naj še omenim, da se Športno društvo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali in vas vabijo, da jih v naslednjem letu pridete gledat in seveda tudi navijat za boljši uspeh. M. L Sreča Decembrska Sreča je, da sploh živimo, V vrhove dreves da jo z drugimi delimo. so se uvile saj kdor sreče ne prizna, srebrne nitke iz nebes, nima duše ne srca. v ivje je december odel svoje sanje. Nekomu je sreča denar in zlato, Tiho pada sneg, drugjnu cvetoče pomladno drevo, spokojna tišina nekdo je presrečen, da kruha ima, igra pesem minulih dni. drugi, da svojega očka spozna. Belina pokriva zemljo, spominom in sreči Sreča je, da nismo enaki, podaja toplo roko. da v svojih očeh smo sami junaki, Tiho pada sneg. največja sreča pa je to, I.U. ko dušo nam hrani zdravo telo. Majda R MM4J torek, 24.december 2001 Končno tudi zmaga v gosteh V novo leto srečni in uspešni S tekmo proti Kraškem Zidarju so šentjurski košarkarji minulo soboto zaključili košarkarko leto 2001. V primeru zmage so se usidrali tik pod vrhom lestvice Hypo lige in imajo ob takšnem nadaljevanju sijajne možnosti za uvrstitev v končnico. Zmotil jih ni niti odhod Čoviča v Francijo, vse bolj pa se govori o prihodu legendarnega Petranoviča. Blesti naveza Novakovič-Petrovič... V zadnjem obdobju je 'V5 bila edina temna lisa poraz pri __ Elektri v Šoštanju, ki KK ŠENTJUR jC raV"° Z uspehom nad Alpos Kemoplastom začela zmagovalni niz. Toda Šentjuirčanov to ni vrglo iz tira in so brez težav že naslednji teden doma ugnali vodilni kranjski Triglav. Prvič so zaigrali brez »emigranta« Čoviča, ki ga je sijajno nadomestil letošnja okrepitev Bojan Novak. Najbolj pa je blestela rogaška naveza Ilija Petrovič- Damjan Novakovič. Prvi je odlično vodil igro in v obrambi pridobil kar šest žog, Novakovič pa je ponovno V letošnji sezoni so šentjurski košarkarji v vrhu tudi v številnih statističih rubrikah. Damjan Novakovič je s povprečje dobrih 25 točk na tekmo prvi strelec lige, zadel je največ metov za dve točki, je eden najboljših trojkarjev... Ilija Petrovič je drugi po ukradenih žogah, tretji po asistencah in 12. strelec lige. Najboljši šentjurski skakalec je s 5,1 skoka na tekmo Husein Kahvedžič. Sicer pa ima Alpos Kemoplast najboljši napad v ligi, a na drugi strani kot običajno najslabšo obrambo. neusmiljeno polnil koš. Kahvedžič je odlično skakal, na nivoju je odigral Ribežl in tako je Šentjur preplezal Triglav za 13 točk. Alpos Kemoplast je v letošnji sezoni na gostovanjih odlično igral v treh četrinah, v zadnji pa kot po pravilu močno popustil. V Domžalah je bilo v četrtem poskusu ravno obratno. Šentjurčani so pritisnili na plin v zadnji četrtini in naredili odločilno razliko ter na koncu zmagali 79 : 68. Ponovno je blestel kdo drug kot Novakovič (25 točk), omeniti pa velja prvo solidnejšo predstavo tujca Spahiča (27 minut, 10 točk, 6 skokov), ki po (ne)pričakovanem odhodu Čoviča do nadaljnega ostaja v klubu. Jadranko Čovič je v začetku decembra namreč zapustil Šentjur in se podal v okolico Pariza. Za tamkajšnjega drugoligaša je odigral le tri minute na eni tekmi, potem pa so se mu Francozi takoj odrekli. Po čudni avanturi se je Čovič želel vrniti, toda v Šentjurju so rekli ne. Zdaj trenira v Mariboru. “Čovič zaradi taktiziranja glede nove pogodbe ni bil z nami že na poletnih pripravah, kar se je poznalo na vzdušju v slačilnici. Da bi mu še enkrat oprostili njegove muhe ne bi bilo fer do ostalih igralcev, ki se trudijo in igrajo s srcem. Še posebej v zadnjem obdobju, ko priložnost dobiva celotna ekipa, ki dosega odlične rezultate", je povedal Igor Pučko. Edini pravi center zdaj ostaja Nedžad Spahič, za katerega smo nazadnje pisali, da je blizu odhodu iz Šentjurja. Toda po avanturi Čoviča je situacija drugačna, Spahičeva predstava v Domžalah pa je morda napoved boljših časov tega košarkarja iz Bosne, ki ima sicer sklenjeno pogodbo do maja 2002. Vse več se govori, da naj bi na mestu Jadranka Čoviča zaigral izkušeni veteran Veljko Petranovič (42 let), ki sije ogledal vse letošnje tekme v Hruševcu. V klubu so se že resno pogovarjali z njim, zaenkrat pa se ob odličnih rezultatih še niso odločili za njegov angažma. ________________________UL Abonma 2002 1. VPIS ABONMAJA Za dosedanje abonente je vpis od 7. do 11. januarja 2002, za nove abonente pa od 14. do 18. januarja 2002. Abonmajske vstopnice lahko kupite vsak delavnik od 10. do 15. ure, ob sredah do 17. ure v pisani Območne izpostave Šentjur. Po vnaprejšnjem telefonskem naročilu pa lahko vstopnico kupite tudi izven navedenega časa. 2. CENA ABONMAJA Cena abonmaja je 6.000 SIT , za dijake, študente in upokojence pa 5.000 SIT. ZIMA / POMLAD 2002 Eugčne Ionesco: PLEŠASTA PEVKA Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Predstava Plešasta pevka je ena največjih uspešnic Primorskega dramskega gledališča. Na repertoarju je že šesto sezono in je dosegla več kot 100 ponovitev. Režiser Vito Taufer in igralci so ustvarili prepričljivo in uigrano predstavo. O njej so kritiki zapisali tudi tole: »Gre pač za predstavo, o kateri bomo srečneži, ki smo jo videli, pripovedovali vnukom.« TERRA FOLK: Koncert instrumentalne skupine Po turneji v Angliji so tamkajšnji časopisi pisali: » ...Violinist Bojan Cvetrežnik je z žarom romskih ritmov potreboval le nekaj sekund, da so ljudje, naelektreni, le stežka sedeli na stolih. In ko sta se mu pridružila Danijel Černe (kitara, ustna harmonika) in Boštjan Gombač (klarinet, piščali, okarina), je bil to pričetek sijajne predstave, ki je poslušalce spravila na noge...« Vinko Moderndorfer VAJA ZBORA Gledališka skupina KD »Ivan Kaučič« Ljutomer Za komedijo »Vaja zbora« je avtor prejel nagrado Žlahtno komedijsko pero na celjskih Dnevih komedije leta 1997. Gledališčniki iz Ljutomera pa so na tekmovanju amaterskih gledaliških skupin prepričali tako občinstvo kot strokovno žirijo in osvojili prvo nagrado. Zbor Prlekov pod režijskim vodstvom Srečka Centriha je pripravil predstavo, ki občinstvo navdušuje z odlično igro v domačem narečju. JESEN / ZIMA Milan Grgič : LJUBIM CIFRO Anica Kumer in Jurij Souček Pred dvajsetimi leti je bila na odru zagrebškega gledališča Jazevac premiera komedije NJOFRE, ki je doživela velik uspeh in številne ponovitve. Dramsko besedilo je nekaj let kasneje prevedel Metod Pevec, sedaj pa jo je na oder postavil znani slovenski igralec in režiser Jurij Souček. S soigralko Anico Kumer dokazujeta, da dobro napisana komedija nikoli ne zastari. Seveda, če je tudi zaigrana tako, kot je treba. KVARTET AKORD Koncert instrumentalnega kvarteta z gostom Kvartet sestavljajo izkušeni glasbeniki Vasilij Centrih, harmonikar Aleš Praznik, kitarist Matjaž Brežnik in kontrabasist Marjan Šeško. Na šentjurskem odru se jim bo pridružil še gost klarinetist Jurij Hladnik. Repertoar kvarteta sestavljajo romance, balade in temperamentni plesi Prekmurja pa Madžarske, Romunije in Rusije. Izvajajo argentinski tango, posebno mesto pa v njihovem programu zaseda židovska glasba. VROČA KOMEDIJA po izboru naših obiskovalcev Za konec prireditvene sezone in ob koncu leta 2002 bomo povabili v goste eno izmed »vročih« komedij, ki navdušujejo gledalce na Slovenskem. Predstavo bodo naši obiskovalci z izpolnitvijo posebne ankete izbrali kar sami. Pa še nagrade bomo delili! PREDSTAVA 6 + 1 Bertolt Brecht, Kurt Weill OPERA ZA TRI GROŠE Slovensko narodno gledališče DRAMA Opera za tri groše je bila prvič izvedena leta 1928 v Berlinu in od tedaj uživa priljubljenost, kakršno poznajo samo najbolj znani brodwayski mušicah in najbolj slovite opere. Navdihnila je film, roman in številne posnetke svoje glasbe osupljivo raznovrstnih izvajalcev. V letošnji sezoni so jo uprizorili tudi v naši najboljši gledališki hiši in videli bomo, kako osupljivi so tokratni izvajalci: Jernej Šugman, Polona Juh, Polona Vetrih, Aleš Valič... Anita Kolesa Občni zbor KK Alpos Kemoplast Peter Lapornik še naprej predsednik Kar nekoliko presenetljivo je bilo vabilo na občni zbor KK Alpos Kemoplast, ki se je zgodil 10. decembra v Hruševcu, kajti zadnji javni zbor se je namreč zgodil že davnega leta 1995. Toda večjih presenečenj in pretresov ni bilo. Peter Lapornik še naprej ostaja predsednik, zapolnitev vseh preostalih organov pa naj bi obetala boljšo notranjo organizacijo kluba, kjer je doslej vse slonelo le na nekaj posameznikih. Udeležba zbora je bila slaba, saj so bili prisotni praktično le trenerji, vodstvo kluba in pa peščica igralcev. Zbrane sta pozdravila tudi Edi Peperko z Občine in predsednik ŠZ Zvone Leskovšek. Veliki uspehi - težave z davkarijo Peter Lapornik je ocenil delo v zadnjih nekaj letih: »Minule sezone so bile ena bolj uspešna od druge. Vrhunec je nedvomno člansko moštvo, ne smemo pa pozabiti odličnih mlajših selekcij, iz katerih so izšli tudi nekateri reprezentanti. Vse skupaj seveda zahteva veliko denarja, ki ga skušamo vsako leto z muko zagotoviti«. Lapornik je postregel z natančno finančno strukturo prejšnje sezone. Klub je porabil 43 miljonov SIT, od tega je največ denarja šlo za igralce (17 milijonov), trenerje, izvedbo tekem, odškodnine, dvorano... Javno je tudi razgrnil problem v zvezi z davki. Klub so namreč že pred dvema sezonama obiskali dacarji in ugotovili nekaj nepravilnosti. Gre za problematiko, s katero se srečuje veliko slovenskih športnih društev, najbolj izrazit primer pa je KK Union Olimpija. »Žal država ne podpira dovolj športa, zato se pojavljajo tovrstni problemi praktično povsod po Sloveniji. Od težko pridobljenih sredstev moramo plačevati ogromne davščine, za letošnje leto bomo plačali več kot 4 milijone. V zvezi z domnevnim nepravilnim odvajanjem davkov v prejšnjih letih smo se pritožili in se še pogajamo z davčnim uradom«, je bil odkrit Lapornik. Sicer pa proračun v novi sezoni znaša 44 milijonov SIT. Glavna sponzorja Kemoplast in Alpos bosta prispevala vsak po 120.000 DEM. Med večjimi sponzorji so bili omenjeni še Bohor, Elektroinstalacije Selič in pa Občina Šentjur, oziroma ŠZ, ki podpirata aktivnosti mlajših selekcij. Večino sredstev so že uspeh zagotoviti, za pokritje sezone pa bo potrebno zbrati še slabih 7 milijonov. Predsednik ostaja Lapornik, UO nesklepčen Kub želijo postaviti tudi na bolj trdne organizacijske temelje, kar naj bi prinesla bolj konkretna razdelitev funkcij in zadolžitev. Tako so soglasno izvolih 9-članski upravni odbor, ki mu bo še naprej predsedoval Peter Lapornik. Podpredsednik je postal Rado Marot, preostah člani UO pa so: Jože Artnak, Simon Zdolšek, Jože Palčnik, Dušan Debenak, Bojan Kamer, Draško Poleg upravnega odbora, ki bo oblikoval tudi strokovni svet, so izvolili še druge organe. Delo kluba bo nadzoroval odbor v popolnoma ženski zasedbi (Anita Bunšek, Tanja Obrez in Milena Dobnik), kar je nedvomno pozitivna zanimivost. Disciplinsko komisijo pa bodo sestavljali: Tomo Golob, Dušan Debenak in Jože Artnak Adžif in Anton Selič. Dodatno je bil za člana predlagan še Slavko Pečenko, ki pa je funkcijo zavrnil. UO je seveda sestavljen iz predstavnikov največjih sponzoijev, v upanju, da bodo ti tudi aktivno sodelovah v delu kluba. Toda že na občnem zbomje manjkalo pet od devetih in tako UO sploh ne bi bil sklepčen... Kjub vsemu pa je potrebno pozdraviti, da so se v klubu končno odločili vsaj formalno svoje delovanje organizirati bolj »človeško«. Seveda je težko pričakovati, da bi klub, ki goji šport na vrhunski ravni, deloval kot rekreativno društvo. L H. Medobčinska košarkarska liga Primat šentjurskih ekip Šentjurski derbi preložen V prvem kakovostnem razredu MKL bi se morala preteklo soboto zgoditi derbi tekma obeh šentjurskih ekip, vendar so jo na prošnjo Šentjurja 2000 preložili. Da bo tekma vredna ogleda, priča dejstvo, da sta se obe lanski tekmi mestnih rivalov končali z minimalno prednostjo študentov, letos pa sta obe ekipi še vedno neporaženi. Vendar le na igrišču; tekmovalna komisija je prekinjeno tekmo Šentjurja 2000 s šmarskimi študenti in z oteževalno okoliščino ob ponovnem nešportnem obnašanju proti Rogaški, kaznovala z administrativnim porazom 0:20 in odvzemom točke. Pri »študentih«, kjer je lanski najboljši strelec Jančič nastopil le enkrat, izstopa povratek Gregorja Kovača - nekdanjega duhovnega vodje ekipe, ki se po več poškodbah uspešno vrača in za kakovosten razred zvišuje kakovost igre. Prvi član ekipe, ki je poskrbel za podmladek, je Samo Gazvoda. Čestitke. Ponikva suvereno V drugi ligi se Ponikva poigrava s tekmeci. Drugouvrščeno Pristavo so Kundih, Palčnik, Svetko & Co. na primer odpravili za debelih 33 točk, tako da jim prvo mesto in uvrstitev v prvo MKL ne bi smela povzročati odvečnega stresa. Ostale »šentjurske« ekipe Dramlje, Gorica in Planina igrajo po sistemu toplo-hladno. Vodstvo tekmovanja je Gorici odvzelo točko, ker na tekmi niso imeli zapisnikarjev, kar se zgodi zelo redko. Na Planini so se že poslovili od trenerja Drobneta, tako da ekipo sedaj vodi kapetan-trener Kaisesberger. Konto zmag in porazov Planine bi lahko bil mnogo boljši, saj so v gosteh pri Pristavi in Drenu mladi dvakrat klonili z minimalnim rezultatom. Mnogo gledalcev se zbira v Dramljah, kjer z natančnimi meti izstopa Podčedenšek, vendar je v gruči manj izkušenih igralcev vse prevečkrat osamljen pri svojem delu. Spletna MKL Košarkarski kibici lahko dogajanje v obeh ligah že nekaj tednov spremljajo na spletnem naslovu www.smarje.com. Tam lahko spremljajo dogajanja tudi v številnih drugih tekmovanjih, kijih razpisuje Medobčinska športna zveza Šmarje. br Drugi Ipavčev memorial Zmaga v Griže, Gazvoda drugi. Drobne tretji Dva vikenda v decembru je v organizaciji ŠD Lipa v gostišču Kajzler potekal drugi memorial v spomin na legendarnega Šentjurčana Jožija Ipavca, med drugim tudi zagrizenega šahista. Turnirja se je udeležilo 32 šahistov, med njimi tudi trije z mojstrskim nazivom. Zmagal je Črepan iz Griž, odlično pa so se odrezali tudi Šentjurčani. Franc Gazvoda je osvojil drugo, Marjan Drobne tretje, Klemen Cetina pa četrto mesto. Preostala Šentjurčana, Franc Pešec in Darko Plahuta sta zasedla 10., oziroma 12. mesto. Šentjurski šahisti so letošnje leto zaključili minuli vikend s hitropoteznim turnirjem. L H. torek, 24.december 2001 Športna inventura 2001 Alpinizem Po lanski legendarni odpravi na Lhotse sta letos najbolj odmevno turo v Andih opravila Žerovnik in Mlinar. Slednji je preplezal tudi največ smeri, vsi člani PK Rifnik skupaj pa več kot 500. Povprečno so »nabrali« 30 plezalnih dni na člana. Veliko so se ukvarjali z izobraževanjem: mlade so na plezanje navajali na steni v hruševski šoli, 8 tečajnikov je naredilo izpite za pripravnike, dva pa za člane, Aco Pepevnik pa bo kmalu dobil naziv gorskega vodnika. V prihajajočem letu se bodo znova podali v Ande, organizirali pa bodo tudi odpravo na peti najvišji svetovni vrh, osemtisočak Makalu. Atletika Člani AK Koval so dosegli nekaj zelo odmevnih rezultatov. Med pionirkami je januarja na zimskem krosu v Murski Soboti slavila Tjaša Vraničar, Nataša Oset pa je bila druga med mlajšimi mladinkami. Sredi marca je Martina Ratej postala zimska članska prvakinja v metu kopja, Nataša Oset pa je zmagala na enem izmed krosov. Na pomlad se je ponovno izkazala Osetova, ki je v teku članic na 4000 m v Novem mestu osvojila tretje mesto, Lucija Voga pa je bila peta. Luka Novak je slavil na 300 m v Ravnah na Koroškem, Martina Ratej pa je najdlje kopje vrgla na mednarodnem mitingu v Slovenski Bistrici. Žal pa smo o atletiki letos poročali malo, saj nismo imeli dostopa do večine rezultatov članov AK Koval, kakor seveda tudi ne do ostalih aktivnosti kluba. Na naše tri dopise, v katerih smo predsednika Gradišnika pozvali, da bi želeli redno prejemati informacije o njihovem delu, žal nismo prejeli odgovorov. Po posredovanju trenerja Artnaka pa naš Šentjurski športni »gastarbajterji« Poleg športnikov, ki se udejstvujejo v naši občini, pa je v letu 2001 kar nekaj Šentjurčanov zelo uspešno nastopalo tudi drugod Košarkarica Alenka Potočnik je kapetanka celjskih košarkaric, nekajkrat pa je nastopila m državno reprezentanco. Košarkar Davorin Škomik je z mladinsko reprezentanco igral na SP na Japonskem. Košarko pa sicer igra v ZDA, kjer študira. Rokometni vratar Gregor Lorger je tako kot Škomik mladinski reprezentant in član naše najboljše ekipe Celja Pivovarne Laško. Nogometaš Damjan Romih je uspešno igral za Korotan in Šmartno, Uroš Gorenak pa za celjski Publikum.__________________________________ sodelavec pred mesecem ni smel pridobiti niti izjave zmagovalca ljubljanskega maratona. Brez dvoma zelo čuden odnos vodstva kluba, ki je konec koncev eden največjih porabnikov šentjurskega športnega proračuna. Balinanje Da, prav ste prebrali! V Šentjurju imamo od maja tudi balinarsko društvo, ki že vodi aktivnosti za postavitev balinišča. To naj bi bilo zgrajeno v roku enega leta in sicer na lokaciji med teniškimi igrišči in bazenom. Košarka V Šentjurju je še vedno najbolj popularen šport. Organizirano se igra tako v moški, ženski, kot tudi rekreativni konkurenci. Kemoplast Alpos je v začetku leta zaigral odlično in kmalu razrešil vse dvome okrog obstanka v Ligi Kolinska. Najboljši igralec je bil brez dvoma Živko Misirača, končno osmo mesto v Sloveniji pa je pomenilo enega največjih uspehov šentjurskega športa. Tudi v novo sezono so šentjurski košarkarji vstopili solidno, predvsem na domačem parketu. Še vedno so v dobrem položaju za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje z najboljšimi slovenskimi ekipami. V ženski košarki je prejšnja sezone pomenila velik korak nazaj. Od treh ekip je ostala le še pionirska, obetavni selekciji kadetinj in mladink pa sta bili zaradi slabega finančnega in tudi organizacijskega stanja kluba razpuščeni. V šmarski rekreativni ligi sta se lani študentom in Ponikvi priključili tudi ekipi Šentjur 2001 in Slivnica, letos pa še Dramlje in Planina. Lanska liga je bila popolnoma v šentjurskem znamenju, saj so prvaki postali člani ŠKK, Šentjur 2001 pa je bil drugi. Tudi letos se, kot kaže, obeta nekaj podobnega. Nogomet ustanovljeno člansko moštvo, ki z domačim mladim kadrom solidno nastopa v celjski podzvezi. Rekreativci so tudi letos igrali svojo občinsko ligo. V prvi ligi je bilo v konkurenci 12 ekip najuspešnejše moštvo Maratonik Marco Polo iz Dramelj. V drugi ligi so slavili ŠKMŠ Sokoli, pokalni zmagovalci pa so postali Šentvidčani. Šah Šentjurski šahovski klub, potem ko so jih čez noč vrgli na cesto na Lipi, tudi letos ni uspel pridobiti svojih prostorov. Vse turnirje so tako odigrali pri Kajzlerju. Najbolj popularni so bili še vedno redni mesečni hitropoezni turnirji, organizirali pa so še nekaj odprtih prvenstev, najbolj odmevna sta nedvomno turnir ob občinskem prazniku in pa Ipavčev memorial. Omenimo še, da je Marjan Drobne dobil priznanje šahovske zveze za mentorsko delo in razvoj mladinskega šaha v celjski regiji. Taekwondo Na klubskem nivoju je vladala manjša zmeda, saj je poleg kluba Ahac deloval tudi klub v Slivnici. Šentjurski klub pod vodstvom Vahida Drapiča je posegal po visokih rezulatih predvsem v mlajših kategorijah, tradicionalni turnir v Hruševcu pa je šel mimo zelo neopazno. Največji uspeh pa je dosegel Slivničan Uroš Urleb. Na svetovnem prvenstvu v Riminiju je v konkurenci 48 borcev osvojil odlično, a nesrečno četrto mesto. Zmago pa je dosegel na turnirju v kix boksu v Nemčiji. L. H. Športniki leta Najboljši športniki za leto 2000 so bili razglašeni konec februarja. Za najboljšo v ženski konkurenci je bila proglašena metalka kopja Martina Ratej, naj športnik je postal alpinist Aco Pepevnik, invalidska športnica pa Sabina Hmelina. Med ekipami je bil najboljši KK Kemoplast, trenerja leta pa sta postala Andrej Hajnšek in Vahid Drapič. Nagradi za delo v Leto 2001 je bilo na nogometnem področju v športu sta prejela Peter Lapornik in Franc znamenju razpada članske ekipe. Ob zimskem Qapek. Po izboru bralcev ŠNje bil najboljši v letu prvenstvenem premoru je NK Šentjur 200(j Umš w pred Amm Pepevnikom in dokončno zmanjkalo denarja in je tako izstopil Puko ^ovakom iz 2. SNL. Desetletna kalvarija je bila tako končana. Mlajše selekcije so prešle pod okrilje Mladih upov. Jeseni je bilo ponovno NAGRADNA KRIŽANKA REKA V BOSNI LATINSKI VEZNIK NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK PRVA ČRKA TRETJI SAMOGLAS. REPUBLIKA SLOVENIJA /Z OZNAKA KRANJA ANTON AŠKERC PREB. GRČIJE REKA V VOJVODINI VRHOVNA OBLAST GRŠKA ČRKA NADAU. GESLA OSEBNI ZAIMEK IME IGRAL GARDNER DUŠIK DEPART. V FRANCUI JEZUSOV SODNIK ROKOMET.. TANJA VRATAR PUBLIKUMA ZAKLJUČEK GESLA EVROPSKA UNIJA VODJA OBRATA RIMSKA 500 BENEŠKI ZLATNIKI IVAN DOLNIČAR OZNAKA KRAPINE zZ & PRIPOVEDNA PESNITEV BITI NA KOLENIH ŠPANIJA ZGODAJ DOPOLDNE DAVORIN JENKO PRVI SAMO- GLASNIK ZBIRKA PREDPISOV LEOPOLDINA (UUBKOV.) TONE JENŠTERLE GLAVNI (OKRAJŠAN) DEL DREVESA UR. PLEME V PODRAVJU GOROVJE V ŠPANIJI ROKA ALI NOGA EDVARD KARDEU GESLO ZAKLJUČEK NITRO- GLICERIN IZBRANE DRUŽBE MESTO V VOJVODINI DOVOLJEN ROK PUČILA SLOV. PISATEU RIMSKA 5 PREGNAN- STVO AMER. OBV. SLUŽBA VELIKI SKAKALNICI JOHN KENNEDV HALOGENI ELEMENT ITALIJANSKI SPOLNIK mesnica .. . .:............... TUJE Ž. IME TEJA NEMŠKI FILOZOF GEORGE SEDMI PLANET CEV (DOMAČE) SREDIŠČE VRTENJA BENEŠKI SLIKAR RIMSKA 1 JEZIK BANTU ČRNCEV PLOD STROČNIC SLOVARČEK; TIEPOLO - BENEŠKI SLIKAR, KAMENIK ■ SLOV. PISATELJ, ALOA ■ AGAVI PODOBNA RASTLINAUANO - STEPA V J. AMERIKI Šentjurske NOVICE tagrudaa križanka December 2001 Izžrebani reševalci novembrske križanke so: Ivan Tovronik iz Škamic pri Dobju, Stanka Frank iz Dramelj in Milica Tovornik iz Šentjurja. Geslo novoletne križanke prepišite na dopisnico, dodajte kuponček in pošljite na naš naslov. X / ponedeljek, 24. december 2001 OPTIKA ^ OČESNA AMBULANTA Vftft. .-063/44 f-^OS GUCCI ANNE KLEIN VERSACE Gosposka 23, 3000 CELJE - Ul. Leona Dobrotinška 6b, 3230 ŠENTJUR Največja in najkvalitetnejša izbira okvirjev z eno do deset letno GARANCIJO OD VALENTINO ©HAHIFIEANCO FERRE LUNETTES Christian Dior OvaguE v '-Pigge/tija - SpagetaMja uUaca/tena ■v Scntju/t Drofenikova 3, Šentjur V prostorih LIPE (nasproti KEMOPLASTA) PONUDBA: ■m IvldVii. IlLtUGAČklE. ŠLE LEdUŠLE PIZZE! Makarena d.o.o., Tovarniška 22, Zreče tel.: 03 7491210 f»oim-Cht 10.00 - 22.00 f»e:t-sob 10.00 - 23.00 MED in PR/VZ. 12.00 - 22.00 Delovni čas: PON-ČET 9.00 - 22 PET-SOB 9.00 - 24 NED ilt PRAZ. 12.00 - 22 Vsem ljubiteljem dobre hrane želimo tudi v letu 2002 obilo gurmanskih užitkov! Kolektiv pizzerie Makarena