Polič Zoran Telesna vzgoja v komuni V zadnjih mesecih se naši po- svojega področja, da bi spreje-litični, gospodarski in upravni mali sklepe in skrbeli za njiho-kadri mrzlično prapravljajo na vo izvršitev. nov korak v socialističnem raz- Področje na katerem posluje-voju naše skupnosti. Pravzaprav j0 organi komune mora biti zato smo že sredi novih oblik dela in gospodarsko, upravno in politič-življenja. Ko bodo s prvim sep- no zaokrožena enota. Naloge, ki tembrom pričeli poslovati naši • j;|, morajo reševati ti organi okraji in občine po novih pred- morajo zajemati vso problema-pisili in v novih okvirih, bo to tiko tega področja pri čemer ne le formalna vzpostavitev stanja, more biti en problem važen za ki ga naš razvoj zahteva, ki je občino ali okraj drugi pa ne in rezultat naporov delovnih lju- ga je mogoče sploh izločiti iz f?n=Hi lili !!!! ljl—=11 Izdaja časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377. — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. di pri nas in ki edino odgovar* ja naši poti v socializem. Dejansko pa je zavest v komunalni skupnosti, o komuni kot obliki najširšega sodelovanja vseh državljanov v upravi in gospodarstvu nastajala in se utrjevala z uvajanjem delavskega upravljanja v naših gospo 1 1 • l __ .ali i»« m 11 V/51 obravnave v osnovni skupnosti. Možno je le, da je nek problem trenotno bolj pereč, da drugega zaradi pomanjkanja sredstev ni mogoče takoj reševati, da tretji zahteva obravnave v širšem obsegu itd, itd. Važno pri reševanju vseh nalog pa je, da se zavedamo vsi, V. darskih organizacijah in z uva- predvsem pa člani raznih orga-janjem družbenega upravljanja jlov, svetov, odborov in organi-na sploh; torej že mnogo pfeje zacij, da ustvarjanje sistema ko-kot pa pristopamo k formalni iz- mun ne pomeni drobitve naše vedbi te naloge. , ... skupnosti na stotine samostojnih Novo organizacijo občin m enot, od katerih vsaka živi svoje okrajev oz. kot pravimo, ureje- lastno ločeno življenje, neodvis-vanje komun, zato ne smemo no mj drugih, smatrati za enostaven admini- Komune le pritegujejo širši strativni akt, za cisto spremeni- kro„ državljanov k odgovornim bo administrativnih oblik dela, nai0gam upravljanja, pri čemer temveč predvsem za vsebinsko morajo ti državljani s pra-spremembo v upravljanju na v;[n;m re§evanjem zastavljenih vseh področjih našega, življenja. naj0g ge tesneje povezovati os-5 komuno, z. vsemi njenuni oil- novne edinice — komune v tril-bori in sveti in. s povečanjem gospodarsko močno sociali- njenih področij hočemo doseči, stič|m skupnost. da bi čim vec državljanov, prav- y novj sitHaciji, ki nastaja z zaprav da bi vsi državljani ne- uvajanjem komun in s tem z posredno prevzemali odgovor- uvajanjem novih oblik dela. nanest za vse naloge svojega po- st- tud; za probleme s področ-dročja v gospodarstvu, prosveti, . teiesne vzgoje popolnoma no-zdravstvu, skrbstvu itd. Da bi „„ zato čim intenzivneje sodelovali pri razpravi o vseh problemih vo stanje. (Nadaljevanje na 3. strani) Leto XI. — Štev. 32 V Ljubljani, 7. avgusta 1955 UP I JI Republiško prvenstvo posameznikov v atletiki J Kolesarsko prvenstvo Slovenije pM$e4*etliiv0‘: l Della Santa šele na 12. mestu Maribor, 7. avgusta. Slovenski kolesarji so danes opravili drugi del republiškega prvenstva v cestnih dirkah, in sicer z nastopom na 82 kilometrov dolgi progi od Maribora do Stranic in nazaj, startali pa so vsak posamezno. Medtem ko z udeležbo na tem prvenstvu ne moremo biti zadovoljni, ker je nastopilo le 17 kolesarjev, nas je presenetila Povprečna brziua dirke 34,500 km na uro. Proga namreč ni preveč lahka" in zahetva od vsakega kolesarja dokaj sposobnosti, še posebej pa pri vožnji na kronometer. Glavna borba se je spet razvila med Mlajšimi tekmovalci, predvsem pa je bila zagrizena med Valantom in Žižkom. Ko je že vse kazalo, da bo Postal Mariborčan Žižek prvak, ga je posekal talentirani Valant, čeprav le za 5 sekund, toda to mu je zadostovalo, da si je zagotovil prvo mesto. Med skupino boljših so se uvrstili Ro go v ec Za noska r Silvo ter Koprčana Brajnik in Bonin, tik za njimi pa Piciga, Bajc in ostali, Od vseh nastopajočih tekmovalcev je odstopil le član Ljubljane Cemaž^r, ki pa je imel okvaro na kolesu. Zanimiv pa je slabši uspeh Della Santo, ki je z doseženim 12. mestom Pokazal, da ni v najboljši formi. Sicer je potekala dirka zelo dobro, brez vsakršnih protestov in brez nesreče. Tekmovalci so se borili za Prvenstvo posameznikov, hkrati pa tudi za ekipno prvenstvo LRS. Pri tem so dosegli največ uspeha ljubljanski Rogovci pred Proleterjem iz Kopra in mariborskim Branikom. Naši kolesarji se bodo povečini udeležili tudi nedeljske dirke za državno prvenstvo in po doseženih rezultatih lahko računamo, da se bodo tudi tokrat zadovoljivo uvrstili med ostale konkurente. Rezultati — posamezniki: 1. Valant (Bog) 2;22:42 (21 točk), 2. Žižek (Br) 2;22:47 (20), 3. in 4. Zanoškar Malo tekmovalcev, malo gledalcev Penko postavil nov rekord v metu krogle (15.44 m), Lešek pa v skoku ob palici - Stamejčičeva v odlični formi Maribor, ?. avgusta. Včeraj popoldne se je na stadionu o M a- punčica na 400 m in Puca v teku riboru začelo 9 povojno prvenstvo Slovenije v atletiki. Po pri- na 110 m z ovirami. Velika borba javah sodeč bi moralo bili prvenstvo med najboljšimi, kar smo se je razvila v troskoku med retkor-jih doslej videli Toda opaziti je bilo veliko neresnosti pri posa- derjem Zagorcem im mladim Kolni-meznih društvih ki so prijavila veliko število tekmovalcev, kateri kom iz Odreda. Z nekaj cm pretipa se prvenstva’ potem niso udeležili. nos ti je nazadnje le zmagal rekor- .... .-i ,i it- uider Zagorc, Kolnik pa je dosegel Včeraj je bito' tako na startu le. je bul vsekakor tekmovalec Ljubija- . s.)COl] bili z -razndni sod- krogle i« si s tem zagotovi P° 111 Sikovčeve boljši rezultat, mogo-niškimi odločitvami. Za prireditev list za Bal,kanske igre v Carigra . ^ cej0 nov slovenski rekord. Kaže je bilo zelo malo zanimanja, za.be- Najzanimivejsa disciplina je bila de je Sikovčeva tekla v pred- ležili smo le* okoli 100 gledalcev, tek na 1500 m, v katerem se je po ^ preostro im ji je za finale V nekaterih disciplinah je bila ude- merilo 12 tekmovalcev, bkoraj ves premalo 'su_ Tek na 80m tožba naravnost porazna. Tako sta cas je vodil Svetina, v zadnjih 400 ovire se je končal kot smo privabili na startu le dve štafeti 4X100 pa je vodn-lna skupina začela z k fnrmo Sonje Sima v skoku in po 4 na 110 m z ovirami in v mnogo močnejši pd ostalih toajseK v v;išin,0 ki dosega prav v Mariboru metu kladiva. Rezultati so__bi.lt v Tek na^10^000m bil zopet^_p ^ svoj največji usoeh. 'V metu kopja so delile tri Od redove a .leti n je trojno mago. ženska štafeta Kladi -vairei je tekla odlično in dosegla nov republiški rekord ■ za klubske ekipe. Tu Ji za nedeljski del prvenstva so načiilne iste stvari kot včeraj. V večini d L-cip lin je bilo vse premalo tekmovalcev, kljub temu pa so bili skoraj povsod doseženi odlični rezultati. Gledalcev je bito tudi danes zelo malo. organizacija slabša kot prvi dan. Že prva disciplina tek na '40*0 m z ovirami je prinesla majhno presenečen le. Kopitar je namreč premagal favorita Zupančiča. Skakalci ob palici so skakali precej dalj. ne morila zarad; velikega števila tekmovalcev, ai: pa k zaradi odlično razpoloženega mladinca Leska iz (Nadaljevan je« n 2 strnni) Š?ES="‘E 33. v metu krogle im skoku v višino za ženske Junak prvega dneva tekmovanja (R) in Brajnik (Prol) 2;23:32 (19), 5. Bonin 2;24:50 (17), 6. Piciga (oba P rol) 2;25:33 (16), 7. Bajc (N. Gorica) 2:23:44 (15), 8. Žirovnik (Bog) 2:26:00 (14), 9. Vižintin (Prol) 2;26: >i (13), TO. Božnik (II) 2;27:00 (12) itd. Moštva: 1. Bog (Valant Zanoškar S., Žirovnik) 7;13:14 (34 točk) 2. Proleter-Koper (Brajnik, Bonin, 11-ciga) 7; 13:55 (52), 3. Branik-Maribor (Žižek, Curk, Karner) 7;27:47 (36). J.. Penko Igor je v formi! Včeraj je na republiškem prvenstvu posameznikov znova izboljšal slovenski rekord v metu krogle na 15.44 m Motorne dirke na Mubeli PO 17 LETIH dvakrat bolje od rekorda S risi! sssfetr&rar i: £3. ske dirke, ki so veljale tudi za to- bil prejšnji rekord (Nadaljevanje na 8. strani) Turški nogometaši v Ljubljani Prihodnjo nedeljo, 14. t. m., bodo v Ljubljani nastopili turški nogome-taši-železničarji v povratnem srečanju z ŽNK Ljubljana, ki je povabil na gostovanje nogometaše Demir-sporta iz Ankare. Kot je znano, je Ljubljana na svoji turneji po Turčiji S tem zelo močnim klubom tekmo iz> gubila z 0:1. Zato je pričakovati, da bo povratna tekma prav zanimiva, še Posebej, ker sc Ljubljana pripravlja na težka tekmovanja v conski ligi. Turški nogometaši bodo dan prej nastopili v Zagrebu proti Trešnjevki, nato pa še v Novi Gorici, v Celju Proti ŽSD Celje ter v Mariboru proti ZSD Maribor. Po končani turneji po L Sloveniji bodo nadaljevali svojo pot Avstrijo. ---------- - , . ... , ,. Tekma je postala vse zanimivejša, tošnje državno gorsko prvenstvo. Zanimivost v soboto je bila uku j_0 ^ Til; na startu stroji težjih Tekme so bito na svetovnoznani vožnja s stroji znamke »Puchr. Dir- kategorij Gledalci so z vedno več-progi, ki je ena najtežavnejših v kači so vozili po strmini z večjim Evropi. Dolga je 5.100 m in ima 670 nagibom kot 40 stopinj in s tem po-metrov višinske razlike. Na j več ji kazali veliko sposobnost te znamke, vzpon pa je 33 procentov. Dirke na Ljubelj so ene najstarejših v drža- »PUCHI« PREVLADOVALI Sf V LA2JIH KATEGORIJAH praznovali 30-letnico. Kot prvi so star tali stroji do T etos ie nastopilo 88 tekmovalcev 125 ccm .in je imel Slovenec Boris iz Avstrije, Fraiicije, Švice, Z. Nem- Oblak startno številko 1. Vozil je ,• ■ t, i■■ t______n;rlrnči se kar dobro m se je od desetih vozačev uvrstil na četrto mesto. S tem je tudi osvojil naslov novega državnega prvaka. Najboljši v tej kategoriji je Emmerich Lusch in. ki je prevozil progo v času 6:16,6. Veliko sposobnosti so pokazali Tudi Sta mej Čiče va je bila danes odlično razpoložena in se je zlasti izkazala v teki, na 100 m (12.4) in v skoku v daljino (5.53 m) Prvenstvo Slovenije v vvaterpo lu B © PRVAlši čije, Italije in Jugoslavije. Dirkači so se pomerili v osmih disciplnah. Cela vrsta dirk, ki so bile dosedaj na Ljubelju, je seveda prinesla precej rekordov. Vendar prav do letošnje dirke 17 let nobenemu vozaču ni uspelo porušiti rekorda, ki ga je Mikija aži očju^ijana tekmovalci, k;i so seveda tekmovali na specialnih strojih. Prvj naš dek- leta 1938 postavil De n zel NVolfgang stroji znamke i-Puchc v kategoriji na motorju BMW 500. Dosegel je do 250ccm, saj je prvih deset vo-čas 5,01. Ker že tako dolgo ni uspelo nobenemu dirkaču doseči boljšega čaša, so že mnogi dvomili, če so štoparice takrat sploh pokazale pravi čtis Od takrat so se motorji namreč že precej izboljšali. Danes pa je Nemec Hillebrand plini je star tal la n sik zmagovalec dokazal da tudi ljubeljski rekord Weingartma,nn, ki je lani tudi doni neporušljiv. saj ga je v dveh segel najboljša cas dneva Pokazal vožnjah dvakrat izboljšal. Zato si 'je smelo vožnjo, na ravnih prede- _____kc\ a(\f\ rlin Va. lih pa je bulo ocnt'0, da vozi na stroju odlične z n a mike. V tej kate- Kranj, ?. avgusta, te o petek dopoldne se je o Kranju pričelo rvaterp&J* prvenstvo Slovenije za člane. Prvenstva se je udeležilo ? moštev: tPK Ljubljana, Ilirija, Branik, Triglav, Kamnik, Prešern in ZŠD Celje. kvalifikacijskem tekmovanju, ki je od-začev tekmovalo s strojil te znamke. %čalo, kdo se bo boril med najboljšo četvo-P TV ih pet mest so zasegli avstrijski rico, sta sigurno zmagala favorita Branik in V prvi skupini so se končala vsa srečanja tako kot smo pričakovali. Doseženi rezultati so bili naslednji: Ljubljana : Branik 10:2 (4:1), Ilirija : Ljubljana 5:5 (4:2), Branik : Triglav 0:9 (0:5), Branik : Ilirija 0:14 (0:7), Ljubljana : Triglav 7:2 (4:1). O moštvih prve skupine bi lahko rekli, da so najboljšo igro prikazala Ilirija in Ljubljana, ter bo izmed njiju tudi prvak za letošnje leto. Če bo Ilirija dobila razveljavljeno tekmo proti Triglavu, bo odločala Triglav. Branik je premagaj! Prešerna s 15:0 (8:0), Triglav pa Kamnik z 9:0 (4:0), 1JVUV ..................................... „ mov-ailec 1 odbC!rS!C,'clk SG je uvrstil medtem ko se je Ljubljana uvrstila med naj- prvaku razlika v golu. Sicer ne moremo niti na Šesto mesto._K*0*t prvi V tej disca- boljšo četverico brez tekme, ker Celjani niso pri-enem, ali drugem moštvu govorili o na- l i- ' prišli pravočasno na prvenstvo. Moštvo Iti- prcdku, edino Kranjčani so pokazali precej- rije pa je po srečnem žrebu direktno prišlo šc„ korak naprej. Od Branika smo pričako- v finale. vali precej več ter bi po prikazani igri mo- Mcdtem ko je tekmovanje v drugi skupini, štvo Kamnika zaslužilo, da bi sodelovalo v plasma n reko ref lfubellške1 proge!’ Pra“ tako gonji so nastopili prvič tudi naši pa so dobili nagrado še od tovarne tekmovale, s stroji mamke »Tomos BMW. saj ljubeljske dirke u pošte- ^ lvopra, ki rajo po vsem svetu. uch. Že na sobotnem treningu je kazalo, da stari rekord po letošnjih dirkah ne bo več »vzdržal«, saj je da- v kateri so se borila moštva od 5. do 7. mesta, že končano, morajo v prvi skupini odigrati vvaterpolisti Ilirije in Triglava tekmo, ki sta jo sicer že odigrali, ima licenco tovarne vendar je bila zaradi slabega sojenja sodnika Senice iz Maribora razveljavljena. Tekma se je končala v korist Ljubljančanov z rezultatom 9:4. Ponovna tekma bo odigrana jutri dopoldne ob 10. na plavališču v Kranju. V kategoriji do 550 ccm je nastopilo precej vozačev s stroji 250 ccm, ki so bili tudi v tej disciplini us-peš- prvi skupini. Lestvica najboljših štirih je trenotno takale: 1. Ljubljana 3 2 10 22:9 5 2. Ilirija 2 110 19:5 3 3. Triglav 2 1 0 1 11:7 2 4. Branik 3 0 0 3 2:33 0 (Nadaljevanje na 8. strani) Odbojka in nogomet v Ravnah Prvenstvo Slovenije v skokih v vodo Jlo /e ias Z PIC &Iubliaaia lesa® zmagal pred IliriS© - ^eprezeiatanti v d©Pri Fermi - HarassaS mitog® Pišeta Ljubljna, 7. avgusta. Na centralnem ljudskem kopališču v Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v skokih v vodo, ki so se ga udeležile 4 ekipe, oba ljubljanska kluba, Triglav iz Kranja in prvič tudi Kamnik. Kot smo lahko pričakovali, sta bili najbolj številni ekipi ljubljanskih klubov, med katerima se je tudi ves čas prvenstva odvijala ogorčena borba za prvo mesto. Skakalci Ljubljane so z izjemo Rubini-čeve nastopili izključno v republiškem razredu in pokazali, da imajo v svojih vrstah veliko število mladih nadar. skakalcev, med katerimi najbolj izstopajo brata Košoroka, va. Robičeva pa je osvojila vsa tri Vrtačnik, Lasič, Kuljiševa in Vrano-Rubiničeva pa je osvojila vsa tri prva mesta v skokih 1 m, 3 m, in s stolpa. V moštvu Ilirije sta bila še vedno »udarna sila« Dobrin in Porenta, pri ženskah pa je presenetila Tuta, ki je v ”kokih z deske dvakrat premagaL svojo klubsko tovarišico Kebrovo. Kranjčani so nastopili s 3 tekmovalci, med katerimi sta zlasti Šink in Hafner pokazala, da spadata v vrste najboljših slovenskih skaklcev. Na splošno lahko ugotovimo, da smo z našim skakalnim kadrom lah- ko zadovoljni, saj se velika razlika, ki je nekoč obstajala med reprezentantoma Dobrinom in Porento ter vsemi ostalimi tekmovalci od leta do leta manjša. To se je zlasti pokazalo v skokih zim, kjer je n. pr. Porenja zasedel šele 5. mesto. Rajzveseljivo je, da smo — menda prvikrat — odkar prirejamo republiška prvenstva — videli na startu toliko ženskih tekmovalk. Vse to nam kaže, da imamo tudi med ženskami perspektive za nadaljnji razvoj skakalnega športa v Sloveniji. In končno smo lahko zadovoljni zopet s formo naših reprezentantov (Dobrin, Porenta in Rubiničeva). Dobrina in Porenta že dolgo nismo videli tako skakati, o čemer pričajo tudi dosežene točke. Rezultati okoli 160 točk zadostujejo na evropskem prvenstvu za finale, seveda pa so bili sodniki zlasti zadnje popoldne le nekoliko »preradodarni«. Moštveno prvenstvo je osvojil ŽPK Ljubljana z eno točko naskoka pred Ilirijo, Triglavom in Kamnikom. Tehnični rezultati: moški: splošni razred — lm: 1. Dobrin (I) 62.60, 2. Košorok R. (L) 58.32, 3. Šink (T) 58.08, 4. Vrtačnik (L) 54.82, 5. Porenta (I) 53.15, 6. Košorok P. (L) 51.33. Republiški razred — 3 m: l."Hafner (T) 80.76, 2. Vrtačnik 80.39, 3. Košo- ' ' i Malo tekmovalcev, malo gledalcev (Nadaljevanje s 1. strani) Celja, ki je uspel kar dvakrat popraviti ne samo slovenski in jugoslovanski mladinski rekord, ampak tudi članski rekord naše republike. Najprej je skočil 384 cm, kasneje pa v celo lepem slogu 390 cm. V metu krogle za ženske je Kotluškovi zopet uspelo preseči znamko 13 m in je s tem premagala državno rekorderko Usenikovo. V metu kopja si rekorder Kopitar ni pustil vzeti prvega mesta, saj je bil njegov glavni konkurent Plut precej slabši kot običajno, Slamnikova je v teku na 800 m zmagala, toda tek je bil kljub temu prepočasen, da bi ogrožal rekord. Lepše borbe in tudi mnogo boljše rezultate kot v soboto na 10.000 m, smo videli danes na 5000 m, kjer Svetina in Male nista tekla le na zmago, ampak tudi na rezultat. Izmenjavala sta se v vodstvu in tako drug drugemu pomagala do solidnega rezultata. Do 200 metrov pred ciljem sta bila še skupaj, tedaj pa je hitrejši Male uspel premagati svojega nasprotnika. V teku na 100 m je Stamejčičeva zopet zelo dobro startna in z več metri prednosti premagala svoio stalno nasprotnico Šikovčevo. Vprašanje najhitrejše Slovenke po tem prvenstvu pa še kljub temu ni dokončno rešeno. V teku na 800 m za moške je bilo danes na startu 13 tekmovalcev, mnogo preveč za tek na prvenstvu. Po več neuspešnih staruh, ki pa ne gredo samo na račun tekmovalcev, je nazadnje trinajsterica le zapustila startno mesto. Vodstvo je takoj prevzel Vipotnik, ki je svoj naskok stalno večal. Po precej hitrem prvem krogu (55.3), je končal tek v odličnem času 1:52.6. Hujša borba kot za prvo mesto — k: je pravzaprav sploh ni bilo — se je razvila za drugo, pa tudi naslednja mesta. Večina tekmovalcev je v današnjem teku dosegla svoje osebne rekorde. Stamejčičeva je 5 svojim rezultatom v skoku v daljino potrdila nov slovenski rekord, ki ga je dosegla v Miinchenu. Ostale skakalke niso zadovoljile Rezultati prvega dne: moški — 100 m: Zajc 11.3, Puc 11.5, Dolenc 11.6 (vsi Lj), Vučer (K)) 11.7, 400 m: Zupančič 50.3, Kopitar (oba KI) 508, Seliškar (O) 51.4, Mlakar 51.4, Hiti (O) 52.4, /500 m: Gajšek 4 01.0, Kralj (oba KI) 4:03.4, Hafner 4:03.6, Okršlar (oba Lj) 4:04.8. Svetina 4:05.4, Pavčič (oba O) 4:08.0, /0.000 m: Male (KI) 35:^7.2, Lessizza (Lj) 36:33.0, Koštomaj (Br) 38:59.8, 100 m ovire: Puc (Lj) 15.2, Kovač (KI) 15.6, Černe (O) 15.7, Sluga (Lj) 16.1, višina: Urbajs (KI) 180, Cerpez (M) 175, Dvoržak (Br) 170, Sluga (Lj) 165, troskok: Zagorc (KI) 13.50, Kolnik (O) 13.46, Gogič (KI) 13.10, Urbajs (KI) 12.72, Černe (O) 12.60, krogla: Penko 15.44 (nov slovenski rekord), Markež (M) 12.62, X7idovič (Br) 12.46, kladivo: Markež (M) 49.51, Peterka 45.99, Jančič (oba KI) 41.87, Ledinek (M) 40.14, 4 X 100 m: Ljubljana (Dolenc, Zupan, Zajc, Puc) 44.9, Kladivar 46.3; ženske — 200 m: Sikovec 26.5, Slamnik (obe KI) 27.4, Unterrajter (M) 28.0, Ocvirk (KI) 29.0, 80 m ovire: Stamejčič (O) 12.1, Petauer (KI) 12.2, Bajželj (O) 12.4, Železnik (KI) 13.0, Debeljak (Lj) 13.9, višina: Sima (O) 152, Žele nik (KI) 135, Podgoršek (Br) in Kuntarič (Lj) 135, kopje: Kotlušek 38.00, Orehek 36.06, Škerjanc 31.97e(vse O), Ocvirk (KI) 31.24. 4 X /00 m: Kladivar (Slamnik, Petauer, Jager, Sikovec) 50.8, Odred 52.2, Maribor 54.8. Rezultati: drugi dan moški: 200 m: Puc (L) 23.0, Kovač (KI) 23.6, Dolenc (L) 23.6, Hiti (Od) 23.7, 800 m: Vipotnik (KI) 1:52.6, Mlakar (M) 1:55.2, Kralj (KI) 1:55.3, Hafner (L) 1:57.2, Gajšek (KI) 1:57.9, Okršlar 1:58.0, Juvan (oba L) 2:00.0; 5000 m: Male (KI) 15:29.2, Svetina (Od) 15:31.6, Cepin (KI) 16:50.0, Cerlerc (Jes) 16:59.2; 400 m — ovire: Kopitar 55.8, Zupančič (oba KI) 57.3, Seliškar (Od) 60.0; daljina: Kolnik (Od) 641, Šoba (L) 624, Zagorc (KI) 619, Borštnar (L) 617, Urbajs (KI) 616; palica: Lešek 390, Glavač 370, Vehovar (vsi KI) 360; kopje. Kopitar (KI) 61.79, Plut 59.55, Kastelic (oba O) 55,06, Rojc (KI) 50.64; disk: Golc (KI) 43.77, Penko (L) .43 00, Peterka (KI) 42.10, Markež (M) 58.68, Guštin (M) 35.62; 4 X 400 m: Kladivar (Kralj, Gajšek, Vipotnik, Kopitar) 3:26.1. Odred 3:38.9, Maribor 3:45.4. Zenske — 100 m: 1. Stamejčič (O) 12.4, Celjanka Šikovčeva je zmagala v teku na 200 m, na 100 m pa je bila druga za Stamejčičevo Sikovec (KI) 13.0, Bajželj (O) 13.0, Unter-reiter (M) 13.1, Jager 13.2, Petauer (obe KI) 13.2; 800 m: Slamnik 2:18.8, Grabar (obe KI) 2:27.2, Borovič (L) 2:36.3, Knez (Br) 2:37.5; krogla: Kotlušek 13.10, Usenik 13.02, Hudobivnik (vse O) 11.72, Celesirik (KI) 11.00; disk: Celesnik (KI) 41.52, Hudobivnik 35.97, Kotlušek (obe O) 35.53, Pristovšck (KI) 33.54; daljina: Stamejčič (O) 553, Majcen (KI) 485, Bajželj (O) 482, Rečnik (KI) 457, Škrjanec (O) 454, Požar (L) 451. Po končanem tekmovanju je sekretar Atletske zveze Slovenije tov. Zoran Naprudnik dal naslednjo izjavo: »Prvenstvo je bilo vse premalo obiskano. Graje vredno je zlasti to, da sta nastopila oba mariborska kluba s tako majhnim številom tekmovalcev. V danih možnostih doseženi rezultati vsaj delno odgovarjajo kvaliteti slovenske atletike. Organizacija je imela svoje hibe, kljub temu da je bilo opaziti, da so se organizatorji zelo trudili. Te napake bo treba na državnem prvenstvu za mladinke popraviti.« rok R. 76.05, 4. Košorok P. (vsi L) 66.53, 5. Novak (K) 64.51, 6. Koprivšek L. (I) 63.79. Stolp: 1. Košorok R. (L) 72.97, 2. Vrtačnik (L) 68.34, 3. Hafner (T) 59.32, 4. Lasič (L) 50.90, 5. Koprivšek J. (I) 44.65', 6. Košorok P. 42.92. Zvezni razred, deska — 3 m: 1. Porenta (I) 162.19, 2. Dobrin Jože (I) 159.87, 3. Šink (T) 115.78, 4. Dobrin Janko (I) 89.17. Stolp: 1. Dobrin Jože (I) 119.36, 2. Šink (T) 103.12, 3. Dobrin Janko (I) 83.38. Ženske: splošni razred — 1 m: 1. Rubi-nič (L) 46.80, 2. Tuta (I) 46.39, 3. Vran (L) 40.68, 4. Kuljiš (L) 39.37, 5. Keber (I) 35.09, 6. Pehani (L) 35.01. Republiški razred — Oeska — 3 m: 1. Lunaček (I) 59.60, 2. Ku-ljiš (L) 54.15, 3. Kotnik (I) 48.42, 3. Vran 46.94, 5. Peršin 39.80, 6. Pehani (vse L) 38.85. Stolp: 1. Kuljiš (L) 39.92, 2. Lunaček 33.88, 3. Kotnik (obe I) 23.60. Zvezni razred — deska 3 m: 1. Rubinič (L) 93.86, 2. Tuta 90.33, 3. Keber (obe I) 85.51. Stolp: 1. Rubinič (L) 48.95, 2. Keber 46.55, 3. Tuta (obe I) 39.05. Končno stanje točk: 1. ŽPK Ljubljana 128, 2. Ilirija 127, 3. Triglav 36, 4. Kamnik 2 točki. VE5IANJF državni prvak Split, 7. avgrsta. Danes je bilo končano državno prvenstvo v veslanju v Splitu, na katerem so veslači splitskega Mornarja dosegli izreden uspeh, saj so osvojili vsa prva mesta razen enega. Danes je nov j državni prvak v tekmi osmercev nastopil z dvema čolnoma in sicer z osmercem za seniorje in za junior-je. V zelo napeti tekmi je osmerec seniorjev osvojil prvo mesto, juni-orski osmerec pa je osvojil drugo mesto in pustil za seboj preizkušene veslače Gusarja, Crv. zvezde in Krke. Omenimo lahko še to, da je -Mornar nastopil na tekmovanju s 16 čolni in 63 veslači. "•o prvenstvu je Veslaška zveza Jugoslavije določila ekipe, k,i bodo zastopale naš veslaškj šport na prvenstvu Evrope v Belgiji. Od Mornarja bo-do nastopili: osmerec, dvojka s krmarjem, double sfcooil; od »Krke« četverec brez krmarja; od »Ošjaka iz Bele Luke četverec s krmarjem im »Crvene zvezde« dvojka brez krmarja. Do odhoda bodo vsi trenirali v Splitu, razen dveh veslačev Crvene zvezde, ki bosta imela trening na Savi. TEKMA ZA JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Odločna zmaga Rudarja Škofja Loka, 7. avgusta. Pred približno 300 gledalci, ki so z zanimanjem obiskali današnje nogometno srečanje za pokal maršala Tita, je trboveljski Rudar nastopil proti enajstorici škofjeloškega Garnizona JLA. Rudarji so se gledalcem predstavili tokrat v zelo solidni luči in so ne glede na doseženi rezultat prikazali izredno dobro igro ter zasluženo zmagali. Rezultat je bil RUDAR : GARNIZON 5:2 (3:0) Že takoj v začetku tekme je kazalo, da bodo gostje odšli z igrišča zmagoviti, saj so se na moč hitro znašli ter s pogostimi napadi začeli ogrožati vrata domačega garnizona. Svojo premoč so kaj kmalu izrazili tudi z goli m že v prvem polčasu vodili s 3:0. Igralci Garnizona so hoteli z ostro igro parirati napade Trboveljčanov, kar pa jim ni uspelo, ker je na eni strani sodnik zatrl takšno igro, na drugi strani pa so Trboveljčani še kar naprej napadali in dosegli še dva gola v drugem polčasu, prav tako pa v tem delu igre tudi dva gola prejeli. Morda rezultat ne bi bil tako visok, če bi vratar Arsič, ki je branil pri Garnizonu, ne bil slabo razpoložen. Trije prejeti goli gredo namreč na njegov račun, zato so gostje tudi z lahkoto dosegli tako visok rezultat. Pripomniti moramo, da Rudar ni nastopil v kompletni sestavi, vendar je po izjavi očividcev zaigral mnogo bolje kot v Gorici. Rudar bo prihodnjo nedeljo odigral polfinalno tekmo z ljubljanskim Slovanom verjetno v Ljubljani, in če mu uspe premagati to zadnjo oviro, se bo v finalu republiškega tekmovanja za pokal FLRJ srečal z enajstorico Odreda, kar bo vsekakor ena najzanimivejših tekem pred začetkom prvenstvene sezone pri nas. FUŽINAR : KADIKEV 3:0 (15:10, 15:13, 15:13) Po odigrani tekmi proti mariborskemu Braniku v Mariboru, ki so jo izgubili 3:1, so se turški odbojkarji na igrišču v Ravnah pomerili še z odbojkarji Fužinarja. Fužinar je nastopil brez Geršaka ter kljub slabi igri premagal goste. Tekmovanje je zopet oviral močan dež, kar je verjetno goste pri njihovi igri veliko bolj motilo kot domačine, poznala pa se jim je še utrujenost od tekme proti Braniku. So zelo požrtvovalna ekipa, vendar pa tehnično niso dorasli domačinom. Vsekakor je reprezentanca Amsterdama na Ravnah pokazala veliko boljšo in lepšo igro. Po mednarodni tekmi je Fužinar odigral še prijateljsko tekmo z mariborskim Branikom in srečanje izgubli z 3:0 (15:7, 15:7, 15:12). Od I. moštva Branika so igrali samo Škrbin j ek, Požar in Šumak. Po zadnjih treh tekmah Fužinarja, ki je za prvenstvo slovensko-hrvaške lige igral mnogo bolje, lahko trdimo, da trenutno niso v formi. * Ravne, ?. avgusta. Ravenčani so včeraj zopet po dolgem času gledali prijateljsko nogometno tekmo .med igralci S. V. Panker z Dunaja in domačim Fužinar jem. Goste so navdušili s tehnično in smiselno igro, ki jim je prinesla zmago 4:1 (0:1). Njihova učinko- j vita igra je prišla prav do izraza v dru- j gem polčasu, ko so zabili vse 4 gole. Du- j najčani so v celoti igrali zelo dobro, pri domačih pa sta se najbolj izkazala Dretnik in Krebs. Pred 1500 gledalci je slabo sodil Homan. Pred začetkom tekme je iz Raven odšla patrola VDV koroškega bataljona, ki se bo z drugimi patrolami srečala v nedeljo na proslavi v Radmirju. Od predsednika OLO mestne občine tov. Kokale je patrola v imenu delovnega ljudstva Raven prejela lep prapor. Patrolo je vodil Matko Mirko-Sta- j jcrc. Šater VtaufiaiU se POLET! Zgodbe morskih globin Srečanje s takšnim »potnikom« v morskih globinah prav gotovo ni prijetno V tem drobcu sekunde se je zgodil drugi čudež: barakuda je pobegnila z vso hitrostjol Marcelova nenadna »ofenziva« jo je močno presnetila, bila je še bolj prestrašena kot on ... Ko je Marcel pozneje razvil svoj film, je bil kar zadovoljen z uspehom. In ponosen celo! Slika je bila jasna, kar priča, da se ni tako hudo tresel. Podobna srečanja z morski:' zvermi so hude preizkušnje za podvodnega lovca, so pa obenem silno razburljive im prav to je pri tem športu tako privlačno. STOLETNA STARKA Bližala se je zima. Marcel pa še vedno ni dokončal svojega filma o podvodnem življenju. Še en mesec in vrniti se bo moral domov. Lepega julijskega dne je v Ya-te-Clubu srečal Gennare s prijateljema Victorjem in Finebergom. S težavo jih je pripravil, da so se odpravili s čolnom na majhen izlet po zalivu. »Vlovili bomo ribo, se vrnili v Yate-Club in jo tam skupaj pojedli. Vel ja?« »Velja!« Odpravili so se s popolno opremo. Marcel ni pozabil poleg podvodne puške vzeti še kamero — nikdar ne vešl 20 minut pozneje so se ustavili nasproti malega rtiča. Prijatelji so z roko potipali vodo. »Saj si popolnoma nor! Voda je mrzla kot led. Ti le pojdi noter, če ti je všeč, mi ostanemo raje v čolnu in te bomo gledali.« Marcel si je nataknil plavuti in masko z dihalno cevko. Ko je zlezel v vodo, ga je tako streslo od mraza, da bi kmalu požrl cevko. A premagal se je. S prisiljenim nasmeškom ie zavpil prijateljem: »O, kako je prijetno!« Pogledali so ga namrgodenih obrazov, zmignili z rameni in se brezbrižno zleknili na hrbet. Leno sc se pretezali na soncu in se niso nič več zmenili za prijatelja v vodi. »Vročekrvni« Marcel se je že pol ure zaman trudil, da bi našel kakšno vredno ribo. Voda je bila motna, da še pol metra daleč ni videl pred seboj. Mimo njega je švignil kak kilogram težak smudut... Za štiri ose- rahlo premikal. Marcel se je približal, da bi bolje videl, kaj je: pred njim je bila velikanska hrbtna plavut kierne. " Riba je morala biti velikanska. Marcel je mrzlično iskal primeren položaj, da bi jo zadel točno v glavo med oči. Uspeh je bil odvisen od prve puščice. Če prvi udarec ni smrtonosen,, potem bi bila riba izgubljena, ker bi se napihnila in se s plavutmi -tako zagozdila v svoji votlinij da bi je ne bilo mogoče izvleči ven. Kazalo je, da ga je riba opazila. Hrbtna plavut je jela hitreje migotati. Lepo na varnem v svojem skrivališču se je kierna počutila kot lev v svojem brlogu. »Na vsak način jo moram dobiti,« si je mislil Marcel. »Od te ribe je odvisen moj uspeh. Da bi vsaj dobro pomeril!« Zum! Puščica je zletela. Zadel je! Naravnost v sredo možgan se je zadrla! Marcelu se je zdelo, kot da se je pred njim zrušil bik v smrtnem sunku. Pijan od veselja je splaval na površje. Od vzhičenja -.n upehanosti se mu je glas trgal, ko je zavpil prijateljem: »Ubil sem velikansko kierno!« V čolnu se ni nihče zganil. Ko Marcel le ni nehal vpiti, je Fine-berg počasi vstal. »Pokaži jo,« mu je dejal. Znova se je zleknil na be kaj mršav plen, a praznih rok " M. se ne bo vrnil. Marcel se je potopil in plaval za njim vzdolž skalnega brega in v globini 8—9 metrov je videl, kako je izginil za veliko skalo. Vztrajno ga je iskal in na široko odpiral oči, kajti voda je bila še vedno zelo motna. Nekaj centimetrov pred seboj je nenadoma opazil kakšnih 60 cm dolg rumenkast predmet ovalne oblike, ki se je na- je zleknil na toplem soncu. »Prav, grem pa ponjo, zmrznjenci zmrznjeni.« je odvrnil Marcel. Potegnil je za vrv, ki je vezala puščico s puško, da bi se prepričal, če je riba še vedno tam: nobenega odpora ni čutil. Zbegan je potegnil kvišku puščico in dognal, da je zlomljena tik ob glavi. Po knock-outu je kierna verjetno prišla k sebi. Ko se je premetavala, je zlomila puščico ob skalnih stenah svojega zatočišča. Marcel je bil besen. Slišal je smeh-Kazalo je, da se njegovi tovariši zelo zabavajo. »Gotovo si se v Franciji naučil streljati v skalo, misleč, da je riba,< se mu je posmehoval Gennaro. »To je francoska kierna, ki je prišla sem v brazilske vode nalašč zato, da oplodi vaše samice in prerodi raso,« mu je Marcel besen odvrnil- Medtem ko je izmenjaval puščico so valovi močno zanesli čoln. Kako naj sedaj najde kraj, kjer je bila < riba? Ubogi Marecl se je potopi* desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat ... Vsakikrat, ko je priplaval na površje, so ga sprejeli zasmehujoči vzkliki. Najraje bi zadavil te fa-lote. »Moram najti to preklicano kief' no, pa tudi če ostanem ves dan f tej ledeni vodi!« se je zaklel Mar cel. .ETO XI Štev. 32 Polič Z. oran Telesna vzgoja v komuni (Nadaljevanje s 1. strani) Telesna vzgoja je problem v našem življenju in zato naloga s katero se mora pozabavati državljan, ki odgovorno sodeluje v vodstvu °bčinskib, okrajnih ali drugih poslov. Telesna vzgoja je problem že sa-foa po sebi! Ali je res nujna? Ali Je neobhodna v življenju mladine? Ali mora biti važen element šolske Vz?oje ali ne? AH je potrebno v Podjetjih, zadružnikom, obrtnikom itd., Morda so to smešna vprašanja!? (a vendar mnogim odgovor ni jasen! In vendar mnogi o tem niso fazmišljali! Če bi o tem razmišljali ln če bi bili vsem odgovori jasni. Potem ne bi bilo le nekaj procentov mladine aktivne v telovadni dejavnosti, potem ne bi veljal šport za mnoge kot nepotrebno zapravljanje časa, potem ne bi bilo v Soleh razprav o tem ali se uvede primerno število ur telovadbe itd., itd, Totem bi bila seveda tudi nujno Potrebna sredstva za organizacijo ' dejavnosti po vseh naših krajih takoj na razpolago! Prva stvar, ki jo moramo zato 3ujno ugotoviti, pa seveda tudi dokumentirati, je neobhodnost najširše, zdravstveno utemeljene in vselej primerne telovadbe. Vse preveč še vedno samo govorimo o tem, }» rn xi Štev. 32 Stran 4 »Mi je prav žal. Če vam ni prav, lahko greste, sicer, pa plačajte vstopnico.« Ker me je zadnjič kolesarska dirka presušila prav do dna denarnice, sem plačal cenejšo vstopnico. Tisto za petdeset dinarjev. Držeč se navodil rediteljev, sem se znašel med ljudsko množico desno od razglednega stolpa, ki je v napetem pričakovanju buljila v vodo. Preko strnjenih lasišč, kuštravih in onduliranih po vseh možnih najnovejših modelih, sem začel tudi jaz buljiti v pisane palice, ki so visele nad prazno Savo. Že to je bilo silno zanimivo. Više gori in niže doli sem res videl same glave, zato pa sem imenitno slišal napovedovalca. Bil je ves v ognju. »Evo, zdaj je startal. Približuje se zatvornici. To je... to je... to je Francoz Žan... ne, ni Francoz, ampak Čehoslovak František Iks. Že je v valovili,., bori se! Krasno se bori .. . krasno vozi skozi prva vrata — že je pri drugih — divno je izginil v valovih — evo ga. že zopet vozi, sijajno vozi, krasno vozi! Bravo... Bravo...«! je odmevalo iz megafona. Bilo je silno! Napeto kot struna! V meni je vse drgetalo od razburjenja. Je pa tudi resnično izreden užitek takole intenzivno bolščati v prazno vodo in poslušati, kako se nek človeški črviček herojsko bori z razpenjenimi valovi, ki jih ne vidiš. Ta užitek je pa že vreden 50 dinarjev in skoraj tak kakor v kinu. kadar si dva igralca pol večnosti krešeta iskrive duhovitosti v jeziku, ki ga ne razumeš in so prevodi nečitljivi. Končno se je slavni František. prikazal v -srednjem delu proge in virtuozno drse! po razbesnelih valovih — ne, oprostite, to je bil samo moj fatamorganski privid — valovi so bili na tem delu proge prav majčkeni, krotki in ponižni, kakor jaz Poletov dopisnik brez panteljč-kov. Kakor vsak nadarjen novinar, sem tudi jaz kmalu ugotovil, da bo moja reportaža abstraktno-fantastična, če bom vztrajal na danem p.oložaiu. Zato sem prišel na duhovit domislek. da bi se povzpel na razgledni stolp, na katerem se je nahajala že zelo pisana druščina in od koder se nemara lepo vidi cela proga. Pred vhodom na stolp me je prestregel moj dobri prijatelj Marko, s katerim že dokaj let služiva isti kruhek in sva si tudi sicer prav dobra botra. Pri tej prireditvi je on imel eno prvih in zadnjih besed. Zato sem se ga razveselil kakor lačen kruha. »O Marko, sijajno, da ravno tebe dobim. Ali bi tudi jaz...?« Še preden sem končal, me je krepko in mrzlo presekal: Na stolp ne moreš. To je samo za sodnike, funk-cioriarje in za tuje novinarje. Za naše novinarje je tamle doli.« Pokazal je z roko pod stolp, od koder se je videlo celih šest vratič! »Seveda, če imaš značko z trakci, sicer tudi tam nimaš pristopa.< »Ne, ne ... sa j nisem ho ... sa j nisem tako mislil,« sem zajecljal in z neprijetnim občutkom ugotovil, da se spreminjam v politega cucka. Tisti hip je prišla imenitna dama s hčerko — menda žena enega izmed neštetih funkcionarjev prireditve. »O, prosim, prosim! Samo izvolite, kar naprej,« se ji je prijazno razce-dil moj dobri Marko. No, če. se cedi on, je moja dolžnost, da se razce-dim tudi jaz. In že sem bil na vseh štirih. Pomigal sem kolikor sem mogel ljubko z repom — oprostite, to sem samo hotel storiti, pa nimam repa. Zato sem pomigal kar z ušesi Kopitar - 63.92m v me!« kopja Na zbirnem tekmovanju za sestavo državne atletske reprezentance, ki bo nastopila čez teden dni na Balkanskih igrah v Carigradu, je član celjskega Kladivarja Jože Ko- j pitar vrgel kopje 63.92 m in s tem ; ponovno popravil svoj slovenski rekord, ki je doslej znašal 63.36 m. Zanimivo pa je, da se Kopitar tudi s tem odličnim rezultatom ni uspel uvrstiti v državno reprezentanco, j ker sta vrgla Pavlovič (65.40) in Miletič (64.96) več od njega. Prihodnjo nedeljo bo v izvedbi AK Odred na stadionu ob Titovi cesti prvenstvo Slovenije za starej- j še mladince. To tekmovanje, na ka- 1 tereni bo nastopila tudi vrsta kvalitetnih atletov, bo veljalo tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo repu- ! Miške mladinske reprezentance, ki j bo nastopila teden dni kasneje v dvoboju proti Hrvatski v Kočevju. Tekmovanje bo dopoldne z začetkom ob 10. uri In popoldne z začetkom ob 16.30. Kopitar Jože V Gorici bo državno prvenstvo V Novi Gorici do nedavnega niso ! imeli pogojev za gojenje plavanja. Z dograditvijo plavalnega bazena pa so se tudi Gorici odprle možnosti za razvoj te športne panoge. Čeprav deluje novoustanovljeni pla- j valni klub »Soča«-Nova Gorica le ; malo časa, mu je že bila zaupana j izvedba državnega mladinskega prvenstva v skokih v vodo, ki bo v Novi Gorici 13. in 14. t. m. Goričani so za to prireditev pripravili vse potrebno, zanimivost pa bodo specialne deske, ki so jih izdelali v Novi Gorici. Tržič zmagal v Lescah Za zaključek občinskega praznika v Lescah je preteklo nedeljo ŠD I Prešeren priredil nogometni turnir, i Najprej je moštvo Tržiča premaga- ■ lo Prešerna 1:0 (0:0). nato pa Bled | Ločan s 4:2 (2:1). V popoldanskih tekmah si je zagotovil Tržič zmago ; nad Bledom s 4:0 (1:0), tretje mesto pa si je zagotovil Ločan z zmago nad Prešernom 3:1 (3:1). in zajecljal: »Hov-hov, ljubim ruke, milostljiva gospa funkcionarka!« »Kuš!« še je nekdo zadrl za mojim hrbtom, jaz pa sem odskočil v strahu, da ne obišče kakšen nepoklican čevelj moje zadnjice. Nato sem stisnil ušesa med noge in se pobral oroti tribuni, raz katero se vidi Vse tisto sijajno in krasno, o čemer ie maloprej govoril napovedovalec. »Vstopnico prosim!« »Sem Poletov dopisnik brez pan-teljce. Imam pa tole vstopnico.« »Ta ne velja. Plačajte 150 din ali pa nazaj!« V svesti si suše v žepu pogledam j ves obupan na nasprotni breg. Aha, : tam bo dober razgled. Ker sem bil sedaj pol novinar — pol cucek- sem se hitro znašel in že sem bil na jezu pred zatvornico. Pokažem vstopnico. »Ne velja. Ta je samo za desni breg. Za levi breg pa morate plačati novo za 50 din.« ??? Kaj, za drugi breg drugo vstopnico? Čudovit domislek .. . Tedaj mi je tuberkuloza v moji denar- , niči dala dober navdih. Če je že i Poletova legitimacija v Tacnu brez i vrednosti, bo mogoče delovalo moje j slavno ime. »Veste, jaz sem Boštjan; Boštjan od Poleta!« »Boštjan ali Štefan, Jožef ali Pe-ter, meni je vse glih. Novo vstopnico ali pa nazaj.« se je odrezal ; varuh prehoda. V moji pol človeški : pol pasji pameti se je zabliskalo' j Seveda, če ne plačam levega brega , posebej, bo cela prireditev strahovito deficitna! Brž sem pobrskal p® žepih in srečno našel še en stotak-Plačal sem novo vstopnico, se Pf* vzpel zopet na zadnji dve nogi i® »Prosim vas, izginite, če me bo videl trener, bom imel strašne neprijetnosti...« Najin uitervju je potekel o nekoliko neobičajnih okoliščinah. Janeza Pelca, novega slovenskega mladinskega rekorderja na 200 metrov prsno, nisem tujel« niti na plavališču, ne na cesti, temveč doma v bolniški postelji. »Nič hudega ni,« mi je že na vratih razložila njegova skrbna mama, »le malo vročine je imel, pa je bolje, da je legel. Sicer pa tako ne zdrži o postelji, jutri bo že na plavališču.« Na nočni omarici ob Janezovi Postelji sem zapazil knjigo' prof. Vlage »Učite se cramla«, prvo — in edino — slovensko knjigo o plavanju. Instinktivno sem jo prijel o roke in pričel listati. Pogled mi je obstal na listi jugoslovanskih rekordov leta 1935. Na 200 m prsno je bilo zapisano — 3:06.2. >Vidiš Janez,« sem mu dejal, >tu bi bil lahko še jugoslovanski rekorder.€ >Da, da,« se je zasmejal, »dvaj-*e< let prepozno sem se rodil.« * Čaka j, tudi to te morda še čaka,« sem mu smeje odvrnil. In lako sva kaj hitro zašla v »plavalne vode«. stoMfoski tekted »Takole potiho mi zaupaj, kakšen je tvoj letošnji cilj?« >2:52.0 — slovenski rekord.« Potem se je zamislil in tiho dejal: >Pod 2:50.0 pa bi rad šel, morda prihodnje leto.« In ko sem ga prosil, naj mi kaj pove o svojih začetkih, je pripovedoval takole: »V klub sem se vpisal pred tremi leti. Plaval sem zelo rad, vendar mi je povzročal težave skok na glavo o vodo. Trebuli je bil vedno rdeč ih ker nikakor ni šlo, sem prosil trenerja, da bi raje treniral hrbtno, kjer pri startu ni treba skočiti na glavo. Kmalu za tem sem si zlomil roko in to sezono sem moral s treningom prenehati. Prihodnjo sezono (1953) sem ponovno pričel s prsnim slogom — start je si (ter še vedno moja šibka točka — toda z rezultati sem hitro napredoval, in sicer takole: 1953 — 3:05.0, 1954 — 2:58.4. 1955 — 2:54.0. Lani sem se dolgo sukal okoli kritične točke 3:00.0. Letos pa sem precej izboljšal zaveslaj z rokami in sem od prvega starta (2:58.2) od tekme do tekme izboljševal svoj rezultat.« * Janez Pelc je letos nedvomno slovenski plavalec št. 1. Trenutno je s časom 2:54.0 drugi najboljši plavalec prsnega sloga v državi. Toda Janez je šele na začetku svoje športne kariere. Njegova >karakteristika« v številkah je takale: 1? let. višina 183 cm, teža 74 kg, dijak VII. razreda gimnazije, plavalni »staž« 3 leta, najboljši rezultat na 100 m prsno 1:20.4. na 200 m prsno 2:54.0. Janez je skromen športnik, ki je svoje uspehe dosegel z marljivim treningom in veliko nadarjenostjo. Njegovi letošnji uspehi kažejo, da bomo Slovenci o njem verjetno kmalu dobili novega državnega reprezentanta. Vtisi v velikega telovadnega zleta v Zurichu Povorka po ziiriških ulicah V soboto dopoldne je šel skozi mesto sprevod. Eno uro in pol so korakali telovadci, športniki in narodne noše ob gostem špalirju radovednih meščanov proti telovadišču. Sprevod, kakor vsi naši, vendar je bilo nekaj, kar je posebno ugajalo občinstvu: 1400 društvenih praporov in prav toliko rogov, napolnjenih z vsakovrstnim cvetjem, je dalo temu sprevodu posebno pestro sliko. Telovadci korakajo v dvanajsterostopih in pridno odzdrav-ljalo razigrani množici gledalcev. Vsekakor je bil stik med telovadci i:_ gledalci na vrhuncu. Tega pri naših sprevodih še vedno ni videti. Zaključni nastop Takoj na začetku naj povem, da me sam nastop s 25.000 telovadci pred več kakor 200.000 gledalci ni navdušil. Vaje so kratke in morda le v fiziološkem smislu zadovoljive. Motil nas je predvsem aranžma cele prireditve. Ker po svoji tradiciji Švicarji skušenj nimajo, je ves nastop vodil tehnični vodja z vsemi navodili preko mikrofonov. Za moj okus je vse preveč dišalo po improvizaciji. Naj bo kakorkoli žc, Švicarji trdijo, da je takšen nastop le zaključen akt, s katerim med množico gledalcev zaključijo svojo večdnevno prireditev. Druga zemlja drugačni ljudje, drugačni običaji! Ampak pri vsej svoji sposobnosti in znanju imajo po mojem mnenju Švicarji le preveč konzervativnosti. Človek dobi občutek, da se držijo tradicije kakor -pijanec plota. Vsekakor pa je bil veličasten prizor počastitev t.400 praporov, podelitev lovorjevih vencev zmagovalcem in obešanje lovorjevih vencev na drogove praporov. Seveda je televizijska mreža vse to lepo posnela in posredovala svojim naročnikom doma in v inozemstvu. Nekaj pa ni šala. 200.000-glavo množico v slabih dveh urah z avtobusi in tramvaji pripeljati na domove — zmorejo spet samo mojstri prometa. Zurich — raj za samce Ker $o fantje tekmovali tri dni od zore do mraka z istimi vajami, smo lahko brez škode odšli tudi na ogled mesta. Seveda samo na ogled, kajti finančne možnosti za kakšen trgovski podvig so bile prav malenkostne Mesto samo ima nekaj nad pol milijona prebivalcev, leži pa ob lepem jezeru, polnem kopališč, ki v as jih dnevih privabljajo na tisoče opalcev. Sploh bi bilo nezanimivo opisovati vse po vrsti, kar človeku pade v oči. Zato samo nekaj doslej še neopisanili zanimivosti. Promet velemesten, takšen, kakor v mravljišču. Problem parkiranja naravnost pereč, kajti ulice so natrpane z motornimi vozili. Švicarke so vsaj v enem oziru enakopravne moškim — polovico avtomobilov upravljajo same. Res zanimivo! Dekle povabi prijatejico in v moderni limuzini se odpeljeta v »Caffee« na pomenek o fantih, kajti žensk je po mojem mnenju v Zurichu vsaj šestkrat toliko kakor moških. Skratka, raj za samce! Kakor pa sem že moškim dejal — brez denarja in avtomobila: lasciate ogni sperenca voi ch’en-tratel Bank je v Zurichu toliko, kot barov in sličnih zabavišč. Torej, dve ustanovi, v katerih inozemci -spravljajo svoj denar. Mi smo obe ogledovali samo od zunaj. Trgovske hiše so bile za nas nezanimive, ker nudijo človeku toliko, da ob podrobnem pregledu sploh ne veš več, kaj naj kupiš. Minimalke — senzacija! Zuriško jezero je toplo in ob obali polno vseh mogočih predmetov. — To kopalce v moderno urejenih kopališčih ne moti. Nekaj pa lahko vidiš, kar pri nas ni v navadi. Prišel sem na lepo, z angleško travo pokrito kopališče, v minimalkah. Piše Kobal Boris In na mah sem bil do kosti preboden s tisoč pogledi. Verjemite, da sem ob takšni pozornosti zavoljo svoje znane plašljivosti dobil občutek, da sem popolnoma gol in jo kar hitro potegnil nazaj v mesto. Škoda, da nisem ženska. Prav gotovo bi se kopalcem moje minimalke potem zdele mnogo prevelike, kajti samo nežni spol ima pravico, da kaže svoje čare do tistih skrajnih mej, ki jih je že sama narava posebej označila. Paša za oči! Tramvaj pa ni ljubljanski Posebnost Ziiriclia je mestni tramvaj. Ustanova, ki te čudovito hitro pripelje z enega konca mesta na drugega. Dolgi, udobni in svetli vozovi razvijajo na nekaterih odsekih proge večjo hitrost, kakor naši br-zovlaki. Nobenega ropotanja, tresenja in odvečnega škripanja. Skratka, nobene tiste strašne piskajoče »Štirne«, ki Ljubljančanom pred • o-što načenja sicer dobre živce. Bil sem tudi v zoološkem vrtu in videl vse živali, ki se jih mi plašni zemljani prav nič ne bojimo, če je ograja dovolj močna in visoka. Najdalj časa sem se zadržal pri naših davnih prednikih — opicah, ki razen govorjenja še vedno spominjajo na pametna bitja in tudi po obnašanju prav nič ne zaostajajo za tistimi, ki jih hodijo ogledovat. Boste rekli, da sem piker. Naj bo, ampak priznajte, da mi nismo krivi, če se je narava poigrala z nami in nam do današnjih dni ohranila prvi izvod naših prednikov. Morda bi se dalo še kaj opisati, -----------\ z dvignjenimi ušesi sem se važen * dvignnjenimi ušesi sem ves važen hot finančni mecen prireditve prejel po lesenem mostičku na levi breg Save. f u sem zaman poizkušal najti med gnečo prostorček za kolikor toliko neorealističen razgled na najlepši nel tekmovalne proge. Urnebesno ploskanje. »Jože! Jože! bravo naš as!« . Glas iz megafona: »... Ravnokar le švignil naš Jože skozi zatvornico. :'ai torpedira valove — leti nad njuni — zdaj so ga zagrnili — evo gn. zopet kako jih bravurozno reže T- superiorno — sijajno — superla-tivno — ali... Joj!... nesreča...!« Speaker je onemel. Da bi videl nesrečo, sem se prestopil, pri tem zadel nekai mehkega in se vzpel na nrste. »Au!... Živina volovska!... Joj, moje kurje oko!« je nekaj zavpilo zraven mene in mi v istem hipu pri-solilo krepko zaušnico. Odskočil sem 7~ se spotaknil ob prelepo savsko Cer in telebnil v smeri jug-sever po ^mpatično nameščenem gramozu, bd je prav čeden knoc-out, jaz pa sem dobil tri salamensko nečedne defekte na zadnji plati. Jezik mi je začel nehote porivati skozi zobe nekakšne preklete hudi-Cjv Pomešane z madonami ko sem ml ša n tal izza srečne publike, ki je a"ko videla nesrečo našega Jožeta Uaz pa ne), proti vzhodni obali Pave. če že nisem ničesar videl na zgornjem bom pa toliko več na jPodnjem delu proge, sem se tolažil 'n ? obema rokama tiščal boleče defektna mesta. Dragi čitalci! Ves moj Boštjan-ski humor in zafrkantstvo sta prešibka, da bi primerno naslikala opoldanske dogodke okoli avtobusov, ki so prevažali potnike od Tacna do Šentvida. Tudi jih nisem bil več v stanju registrirati, ker sem se, kakor vsi ostali potniki, pretvoril v sardino, ki ji je takoj, ko so zaprli za nami vrata, pošla sapa. Prebrisani organizatorji prevoza so iz bojazni, da ne hi publika vstopala kar skozi okna, ista hermetično zaprli. Ali pa so se bali, da bi v pasji vročini tistih dni kdo zbolel za pljučnico? Pri prehodu na tretji breg zopet: »Stoj! Vstopnico prosim »Evo vam kar dve,« pomolim čedne sto dinarjev vredna kupona cerberusu pod nos. »Ne veljata. Za ta breg morate plačati novo vstopnico.« .!!!???!!!... Tisti trenutek se je z menoj zgodilo nekaj strašnega. _Na defektnih mestih zadaj sem začutil, kako so pognali trije vijaki. V noge mi je šinila pasja brzina, v glavi mi je začelo brneti kot v pomorskem torpedu. Kakor da sem s katapulta izstreljena raketa, me je vrglo naprej ritenski preko brega, nato pa sem z' nadzvočno brzino švignil preko mostička in ves zadihan priletel v petstoglavo množico, ki je kakor blazna ju risala na nek avtobus. »Ljudje! Tovariši! Tovarišice! Bodite razumni! Saj avtobus ni nič kriv zaradi teh vstopnic! Ne razbijte ga!«, sem tulil na ves glas in z nadčloveško močjo odrival ljudske valove. Nekajkrat sem izginil v teh valovih, dvakrat eskimotiral in končno priveslal do avtobusa. »Ljudstvo, kaj besniš? Čemu hočeš uničiti svojo jmovino?« sem vpil kakor Antonius pred Rimljani ob mrtvem Cezarju. »Bedak,« me je nadvse prijazno oslovi! možakar, ki se je krčevito držal vrat in rinil v prenapolnjeno vozilo. »Ali ne vidiš, da hočejo ljudje z avtobusom domov na kosilo! Pa so zato 15.000 ljudi reci, piši in beri celi trije avtobusi na razpolago.« Zazijal sem na moč široko in se hotel na ves glas zasmejati. Pa nisem utegnil. Val. hujši od tistih ob Svetem Lovrencu v Dubrovniku me ie potisnil z onim možakarjem vred v vozilo. Medtem ko smo se v avtobusu dušili, je sprevodnik »ordiniral« s hitrostjo višnjegorskega polža, kar je povzročalo med publiko urnebesni delirum. Ko je minilo vsaj tričetrt ure večnosti, smo sc priguncali v Šentvid, kjer smo počepali iz avtobusa (beri Pupinovega lonca), tako temeljito prekuhani, da bi nas polinezijski Kanibali na mestu brez vsake začimbe z največ jim apetitom po-kaj-kaj-ali. Prepričan sem da je bil ta zaključek prav toliko porazen za nas, kot za Čehoslovake, ko jim kot zmagovalcem pri zaključni svečanosti organizatorji niso postregli niti z njihovo himno!!! Šele takrat sem občutil neiz.reče-no zadovoljstvo, da sem bd na tem prvenstvu degradiran na stopnjo štirinožne živalice, ki je ne more zadeti prav nobena odgovornost za zgoraj opisane dogodke. toda verjemite mi, da je prostora za vtise 6 dni na nekaj straneh pisalnega papirja res premalo. Kakor smo brez hrupa prišli, tako smo tudi tiho odšli. Naši kolegi iz drugih republik so si hoteli oglei dati za primerjavo še trgovine v Avstriji, in zato smo se že v nedeljo zvečer odpeljali iz Ziiricha. Ves dan so fantje ogledovali v Innsbrucku lepe stvari in se v ponedeljek zvečer komaj privlekli do postaje, kajti sonce je neusmiljeno žgalo. Mi, ki smo že vedeli, kaj se vse lahko vidi zastonj, smo jo mahnili v okolico in se dodobra namočili v Lanserskem jezeru, ki ga na južni strani obdaja znani Patscherkofel. Prijetno je ležati v senci košatega drevesa in opazovati gondolo žičnice, ki se ves dan poganja v hrib in navzdol, pri tem pa željno čakati na vlak, ki nas bo odpeljal spet tja, kjer ima naš dinarček svojo veljavo — domov. 34-Ietni švicarski telovadec Josef Stakler je postal že skoraj simbol visoke ravni švicarske orodne telovadbe. Od leta 1942 dalje je stalno v prvih vrstah švicarskih telovadcev in si je neštetokrat priboril državno prvenstvo ter pomembne zmage na mednarodnih srečanjih, olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Tudi na zletu v Zurichu je osvojil med švicarsko telovadno elito 2. mesto in vse kaže, da bo tudi prihodnje leto na olimpiadi v Melbournu nosil na prsih državni grb Novice za smučarje Mednarodna smučarska zveza je obvestila svoje sestavne organizacije o tem, kako so sestavljeni posamezni komiteji FIS po kongresu v Montreuixu. Posamezne odbore vodijo naslednji znani smučarski delavci: odbor za teke Sigge Bergman (Švedska), odbor za alpske discipline Oto Menardi (Italija), odbor za skoke Yrjo Kaloniemi (Finska), odbor za žensko smučanje Elsa Roth (Švica) pododbor za sodnike pri skokih Thorbjorn Nordahl (Norveška), pododbor za skakalnice dr. Reinhold Straumann (Švica). TEŽKA JE POT MED FILMSKE ZVEZDE Kot večina športnih »zvezd«, ki dajo nekaj nase, ima tudi italijanski boksar težke kategorije Francesco Cavicchi, ki je pred nekaj dnevi osvojil tudi prvenstvo Evrope v najtežji kategoriji, namen iti k filmu. Popularni boksar, ki ga njegovi občudovalci imenujejo kratko »Cecco«, se je že pojavil v Cinecita v Rimu, kjer so posneli z njim nekaj kratkih scen za poizkušajo. Kot pravijo strokovnjaki, je poizkus popolnoma uspel in sedaj v Rimu že pripravljajo film, v katerem naj bi Cavicchi nastopal poleg Silvane Pampanini ali Sopliie Loren. Zaenkrat so to seveda šele projekti, in Cavicchi jeva filmska kariera je bila pred borbo za evrop. prvenstvo z Nemcem Neu-hausom odvisna predvsem od rezultata tega srečanja. Skromni italijanski boksar, ki je doma iz okolice Bologne, je v svojih filmskih načrtih takole povedal: »Samo v primeru, da bom premagal Neuhausa, bom še naprej mislil na film. Kot premaganec sc res ne bi upal prikazati pred oči Silvani ali Scphiji.« No. ta. bojazen je sedaj odpadla. Cavicchi je zmagal, postal evropski prvak, in sedaj mu je tudi v filmu po vsej verjetnosti uspeh zagotovljen. uETO XI Štev. 32 Predstavljamo Vam slovenske predstavnike pred začetkom tekmovanja v l. conski nogometni ligi NAŠ CILJ - o&stanek v Uai P^ Mubljani treznost športnih objektov, toda med nai- liani, so ves čas marliivi. Niso se Ko sem se v torek zjutraj ves zaspan »priguncal« z običajno zamujenim »lukamatijo« v Maribor, me je takoj ob prihodu poparila novica: »Branikovi nogometaši so v Nemčiji.« Kako torej prodreti do njihovih »obisti« in jih potipati, kako se pripravljajo na odgovorno tekmovanje v novo ustanovljeni conski ligi. Kam torej? .Na srečo mi je prišel nasproti prijatelj Zdeno in dejal: »Obrni se kar na predsednika MŠD Branik tovariša Varla.« To se mi je bogato obrestovalo. Po kratkem telefonskem razgovoru je prispel na kraj sestanka še sekretar nogometnega kluba tov. Šneberger in tako smo začeli. »Še kratek mesec dni nas loči od prvenstvenega tekmovanja. Kako se kaj pripravljajo vaši nogometaši in kaj sploh počno?« »Najprej so imeli tri tedne počitnic, medtem so odigrali tudi tekme za pokal FLRJ, kjer sicer niso imeli uspeha, saj jih je Maribor premagal, nato pa odšli v Nemčijo, kjer so v nedeljo igrali eno tekmo. Priznati moramo, da moštvo še ni povsem popolno, kajti dva igralca sta poškodovana in zato nam je ušla zmaga v tekmi za pokal FLRJ. Vendar smo zavzeli tole načelo: sklicali smo sestanek in postavili vse igralce in funkcionarje pred vprašanje, kako naj začnemo s tekmovanjem v conski ligi. Ali bi bilo bolje, kupiti nekaj tujih igralcev in na ta način uspešno nastopati v prvenstvenem tekmovanju, ali pa tekmovati z lastnim kadrom, četudi tvegajoč slabši plasma v conski ligi. Mnenje vseh je bilo enotno, odločili smo se za drugo alternativo. Jasno je, da je naša želja s tem moštvom, ki ga imamo, storiti čimveč in se boriti za količkaj dostojen uspeh, najmanj pa za to, da obstanemo v conski ligi. Resno računamo na to. da bo konkurenca jilno huda in da bo treba prav pošteno »pljuniti« v roke. Z izjemo nekaterih hrvatskih klubov »romarjev« so vsa ostala moštva precej močna in konec koncev Slovenci ne bomo imeli preveč rožnatih dni. Da bo pa naš uspeh čim popolnejši, imamo namen nuditi našim trenerjem kar naj večjo pomoč, da bodo svojo nalogo lahko in uspešno izpolnjevali, kajti kadra imamo dovolj in v tem vidimo boljšo rešitev kot pa s kakršnimkoli kupovanjem igralcev.« »Kakšno je vaše mnenje o conski ligi nasploh?« »Upravni odbor Branika in vsi ti- sti, ki z zanimanjem spremljajo nogometna tekmovanja, so pozdravili ustanovitev conske lige, kajti uvedba takšnega načina tekmovanja je vsekakor pozitivnejša kot dosedanja II. zvezna liga, s katero imamo mi prav bridke izkušnje, zlasti glede finačnih vprašanj. Stroški bodo vsekakor občutno manjši, kvaliteta pa bo prav gotovo enakovredna II. ligi. Pozitivneje, da so bile conske lige ustanovljene, pa je še to, da bo na ta način pritegnjenih v kvalitetnejše tekmovanje več klubov, kot jih je bilo doslej (prej 10, sedaj pa 48). Le nekaj nas moti. Propozicije glede izpadanja zadnje plasiranih so nekoliko preostre, kajti malo preveč se nam zdi. da izpadejo 4 klubi.« Tako smo hitro zaključili razgovor s funkcionarjema MŠD Branik, nato pa sem se podal na stadion v Ljudskem vrtu in »vlovil na muho« v Mariboru zelo priljubljenega trenerja Kirbiša — »Pepota«. Zanimala me je namreč strokovna plat dela z igralci, sestava moštva in še kaj. Ljubeznivo mi je pojasnil vse potrebno: »Pribiti moram, da smo zadevo vzeli resno in imamo namen kar najbolje izkoristiti kratek čas za pripravo pred prvenstvom. To individualnim kondicijskim treningom igralcev in pa z vigravanjem celotnega moštva. Pogoji za delo so idealni, ker se trenerji med seboj zelo dobro razumemo, po odhodu nekaterih prišlecev pa je nastalo med moštvom vzgledno tovarištvo in trdna enotnost. Treniramo hkrati z mladino, kjer nameravamo črpati kader za bodoče sezone in tako I moštvo in mladina igrata stalno med seboj trening-tekme, kar je obojestransko koristno. Tov. Kodrnja in jaz imava pod nadzorstvom A in B-moštvo, jaz razen tega še pionirje, tov. Gomolj pa mladince.« „ »Zdaj pa še, kako ste kaj z igralci?« »Na kakšen nov pritok ne računamo. Nov v moštvu je le Starče-vič, nekdanji član osiješkega Prole-terja, medtem ko sta se vrnila od Odreda Filipančič, od mariborskega Kovinarja pa Rozman. Sestava moštva bi bila torej takale: vratarji: Grizold, Najmiler, Filipančič, branilci: Vovk, Petek, Ma-tuš; krilci: Šaho, Železinger, Gabri-jan, Starčevič, Slana, Cučko, Žepek; napadalci: Posavec, HanzI, Plaznik, Leskovar, Vitek, Hercmanski, Roz- VSI PRAVIJO ISTO: borili se bomo za obstanek v conski ligi Cim je naš list objavil v prejšnji številki spored tekmovanja v I. conski nogometni ligi, je to vzbudilo med prizadetimi klubi, ki bodo zastopali slovenski nogomet v tem prvenstvu, neverjetno zanimanje. Naši sodelavci, ki so te dni obiskali vse štiri slovenske predstavnike v novem conskem tekmovanju, so naleteli tu in tam celo na »računarje«, ki so ugibali, kako ko ugodno ali neugodno potekal jesenski del nogometnega prvenstva. Skoraj da ni prostora, kjer ne bi navijači tega ali onega kluba na tihem na papirju »kovali« usodo svoje enajstorice, čeprav eni s pozitivnimi, drugi pa z negativnimi gledanji. Predstavljamo vam torej danes najboljše štiri slovenske klube, ki bodo tekmovali v conski nogometni ligi. Zanimivo je, da smo skoraj pri vseh dobili bolj ali manj slične izjave, namreč, da se bodo vsi borili za obstanek v tej ligi. nam bo toliko laže, ker imamo ko- man, Štefanič, Kramar in Kuhar, n ec koncev le dovolj igralcev in tu- Skupaj torej 23 igralcev, kar pome- di trenerski kader je dovolj močan. Sicer smo imeli namen oditi za 10 do 14 dni na morje, toda zaradi finančnih sredstev smo ta načrt umaknili in se bomo pripravljali doma trikrat tedensko, najsi bo z ni, da imamo kadra dovolj. Zanesemo se na izkušenega trenerja Koti rn jo, ki bo imel letos precej lažje delo, mi mu imamo pa namen vestno pomagati.« športnih objektov, toda med najlepšimi je oni na severu — športni park Ljubljane, kjer je dovolj prostora za vse športnike, ki se želijo udejstvovati v tej ali oni panogi. Strokovnjaki pravijo, da je nogometno igrišče še najlepše. Ce danes stopiš tjakaj, boš videl visoko travo in dobit boš vtis, da zaenkrat tu športniki počivajo. Toda ta počitek velja samo za nogometno igrišče, ki pa bo že v naslednjih tednih oživelo, saj bodo na programu morda doslej najzanimivejše nogometne prireditve, Počitek pa ne velja za nogometaše, Onstran tega igrišča se nahaja drugo, pomožno, na katerem pa je vseskozi precej živahno. Nogometaši Ljubljane ne poznajo odmora. Kakor hitro so si priborili pravico sodelovati .v conskem tekmovanju, so se zavedli, da šele sedaj stojijo pred svojo največjo nalogo. V conskem tekmovanju ne bo lahko igrati — tako pravijo igralci — še posebej pa tehnično vodstvo s trenerjem tov. Piskom na čelu. Hud naliv je v trenutku preplavil igrišče, ko sem šel zadnjič obiskat moštvo Ljubljane. Dvomil sem, da bom sploh koga našel na treningu. Toda bil sem v zmoti. Na igrišču je bilo živo skoraj kot v mravljišču. Kdo bi se pač menil za vse nevšečnosti pravzaprav aprilskega vremena, čeprav smo sredi poletja. Pravkar so imeli na programu gimnastiko. Fantje so za pridobivanje kondicije tekli večkrat okoli igrišča, preskakovali postavljene ovire, vmes pa so se slišale odločna povelja njihovega priljubljenega trenerja, ki skrbi za svoje fante kot skrben družinski oče za svoje otroke. Najprej zamah v levo, telo sproščeno, glavo pokonci, oster sprint, globok vdih in izdih, nato v krogu ogrevalne vaje. Tak trening je kar zanimiv! Se več! Če bodo te Osnovne stvari s takšno vnemo do popolnosti obvladali, potem bodo dosegli svoj cilj — kondicijo. To so bile moje misli, ko sem jih opazoval s strani, ne da bi za to vedeli. Pustil sem jih še nekaj'časa pri njihovi vnemi, nato pa le poprosil trenerja Janeza Piska, ker sem pač vedel, da mi bo o pripravah svojega moštva vedel od vseh še največ povedati. »Koliko časa takole trenirate?« »Pravzaprav že vse poletje.« »Ali niste imeli nič odmora?« »O, da, eni že, drugi pa pravza- ljani, so ves čas marljivi. Niso sicer znojili na nogometnem igrišču, pač pa so skušali pokazati svoje sposobnosti še pod košem, pri odbojki ali pri drugih športnih igrah.« »Torej, po tvojem mnenju se fantje resno zavedajo težke naloge, ki jih čaka v conski ligi?« »V to sem prepričan! Danes, ko se z vso naglico bližajo dnevi naših prvih nastopov, smo začeli z najresnejšimi pripravami. Na igrišču so zbrani skoraj vsak dan vsi kandidati, ki pridejo v poštev za sestavo moštva. Prepričan sem, da bo naš start uspešen.« »Ali boš moštvo pomladil?« »V splošnem bodo nastopali standardni igralci, v poštev pa pridejo seveda tudi nekateri novi, ki so prestopili v naš klub. Še posebno pozornost pa bomo morali posvetiti našim najmlajšim, ki zaenkrat še nimajo takšne izkušenosti kot n. pr. Sočan, Berginc, Hacler in drugi.« Pogovor se je zasukal o naši kadrovski politiki, ki je pravzaprav pri slovenskih moštvih večkrat najresnejši problem. Vemo namreč, da nekateri člani zvezne lige, predvsem pa splitski Hajduk, mojstrsko rešujejo vse probleme kadrovske politike. Tudi na ta vprašanja je trener Ljubljane vedel povedati precej zaPimivih podrobnosti. Med drugim je dejal tudi tole: »Pri nas imamo mladinsko moštvo, ki pravzaprav nikjer ne nastopa. To so v glavnem mladinci, ki so prekoračili starostno dobo za igranje v mladinskih moštvih, niso pa še dovolj fizično pa tudi tehnično tako popolni, da bi lahko nastopali v prvem moštvu. Takih igralcev je precej lepo število. Vodstvo nad njimi pa je prevzel bivši igralec in izkušeni nogometaš tov. Pile j Božo.« »In kakšen namen imate s temi igralci?« »Na vsak talent smo še posebej pozorni. S spretno in veščo roko jih tov. Pile j vodi k pravemu cilju in prepričan sem, da bomo prej ali slej imeli homogeno ekipo, ki ne bo zatajila. Mlajše moči, torej pionirje, trenira Zalokar Bine. Že danes so med njimi nekateri posamezniki, na katere je naš klub lahko ponosen.« »In kaj misliš o vašem udejstvovanju v conski ligi?« »Ne delamo si prav nobenih iluziji Vemo, da bo borba ostra, toda pripravljeni smo se boriti z vsemi silami, da dosežemo čim lepši uspeh.« _____ Novogoričani niso pesimisti ODRED R“T gi gledalci pričakovali, da bo kateri od teh dirkačev porušil stari rekord, tega niso dočakali. V tej disciplini se je posebno odlikoval Jure Černe, ki je zasedel drugo mesto in naslov državnega prvaka v tej kategoriji. Tekmuje šele od leta 1954 in kar vidoma napreduje. Prav gotovo mu bo ta uspeli vzpodbuda k še resnejšemu delu V DVEH VOŽNJAH DVA REKORDA Kot vedno, so bile seveda tudi tokrat najzanimivejše borbe st ro v v s prikolicami. V kategoriji do 500 ccm so nastopili znani evropski tekmovalci. Na startu so bili nemški, francoski in švicarski državni prvaki. Zmagal je Nemec Friedrich Hi 1-lebrand. ki je prevozil progo v času novega rekorda 4:55.4. Na 2. mesto se je uvrstil Francoz Jaques Dr:on, kj je imel zelo spretno so v o zač top. Naslov novega državnega prvaka je osvojil inž. Šnajder, ki se je uvrstil na peto mesto. Tudi v kategori ji nad 500 ccm s prikolico so.se najbolje uvrstili trije tekmovalci iz kategori je do 500 ccm. Hillebrand je tokrat še enkrat popravil 17 let stari rekord in dosegel 'as 4:54.4! DIRKA AVTOMOBILOV MANJ ZANIMIVA Na navadnih cestnih dirkah sodijo avtomobilske dirke med naj zanimivejše točke. Na tako težki progi kot je ljubeljska — pa dirke avtomobilov niso preveč zanimive. Ostri ovinki in zelo strma proga ne dopuščajo avtomobilom prevelike okretnosti, zato seveda hitrost ni največja. V kategoriji do 1300 ccm je zmagal ‘anski prvak Polgar, ki je prevozil progo v času 5:29,4. Naš tekmovalec Dušan Malerič se je uvrstil na 2 mesto s časom 5,57. V kategoriji nad 1300 ccm je vzbudil največ pozornosti francoski tekmovalec Vicomte du Barry. To je francoski grof, ci so mu dirkalni avtomobili prava strast, aj jih ima več kot deset. Danes je natopil z avtomobilom znamke Mercedes 300 SL, katerega je kupil šele pred dvemi meseci, zanj pa je dal »samo« 12.000 dolarjev. Za današnjo tekmo, je bil obveščen, da je ljubeljska proga asfaltirana. Zato je prišel na dirko z avtomobilom znamke Mercedes, ki pa ni primeren za progo kot je ljubeljska, ki seveda ni asfaltirana. Na današnji tekmi se je uvrstil na peto mesto. (Sl) Rumi 6:45,6, 5. Križan (Hrv) Puch 6:57,6; stroji do 250 ccm: 1. Johann VVeingartmann (Avstr) Puch 5:15,4, 2. Helmut Volzwinkler (Avstr) Puch 5:16,4, 3. Karl Devoty (Avstr) Puch 5,19, 4. Hubert Messner (Avstr) Puch 5,23, 5. Helmut In-zko (Avstr) Puch 5:27,3; stroji do 350 ccm: 1 Helmut Volzvvinkler (Avstr) Puch 5:10,6, 2. Karl Devoty (Avstr) Puch 5:11,2, 3. Johann V/eingartmann (Avstr) Puch 5:11,4, 4 Aloj s Kaltenbrunner (Avstr) Puch 5:14,4. 5. Ervin Orsario (Avstr) Horex Regina 5:21.8; stroji do 500 ccm: 1. Karl Unterste-graber (Avstr) Norton 5:21,2, 2. Jure Černe (Sl) BMW 5:31, 3. Slavko Barbarič (Srb) Norton 5:39, 4. Peter Guček (Sl) FN 6:02, 5. Miro Bizjak (Sl) Gillera 6:20,3; prikolice do 500 ccm: 1. Friedrich Hille- brand (Nem) BMW 4:55,4, 2. Jaques Drion (Fr) Norton 5:18, 3.—4. Roland Benz (Švica) Norton 5:18,6, Loni Neusnner (Nem) Norton 5:18,3, 5. Boško inž. Snajder (Hrv) BMW 5:36; prikolice nad 500 ccm: 1. Friedrich Hillebrand (Nem) BMW 4:54,4, 2. Ja-ques Drion (Fr) Norton 5:20,1, 3. Roland Benz (Švica) Norton 5:22,2, 4. Djordje Na-lovič (Srb) BMW 5:41, 5. Robert Zianabit-nig (Avstr) BS A 5:56,4; avtomobili do 1300 ccm: 1. Alex Polgar (Avstr) Denzel 5:29,8, 2. Dušan Malerič (Sl) Porsche 5:57, 3. inž. Josef Pfundner (Avstr) Denzel 6:02,3, 4. Zvonimir Kren (Hrv) Fiat 6:32, 5. Ladi Lozar (It) Fiat 6:50,1; avtomobili nad 1300 ccm: 1. Ernst Vogl (Avstr) Porsche 5:17,2, 2, Karl Ecke (Avstr) BMW 5:25,6, 3. Milivoj Božič (Srb) BMW 5:28,6, 4. George Umschaden (Avstr) Austin He-aley 5:38, 5. Vicomte du Barry (Fr) Mercedes 5:38,4. Marjan Gogala. Japonski plavalci porazili ZDA V Tokiu je bilo danes zaključeno tek- movanje plavalnih reprezentanc ZDA in Japonske, kjer je uspelo domačim plavalcem z odličnimi rezultati doseči dokaj močno zmago nad gosti (44:35). Pri tem so se zlasti odlikovali znani plavalci Fu-rukava, Suzuki in Oyakawa, ki so mnogo doprinesli k zmagi domače reprezentance. O prvemr dnevu srečanja poročamo na 7. strani. Drugi dan je japonska štafeta dosegla nov svetovni rekord v sestavi Suzuki, Tani, Goto in Koga na 4 X 100 m prosto v času 3:46.8 in s tem potolkla svetovni rekord univerze Vale iz ZDA. Ta dan so bili zmagovalci: 100 m prsno klasično: Furukawa (J) 1:10.8, 100 m hrbtno: Oyakawa (ZDA) 1:05.9, 400 m prosto: Konno (ZDA) 4:35.6, 200 m metuljček: Vshimoto (J) 2:29.5, 800 m prosto: Cukasa (J) 9:38.8, 100 m prosto: Paterson (ZDA) 57.2, 100 m metuljček: Wiggins (ZDA) 1:02.9, 200 m hrbtno: Mc Kenley (ZDA) 2:24.7, 4 X 200 m prosto: Japonska 8:37.5. Tako se je končal dvoboj z zmago Japoncev s 44:35. Na mednarodnem teniškem turnirju v Hamburgu bosta igrala finalni dvoboj Poljak Skonecky in Amerikanec Larsen. Prvi je premagal Amerikanca Pattyja s 3:2, drugi pa Egipčana Drobnyja s 3:1. V medconskem finalu letošnjega tekmovanja za Davisov pokal Glenkowe • (ZDA) vodijo Avstralci proti Japoncem z 2:0. Jadro iz Kopra državni prvak V Kopru se je danes končalo državno prvenstvo jadrnic, kjer so bile borbe precej ostre, zmagala pa sta in postala državna prvaka Cuka in Cerkvenik, člana kluba Jadro iz Kopra. Dosegla sta 1572 točk. Drugo mesto sta dosegla Armando in Kmetič (Orion Mošč. Draga), tretje pa Stanko in Kra- vanja (Jadro-Kopcr). Na državnem prvenstvu je nastopilo 21 jadrnic iz Istre, Reke, Maribora in Slovenskega Primorja. JADRAN MLADINSKI PRVAK V VVATERPOLU Na vvaterpolo turnirju za mladinsko državno prvenstvo v Splitu je danes v finalni tekmi premagal splitski jadram moštvo dubrovniškega J uga iti tako osvojil letošnje državno prvenstvo pred Jugom, KPK Korčula, splitskim Mornarjem itd. Naročajfe se na POLEI! «# Se en portret iz Tacna »Poglej našo Štefko, kako je pridna, ona je že pri drugi vaji.. »Gozdni tek« v ledeni dobi Odlični uspehi jugoslovanskih nogometašev Nekateri jugoslovanski klubi so igrali beog ra j »kega Radničkega, »ki je danes z uspehom precej mednarodnih nogometnih tekem. V Beogradu je BSK na stadionu Crvene zvezde premagal nogometno moštvo prve madžarske nogometne lige Vaszasza iz Budimpešte z 2:0 (2:0). Gola sta bila dosežena v prvem delu igre po Markoviču in Jociču. Tekmi je prisostvovalo 18.000 gledalcev, ki so bili zadovoljni z igro. V Sarajevu je domači Železničar igral z finalistom srednjeevropskega pokala UDA iz Prage neodločeno 2:2 (1:1). To je za Sarajevčane brez dvoma zelo lep uspeh, če pomislimo, da spada češka enajstorica med najboljše klube srednje Evrope. RADNICKI : NuRNBERG 4:1 (2:0) Med odlične uspehe jugoslovanskih nogometnih moštev moramo vsekakor uvrstiti tudi visoko zmago stopil v Fassauu proti sedemkrat nema nemškemu prvaku Niirnbergu. 'V moštvu Niirnberg je nastopilo 5 državnih reprezentantov, toda proti razigrani enajistorici Radničkega ni-so mogli doseči prav nič in so zaigrali dobro le prve četrt ure. Nato ih je Radn.ički dobesedno pregazil ter si priboril zelo pomembno in zasluženo zmago. Juroe i tekme so bili vsekakor L j ube.novič. Pri inče vi č, Ristič, Ognjanovič in Petrovič, gole pa so dosegli Pri inče v ič 2 ter Je z Brkič in Ognjanovič po 1, za domačine pa Schade. Nad 5000 gledalce je bilo zelo navdušenih nad izredno igro jugoslovanskega moštva. Svetovni prvak v vožnji s kajakom, Siegfried Holzbauer (Zah. Nemčija) Kot je znano, je te dni v Varšavi veliko atletsko tekmovanje, na katerem nastopajo najboljši atleti vzhodnih držav, pri tem pa je bilo doseženih mnogo odličnih rezultatov. V petek je Rus Lavrov dosegel nov svetovni rekord v hoji na 50 km s časom 4;16:51.2, isti dan pa je bilo doseženih več odličnih rezultatov tudi v drugih disciplinah. V soboto je tekmovalka iz Zahodne Nemčije Donatova v teku na 400 m dosegla čas 54.4, kar je 1.1 sek. boljše od uradno priznanega svetovnega rekorda Rusinje Otkolenko. Nov madžarski rekord je dosegel tudi Iharos v teku na 5000 m s časom 13:56.6 in je prispel na cilj drugi za Poljakom Hro-mikom, ki je dosegel čas 13:55.1, kar je samo 4 sek, slabše od svetovnega rekorda Rusa Kuca. Madžar Laszlo Kobo je na 1500 m dosegel odličen čas 3:41.6, kar je 8 desetink sek. slabše od svetovnega rekorda Iharosa, Poljak Sidlo pa je vrgel kopje 77.93 m daleč. Ostali boljši rezultati: moški: 4 X 100 m: Madžarska 40.7, 4 X 400 metrov: SZ 3:11.6; ženske — 200 m: Safro-nova (SZ) 24.2, 4 X 100 m: V. Nemčija 47.0, krogla: Zibina (SZ) 15.43. Odred A : Odred B 12:3 (3:1) Papirničarji iz Vidma najboljši Radeče, 7. avgusta. P rijajno mestece ob Savi je bilo prizorišče zanimivih športnih tekem delovnih kolektivov papirniške industrije Slovenije. Te šporine igre imajo že sv j jo tradici jo, saj so bile že pete po vrsti. V petek je bila najprej svečana otvoritev z mimohodom 200 udeležencev z godbo na čelu. Pozdravni govor predstavnikov oblasti in direktorja tovarne papirnice v Radečah. je dala prireditvi pečat velikega športnega praznika delovnih ljudi te stroke, ki so prihitel;: v Radeče z vseli kotičkov Slovenije. Delavci-športniki so se pomeril; med seboj Ilirija ali Ljubljana (Nadaljevanje s 1. strani) V drugi skupini so bili sigurni zmagovalci Kamničani, sledita pa jim Prešeren in Celje. Lestoica II. skupine je naslednja: Kamnik 2 2 0 0 28:3 4 Prešeren 2 10 1 6:18 2 Celje 2 0 0 2 3:14 0 Najboljši sodnik na letošnjem vvaterpolu prvenstvu . je bil Smerkolj iz Ljubljane, za katerim tudi at mnogo zaostajal Brozovič, medtem ko Hribar ni bil dovolj siguren, o Senici pa smo že omenili, da je bil zaradi v atletiki, odbojki, plavanju, nogometu,. namiznem tenisu, kegljanju, streljan'n in šahu. Rezultati: atletika: met krogle: 1. Mar kul in (Rad) 10.64. 2. Runovec (Videm) 10.37, 109 m: 1. Kaplja (Kol) 12.0. 2 Gorenjak (Rad) 12.1. Met (liska: 1. Rihtar (Kol) 30.77. 2. Runovec (Vid) 28.97, daljina: t. Koncilja (Vid) 589 cm. 2. Markulin (Rad) 583 cm, višina: t. Penca (Vid) 165, 2. Koncilja (Vid) 160, met kopja: 1. Markulin (Bad) 46.58, 2. Selevšek (Rad) 43.60. troskok: 1. Markulin (Rad) 12.79. 2. Koncilja (Vid) 1500 m (po cesti): 1. Kaplja (Kol) 4.54, Ekipno: 1, Radeče, 2. Videm. 3. Količevo. Plavanje: 50 m prosto: 1. Sotoše-k (Vid) 5'2.6, 2. Mihelič (Vevče) 35.2. 50 m prsno: 1. Stuž.ar (Rad) 40.7, 2. Zib ret (Vid) 42.1. Štafeta 4 X 25 m prosto: 1. Videm 1:03.9. 2. Vevče Lani avgusta smo bili Branikovci v gosteh pri- turških odbojkarjih. Da se- jim oddolžimo za obisk, smo jih v času 12. mariborskega, tedna pozvali v Maribor na povratno srečanje. Znano je, da smo lani v vseh tekmah, med n ji mi tudi proti reprezentanci Carigrada, odnesli zmago mi. zato smo želeli da bi Turki Napisal Vlado Skerhinjek k nam prišli z izbrano ekipo Cari-12.12. grada, v kateri bi igrala večina tur- ških reprezentantov. Toda v tem času je bilo moštvo prvaka Turčije Galata-Saray na potovanju v Franciji, zato se je na naš poziv lahko odzvala le ojačena ekipa Kadikoy Spor Kuliibii iz Carigraga. Pravzaprav pa so nas Turki kljub r______ .. ,vsemu prijetno presenetili s svojo 1:05.7. Ekipno: 1. Videm. 2. Vevče, požrtvovalnostjo, skromnostjo in 3. Goričane. Streljanje: moški ekipno — vojaška puška. t. Videm 307. 2. Vevče 264. 3. Radeče 239. Ženske — zračna puškar 1. Količevo 580, 2. Videm 590. 3. Radeče 472. Namizni tenis: t. Vevče, 2. Količevo, 3. Videm: nogomet- 1. Radeče, 2. Videm, 3. Količevo, 4. Vevče; od-Videm, 3. Kol i - veliko voljo, da se nekaj naučijo. Sicer pa je najbol je, da nam vodja ekipe Kadikoy Spor Kuliibii. ki je bil tudi že trener turške državne reprezentance, sam pove, kaj misli ob obisku v Mariboru, Ravnah, Mežici .in drugod, in kakšne vtise je dobil o naši deželi. »Prehodil sem že skora j vso Jugoslavijo, bil sem v Beogradu, Zagrebu, Skoplju. Sarajevu in drugod, b jka: 1. 'Vevče, 2. Videm, 3. __________________ čevo, 4. Radeče; kegljanje _ narodni slog: 1. Radeče 539 , 2. Videm 518. toda nikjer mi ni ugajalo tako, kot slabega sojenja suspendiraa. Najboljši strelci 3 Količevo 490; šah: 1. Količevo, pri vas. Vaša dežela je čudovita, na prvenstvu so bili: Volkar iz Ljubljane, 2. Radeče, 3. Vevče. — Generalni Povsod srečujemo neverjetno či s toki je dosegel n golov, sledita pa mu Haf- pl,asm.a po dveh disciplinah: 1. Vi- 60 in prijazne in lepo oblečene Iju-ner in Loss, oba člana Ilirije, ki sta dosegla Način tekmovanja za državnega prvaka se pri nas glede na veliko razsežnost države razlikuje od vašega. Nimamo zvezne lige, zato dobimo državnega prvaka na izbirnem turnirju, ki =e odigrava vsako jesen v Carigradu. Tu se zberejo posamezni prvaki mest ali okrajev, okoli 15 moštev po številu in tekmujejo po sistemu vsak z vsakim. Finalna tekma tega turnirja, ki traja pet dni, nam da prvaka Turčije. Prejšnje leto je ta naslov osvojila ekipa Galata Saray iz Carigrada. Poleg tega ima Istanbul 3 mestne lige, v katerih tekmuje po 6 ali 8 klubov. Naš klub igra v prvi carigrajski ligi.« Haluk Kanbay se spominja tudi še starega načina igranja odbojke v Turčiji. »Do pred p* v im srečanjem z jugoslovanskimi odbojkarji, to je pred tremi leti, smo imeli povsem svojo igro. Dovoljeno je bilo tudi nošenje ali bolje »metanje« žoge čez mrežo namesto tolčenja. Temu načinu so se kmaJu prilagodili košarkarji, saj je imela taka igra precej sličnosti s košarko. Sami veste, da je ob prvem srečanju Jugoslavija : Turčija igral v naši ' reprezentanci Sagit in nekaj drugih košarkarskih reprezentantov. Mislim, da smo s tisto igro pomenili nekaj več. Dokaz za to je zmaga nad češkim moštvom »Sokol« iz Brna leta 1947 (zdaj »Spartak«, ki je na tretjem mestu v češki ligi). Seveda pa smo morali tudi mi prevzeti internacionalna pravila, če smo hoteli tekmovati z drugimi državami. Ta so nas napravila skoraj začetnike, mislim pa, da se bomo v nekaj letih lahko marsikomu postavili po robu.« Razen z moštvom Branika, so igrali turški odbojkarji tudi s Fužin ar jem v Ravnah in s »Partizanom« v Mežici, ostane jjm pa še tekma v Hočah in Slovenski Bistrici. Po zanimivi tekmi v Ravnah, ki se je odigrala kljub močnemu dežju, vpričo številnih gledalcev, so Turki izrazili občudovanje nad vztrajnostjo in velikim zanimanjem za odbojko v teh krajih. Se nikoli niso igrali po dežju, in to je bil zanje pravi »vodeni krst«. Moramo reči, da so se kar dobro držali nasproti razigranim Ftižinarjem. Tudi tu so bili zelo zadovoljni s prijaznim sprejemom-Kako tudi nč, saj so jih Ravenčani priča* kali z godbo in ozvočenjem na igrišču. Na kraju lahko povemo še to, da je obisk turških odbojkarjev povsem uspel. Če nas že ni zadovoljil zaradi svojih športnih kvalitet, moramo biti zadovoljni nad tem, d* smo imeli v gosteh ljudi, ki bodo doma f Turčiji z najlepšimi mislimi lahko govorili in pisali o naši lepi deželi in Ljudeh. V Varšavi so se mafali celo svetovni rekordi... Kranjski nogomet na boljši poti Kranj, 7. avgusta. Med tednom je zagrebški prvoligaš Dinamo odigral trening tekmo s kranjskim Triglavom. Igra je bila zelo lepa, Kranjčani so se kar dobro upirali in rezultat 4:1 (3:1) je časten za njihove ba rve. Danes pa sta se srečala ljubljanska Ilirija in domači Triglav. Domom i so zmagali z rezultatom 4:1 (1:1). ' Fajon Tekme za pokal maršala Tita Danes so bile zaključene nogometne tekme za pokal maršala Tita po posameznih republikah. Tako je Lovčen iz Cetinja doma izgubil proti Budučnosti s 1:4 (1:0), v Tuzli pa je Zenica premagala domačo Slobodo s 3:0 (0:0). * Pančevo, 7 .avg. Nogometna reprezentanca JLA je pred odhodom na turnejo po Grčiji in Turčiji v prijateljski nogometni tekmi premagala »Trgovački« z 2:L J@ delal irmiia Searsissto ed&®JSsarl@v HaBaiSt E*aaihay