številka 46 četrtek, 20. novembra 1997 160 tolarjev
nama
HI^B
Med brezposelnimi vse več invalidov
VELENJE - Delež invalidov med brezposelnimi na območju v zadnjem času zelo intenzivno narašča, trenutno znaša 12,6 odstotka, kar je za 4 odstotke več kot v državi, od decembra lani pa je večji kar za četrtino.
Največji vpliv na takšno rast imajo stečajni postopki podjetij, ki tudi invalide privedejo v brezposelnost. Za delovne invalide pomeni to v pretežni meri izgubo dela za vselej, saj so njihove možnosti za ponovno zaposlitev zelo majhne, še zlasti za starejše delavce.
Dalje na 3. strani
ISSN 0350-5561
Menina planina
Ob koncu tedna bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldan bo po nižinah megla. V nedeljo postopno poslabšanje z rahlimi padavinami.
Radar torej bo!
Civilni ne, vojaški pač. Radar namreč, ki bo po zadnjih podatkih (tudi) iz Državnega zbora postavljen na Menini planini, in bo »opravljal« tudi delo civilnega. Po zagotovilih ministra za obrambo bo to mobilni radar, ena od treh pred-videnih lokacij zanj pa je Menina, ki je po besedah Tita Turnška zelo dragocena in se ji ministrstvo
ne more odreči, saj je najboljša možna lokacija. Kdo naj torej komu sploh še kaj verjame? Nemara tudi ni moč verjeti zagotovilu ministra Turnška, da postavitev vojaškega radarja v mirnodobnem času proti volji ljudi ni smiselna, da pa se razmere v kriznem obdobju bistveno spremenijo. Pravzaprav mu to še
lahko verjamemo, ni pa mogoče verjeti možnosti, da bi radar pričeli postavljati z začetkom kriznih časov. Torej ga bodo prej. Če drugega ne, pa »platformo,« ki pomeni dovozno cesto, energetski in telekomunikacijski kabel in seveda »platformo« samo. Kaj bi se sprenevedali, saj to že delajo!?
MJP
V nedeljo, 23. novembra, bodo po Sloveniji odprla vrata volišča
Ža predsednika osem kandidatov
Toliko že veste o predsedniških volitvah, ki bodo v Sloveniji potekale v nedeljo, 23. novembra, da je težko povedati še kaj novega. Bolj kot ne poznate tudi kandidate, saj so bili zlasti na televiziji obširno predstavljeni. Ne bo pa odveč, če še enkrat spomnimo, kdo so kandidati in kdo jih je predlagal. Na volitvah za predsednika države se bo v
I nedeljo, v prvem krogu, potegovalo osem kandidatov. Naj jih naštejemo po abecednem redu: dr. Jože Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, ki sta ga predlagali stranki SDS in SKD, njegovo kandidaturo je podprlo 19 poslancev; Marjan Cerar, direktor Belinke, ki ga je s podpisi podprlo 5.213 vo-lilcev; dr. Bogomir Kovač, profesor na
Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kandidat LDS, s podpisi so ga podprli 4 poslanci LDS; Milan Kučan, sedanji predsednik, kandidira na podlagi podpisov, njegovo kandidaturo je podprlo 15.914 volilcev; Franc Miklavčič, upokojeni pravnik, kandidira s podpisi LDS, DeSus in podpisom samostojnega poslanca; Tone Peršak, nekdanji poslanec, kandidat DS, kandidira na podlagi podpisov volilcev, zbral jih je 3.448; Janez Podobnik, predsednik državnega zbora je kandidat SLS, zanj je dalo podpise 18 poslancev te stranke; Marjan Poljšak, nekdanji poslanec, ki so mu podpise zagotovili poslanci SDS in SKD. O predsedniških kandidatih več in na kratko na 5.strani.
■ mkp
Skrb za ptice
Pozimi moramo namenjati pticam večjo skrb. Gotovo so nas na to želeli opozorili s svojo razstavo tudi člani Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline v prostorih Osnovne šole Livada v Velenju konec minulega tedna. Privabila je predvsem veliko mladih, ki so lahko občudovali blizu dvesto ptic. Razstavo bodo sredi decembra ponovili prvič tudi v Šoštanju. Z obema bo društvo zaznamovalo tudi 30-letnico delovanja.
■ Foto: vos
Z vami deliti upanja, radosti in odgovornost.
t C
ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO.
(uft
Čigava bo Prihova?
Ljubljana bo odločila
Prihova je lepo in razpoteg-njeno naselje v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji v občini Mozirje. Krajani Prihove, ki živijo v spodnjem delu naselja, ob občini Nazarje, s tem niso zadovoljni. Krajani tega naselja so si že v času krajevnih skupnosti želeli iz rečiške v na-zarsko.
Takrat so to tudi večkrat izglasovali, a se selitev nikoli ni izpeljala. Potem je prišla nova lokalna samouprava in nove občine. Na-zarska je nastala s pomočjo Pri-hovčanov, ki so se 66 odstotno odločili za njeno oblikovanje , saj je država določila referendumska območja tako, da so bili prepričani, da bodo s tem tudi oni del te občine. Pa niso. Posta-
Iz pisarn občine Nazarje vidna sporna Prihova; občini tu loči
le reka in most.
li pa so jedro spora med občinama Mozirje in Nazarje, ki zaradi tega nista našli skupnega jezika niti pri tako pomembnem
vprašanju, kot je ustanovitev skupnega komunalnega podjetja. Več na JO. strani.
( Mmm - Mm Ek, M m^rk )
9770350556014
DOGODKI
20. novembra 1997
Na kratko iz občine Šoštanj
TOPOLŠICA - V prihodnjih dneh bodo v občini Šoštanj začeli z gradnjo kanalizacije Topolšica - Centralna čistilna naprava Šaleške doline. Gradnja bo potekala etapno, povsem naj bi bila zaključena leta 1999.
RAVNE - V Pristavi, zaselku Raven, se že pripravljajo na slovesnost, ko bodo namenu predali preurejen odsek lokalne ceste. Naložba je občino veljala 7 milijonov tolarjev. Otvoritev bo v soboto, 29. novembra.
BELE VODE - Tudi v Belih Vodah so se v drugi polovici letošnjega leta veliko ukvarjali z urejanjem lokalnih cest, ali bodo svoje letošnje dosežke »kronali« s kakšno slovesnostjo, nismo zvedeli.
ŠOŠTANJ - Ureditev kanalizacije na levem bregu Pake v Šoštanju se bliža koncu. Naložbo naj bi dokončali v naslednjih treh tednih. Pospešeno pa v teh dneh v Šoštanju prenavljajo in obnavljajo tudi Dom partizana. Dela naj bi dokončali do 20. decembra.
■ mkp
Nov kombajn v Premogovniku Velenje
Spravili ga bodo v jamo
Med dijaki manj štipendistov kot lani
VELENJE - Štipendije iz republiških sredstev, podeljuje jih Zavod za zaposlovanje, so bile dijakom za to šolsko leto že izplačane po novih pravilih. Štipendijo prejema 2.977 dijakov, kar je za približno 15 odstotkov manj kot v minulem šolskem letu. Za toliko manj je štipendistov tudi v Velenju, štipendijo prejema 752 dijakov, v Mozirju pa je do štipendije upravičenih 4 odstotke dijakov manj kot lani, 214 jih je. Poprečna višina štipendije je junija znašala 17.211 tolarjev, v septembru pa 18.665 tolarjev.
■ mkp
Občina Ljubno ob Savinji
Imajo in nimajo zdravnika
Na Ljubnem in v celotni občini se v tem času soočajo s problemom posebne vrste, velja pa za zdravnika v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Težava ni v tem, da se ne bi javil na razpis in da ga ne bi izbrali, temveč v tem, da zanj nimajo primernega stanovanja. Stanovanje za zdravnika v zdravstvenem domu ne premore niti 40 kvadratnih metrov, kar je za družino razumljivo premalo.
Vodstvo občine in občinski svet sta hitro ukrepala in od lastnikov večstanovanjskega bloka odkupila podstrešni del, ki ga bodo sedaj v kakšnih treh mesecih uredili v primerno družinsko stanovanje in takrat bo novi zdravnik prišel. To bo dr. Peter Friškovec, za to vmesno obdobje pa so tudi morali ukrepati in imeli pri tem precej sreče. Predvsem seveda tudi razumevanja domačina Cveta Kolenca, upokojenega zdravnika, ki je razumel stisko in velikodušno priskočil na pomoč za to obdobje.	■
Postopno do čistilne naprave
Celjsko podjetje za urejanje voda je pred dobrim tednom dni sklenilo letošnji del izgradnje primarnega voda kanalizacije. Z novimi 500 metri so se precej približali mestu, na katerem bo stala čistilna naprava. Nova ovira sta sedaj Savinja in - denar.
Do bodoče čistilne naprave, opremo zanjo že imajo, manjka namreč povezava preko Savinje, ta pa je povezana tudi z izgradnjo jeza, ki ga je odnesla že poplava pred sedmimi leti. V ljubenski občini se po tihem nadejajo sprejetja ustreznega dopolnila k letošnjemu državnemu proračunu, kar v denaiju pomeni 70 milijonov za jez. Takšnih sredstev si občina seveda v nobenem primeru ne more privoščiti, z njimi pa bi ob jezu zgradili še primarni vod. Za preostanek voda do čistilne naprave in za njeno gradnjo bo sredstva namenila občina. Ker zagotovila za sredstva iz letošnjega proračuna niso preveč trdna, so na Ljubnem prepričani, da jim bo v naslednjem letu zagotovo uspelo.
■ j P
Medobčinski otroški parlament
Kakšni so odnosi med vrstniki?
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje tudi letos pripravlja medobčinski otroški parlament. To je simpatičen način komunikacije med mladimi, ki po vzoru velikih stopijo za govorniški oder in podajajo svoja mnenja, potem pa »odprejo« še razpravo na določeno temo. Letos se bodo učenci višjih razredov osnovnih šol pogovarjali o odnosih med vrstniki. Temo so izbrali sami, in to na lanskem državnem otroškem parlamentu v Ljubljani.
V teh dneh potekajo šolski otroški parlamenti na velenjskih, šo-štanjskih šolah in na šoli v Šmartnem ob Paki. Sklepe in spoznanja bodo predstavniki teh šol predstavili v velenjski svetniški dvorani v torek, 26. novembra, parlament pa bodo pričeli ob 10. uri dopoldne. Tudi letos so gostitelji mladih vsi trije župani, ki so tudi vabljeni, da prisluhnejo odkritosrčnosti mladih parlamentarcev, na MZPM Velenje pa pravijo, da bodo poskušali pripeljati še kakšnega mladim zanimivega gosta.
Sklepe medobčinskega parlamenta bodo 1. decembra na državnem parlamentu podali trije parlamentarci, po eden iz vsake sodelujoče občine.	■ bš
Tale "mrcina" na sliki, dvo-bobenski kombajn, je pretekle tri tedne nastajala v remontni delavnici velenjskega premogovnika, te dni pa jo bodo ponovno razstavili. Seveda le zato, dajo bodo spravili v jamo in montirali na odkopu 10 C v jami Pesje, kjer naj bi prispevala k večji in boljši proizvodnji. Transport bo zaradi njene velikosti in drugačne konstrukcije od sedanjih kombajnov zahtevno delo.
V velenjskem premogovniku deluje šest dvobobenskih kombajnov. Za posodobitev proizvodnje pa so v začetku leta kupili nov kombajn, ki je
veliko zmogljivejši od omenjenih in ima nekatere boljše karakteristike. To so predvsem večja hitrost in višina rezanja ter vgrajen drobilnik, ki naj bi preprečeval zabijanje večjih kosov premoga v stroj.
Stroj reže premog v višini več kot 4 metre, teoretična hitrost rezanja premoga je do 20 metrov na minuto, skupna instalirana moč v kombajnu je 771 k-W, kar je približno dvakrat več kot v starih kombajnih. Stroj je težak 30 ton, njegovo delovanje pa je daljinsko vodeno. To bo prvi stroj v jami, ki ima delovno napetost 3300 V (sedanji največ 1000 V), zato bo temu treba
prilagoditi tudi transformatorsko postajo in stikalno opremo. Celotna vrednost stroja z opre-
mo je nekaj več kot 3 milijone nemških mark.
■ Besedilo in posnetek Diana Janežič
Nova ponudba SKB banke
ŠKB-NET
V konec prejšnjega meseca odprti ekspozituri SKB banke v Velenju so pred dnevi prikazali svojim varčevalcem in poslovnim partnerjem svojo novo ponudbo - SKB-NET. Ta pomeni povsem elektronsko bančništvo, saj omogoča opravljanje vseh bančnih poslov s pomočjo računalnika in interneta od doma. Predno so to storitev ponudili uporabnikom, so namenili veliko pozornosti zavarovanju sistema. Razvili so poseben elektronski ključ (interesenti ga dobijo na svoji bančni enoti), s katerim je mogoče priti v sistem in od doma spremljati svoje bančno stanje, nadzirati prilive in plačevati račune.
I mz
Uporabniki interneta in varčevalci SKB banke bodo odslej lahko svoje bančne posle opravljali kar do doma
Šolski center Velenje
Učitelji za predmet podjetništvo
Letošnje šolsko leto je že četrto leto po vrsti, ko se v nekaterih slovenskih srednjih šolah, predvsem poklicnih, poučuje podjetništvo. Glavni cilj predmeta je razvijanje podjetniškega načina razmišljanja med mladimi, da bodo bolj pripravljeni sprejemati izzive, izkoristiti lastne prednosti in sposobnosti pri uveljavljanju v svojem poklicnem življenju ter jih motivirati tudi za samozaposlitev.
V okviru študijske skupine se pri Centru RS za poklicno izobraževanje redno srečujejo, si izmenjujejo izkušnje in organizirajo strokovne posvete. Na takšnem so se prejšnji petek sestali učitelji in svetovalci različnih institucij ter šolskih centrov, organizatora je bil Šolski center Velenje, gostitelja pa velenjska učitelja podjetništva Alenke Mokotar ter Franc Mo-
kina. Temeljni namen srečanja je bil pregled opravljenega dela skupine profesorjev in modera-torjev praktičnega pouka ter predmeta podjetništvo, ki je ponekod v Sloveniji že vpeljan ter priprava na tekmovanje v izdelavi poslovnih načrtov 97/98 in plan dela študijske skupine, ki jo vodi Zdenka Steblovnik iz Maribora.
Končna ugotovitev srečanja, ki se gaje udeležilo 15 učiteljev iz različnih koncev Slovenije, je bila, da so dijaki podjetništvo zelo lepo sprejeli tako zaradi aktualnosti kot tudi zaradi drugačnega - "podjetnega" načina poučevanja, ki omogoča dijakom sproščeno vzdušje pri pouku in ustvarjalnost pri razvijanju poslovnih idej. Kot potrditev tega pa bo v šolskem letu 1997/98 že drugo tekmovanje dijakov srednjih šol o njihovih poslovnih načrtih.
■ j m


Varčevanje tako in drugače
Prav v času, ko smo že sredi razprav o novem potrebnem zategovanju pasu, se pripravljamo tudi na predsedniške volitve. Za nekoga ti dve stvari morda nista povezani, za druge sta. Znano je namreč, da (tudi) take volitve precej stanejo. Saj veste, kaj vse je potrebno postoriti, da lahko ljudje pravilno dajo svoj glas svojemu izvoljencu. In prav vsa ta množica volivcev bi lahko ob teh volitvah prihranila veliko denarja. V primeru seveda, da glasujejo tako, da ne bo potreben drugi krog volitev. Če bo namreč že v nedeljo eden od kandidatov dobil potrebno večino glasov, nam ne bo treba znova na volišča. Za nekoga je tak predlog seveda morda bogokletna misel, saj pričakujejo ogorčen boj in upajo do zadnjega glasu, da bo zmagal njihov kandidat. Nekateri so tudi taki, ki le zamahnejo z roko, češ saj je vseeno, kdo bo. Že veliko se jih je menjalo na različnih položajih, pri nas pa se stvari niso kaj dosti menjale. Le cest gradimo morda nekoliko več. Verjetno zato, ker je tudi vse več ljudi, ki so na cesti. Pa ne zato, ker jih gradijo, ampak zato, ker nimajo dela.
In če upoštevamo še to, da predsednik države nima niti prave besede, da bi stvari krenile na drugo pot, ljudje ne od teh ne od volitev državnih svetnikov ne pričakujejo veliko. Nekateri so vseeno v dvomih, če predsednik res nima nobene prave moči, ali ni le premalo odločen in v usodnih trenutkih ni pripravljen udariti z roko po mizi, kot radi rečemo. Pri volitvah v državni svet smo pa tako potisnjeni ob rob. Se voliti jih ne bomo mogli, saj jih bomo letos izvolili na "električni"pogon. Namesto nas bodo to delo opravili
elektorji. No, morda tudi to pomeni varčevanje. So, ki so pri takem varčevanju še za drugi korak. Da bi ta državni svet kar ukinili, saj da ni kaj dosti koristen. S svojimi veti le podaljšuje procedure sprejemanja raznih zakonov. In če je čas še vedno tudi denar, je njegovo delovanje v nasprotju z varčevalno naravnanostjo naše najnovejše politike. Sicer pa se tudi ob tej akciji varčevalskih ukrepov kaže, da varčevanje za vse ne bo veljalo. Ponekod bodo zategnili pasove, drugod bodo z denarjem še vedno razmetavali. Tako je bilo in tako bojda bo. Ob takih varčevalnih ukrepih se tudi Janez -Lojzetova pobuda za takojšen sprejem lustracijskega zakona zdi tratenje časa in sredstev. Tudi ta očiščevalna akcija naj ne bi bila poceni. Morda ne bi bila zaman, zastonj gotovo ne. Seveda je vredno pred akcijo dati na tehtnico vse pluse in minuse, pregledati že storjeno, pa načrtovano in zavrženo. Nekateri namreč opozarjajo, da so nekatere od stvari, kijih zdaj tlačijo v zakon, že bile v parlamentarni proceduri, pa se z njimi večinsko niso strinjali. A kaj hočemo: čudna so pota gospodov.
Če pregledamo vse to naše dogajanje, menimo, da celjski gledališčniki res ne bi smeli imeti problemov z razpisom za novo domačo komedijo. Toliko iz\>irnih se jih dogaja na različnih ravneh, da jih mora nekdo le popisati. Pa še nagrado lahko dobi za to. Če bo res tako, bo to vendarle edinstven primer, da se da iz vseh mogočih norčij tudi kaj iztržiti. Sicer nas namreč le veliko stanejo.
M (k)
S tiskovne konference območne enote RZZ Velenje
Gneča prvih dni delovanja jamstvenega sklada se umirja
Novembra je v Sloveniji začel delovati jamstveni sklad, namenjen je delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje na podlagi prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka. Zakon o jamstvenem skladu natančno določa »pravila igre«. Po. njem imajo upravičenci pravico zahtevati izplačilo neizplačanih plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, neizplačana nadomestila za
enako obdobje, nadomestilo plače za neizrabljen letni dopust v tekočem koledarskem letu in odpravnino v višini in pod pogoji, ki jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
Vloge sprejemajo tudi na Območni enoti Velenje, kjer pričakujejo blizu 2500 zahtevkov. Bivši delavci lahko v začetku delovanja sklada uveljavljajo svoje pravice tudi za nazaj, od 2. januarja 1994. Ti upravi-
čenci imajo tri mesece časa (šteto od 3. novembra), da zahtevek vložijo, sicer pa mora biti zahteva upravičenca vložena v 60 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Jamstveni sklad pa mora najkasneje v šestih mesecih odločiti o zahtevi upravičenca.
V prvih dneh delovanja jamstvenega sklada je bila na Uradih za delo in Območnih enotah precejšnja gneča, zdaj počasi pojenjuje. Sindikati v
podjetjih, ki so šla v stečaj, so delavce marsikje temeljito seznanila s tem, kakšne pravice imajo, ponekod pa so se tudi organizirali. »Veliko jih prihaja k nam individualno, se pa po pomoč obračajo tudi na sindikat,« ugotavlja Blanka Črnko, koordinatorka dela za jamstveni sklad na Območni enoti Velenje.
■ mkp
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Med brezposelnimi vse več invalidov
Nadaljevanje s prve strani
Edina prava možnost za zaposlitev invalidov v zadnjem času, ocenjujejo na Zavodu za zaposlovanje, so invalidska podjetja. Na območju jih je 13, v vseh pa je zaposlenih 900 invalidnih oseb. »Dejstvo je, da so vsa ta podjetja razen enega nastala kot rezultat reševanja lastne invalidske problematike, zato niso široko odprta za nove zaposlitve invalidov,« pravi Tanja Zapu-šek, samostojna svetovalka z Območne
enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje. »Zelo pozitivno izkušnjo v zaposlovanju brezposelnih invalidov imamo z invalidskim podjetjem Blues iz Velenja, kije nastalo pred tremi leti in je doslej zaposlilo 20 invalidov iz zavoda za zaposlovanje, večinoma dolgotrajno brezposelnih,« je na novinarski konferenci, ki je bila prejšnji teden na Območni enoti povedala samostojna svetovalka.
Nove možnosti zaposlovanja invalidov
pričakujejo od ureditve zakonodaje, ki se na tem področju pripravlja v okviru nacionalnega programa usposabljanja in zaposlovanja invalidov. Med drugim naj bi ta uvedla tudi kvotni sistem zaposlovanja invalidov, prinesla dodatne finančne spodbude za delodajalce, nove oblike zaposlovanja v socialnih podjetjih in podobno.
■ mkp
AKCIJSKE CENE ZA KREDITE!
LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d. d.
NOVA KREDITNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ:
-	kratkoročni in dolgoročni gotovinski krediti z odplačilom do 5 let,
-	obrestna mera pri kratkoročnih kreditih do enega leta je T + 5,99 % letno,
-	pri dolgoročnih kreditih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99 % do T + 9,99 % letno,
-	z gotovino se lahko oveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo kreditov, najetih po manj ugodni obrestni meri,
-	krediti so na voljo TAKOJ.
PONUDBA VEUA SAMO DO KONCA LETA!
Informacije: telefon 063/854-251, interni 249 in 303, fax: 063/859-106.
Številni stečaji višajo brezposelnost na območju
Že nekaj časa v Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje ugotavljajo, da se brezposelnost na območju giblje na ravni leta 1993, ko je bil dosežen vrh po številu registrirano brezposelnih oseb. Letošnjemu povečanju so botrovali številni stečaji podjetij, v aprilu Lesne predelave Podvel-ka ter SGP Kograd Dravograd, v maju Lesne Tovarne pohištva Podvelka, v juniju ESO Opreme Velenje, v juliju Jeklolivar-ne Ravne. Samo letos seje med brezposelne zaradi stečajev podjetij prijavilo 609 delavcev, so med drugim povedali na tiskovni konferenci Območne
enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje.
V septembru je bilo na območju 7.572 brezposelnih oseb, kar je za 8,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, je povedala Danica Godler z oddelka za analitiko. Več kot polovica vseh registrirano brezposelnih oseb na zavodu čaka na delo že več kot leto dni. Pri tem izstopata upravni enoti Radlje ob Dravi z 62,2 odstotka in Mozirje z 57,3 odstotka. Priliv trajnih presežkov med brezposelne se v pričakovanju spremembe zakonodaje o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti postop-
no umirja, še vedno pa je večji kot v lanskem letu. V devetih letošnjih mesecih se je med brezposelne prijavilo 560 trajnih presežkov.
Priliv generacije mladih iz šol je bil letos precej manjši kot lani. V devetih mesecih se je prijavilo 973 iskalcev prve zaposlitve, lani v istem obdobju 1.424. Do zmanšanja je prišlo v vseh uradih za delo. Analitiki na Območni enoti predvidevajo, da je na to vplival na eni strani povečan obseg vpisa V šole in na drugi ukinitev ukrepa o sofinanciranja pripravništva preko zavoda.
■ mkp
Uspešno Gorenje - Invalidsko podjetniški center
Invalidom prijazna delovna mesta
Podjetje Gorenje Invalidsko podjetniški center (IPC) je bilo ustanovljeno leta 1991, od takrat naprej pa se le še uspešno razvija in raste. Vsako leto beležijo boljše poslovne rezultate, ki jih danes že uvrščajo med najuspešnejša podjetja v Dolini. Leto po ustanovitvi je vodenje podjetja, ki bo samo v letošnjem letu ustvarilo za 1400 milijonov SIT prometa, prevzel sedanji direktor Franc Plaskan. V Gorenju je zaposlen že od leta 1968, prej pa je bil
Gorenje Notranja oprema v koraku z vodilnimi proizvajalci pohištva
Novi modeli
Novosti, s katerimi se je na letošnjem pohištvenem sejmu v Ljubljani predstavila Gorenje Notranja oprema, so med poslovnimi partnerji in drugimi obiskovalci vzbudile veliko zanimanja. Predstavili so programe, na katerih gradijo svojo poslovno strategijo v prihodnjem letu, pri njihovem snovanju pa so upoštevali najnovejše svetovne trende.
Največjo novost predstavljajo kuhinje Optigor, gre za povsem nov cenovno ugodnejši program kuhinj, pri katerih so, po besedah direktorja Gregorja Verbiča, optimalizirali dizajn, ceno in kvaliteto. Prednost teh kuhinj je, da jih bodo proizvajali na zalogo in jih bodo lahko uporabniki sestavljali po lastnih zamislih. Predstavili so tudi tri nove kuhinje iz programa ku-
hinj po naročilu, kjer so upoštevali najnovejše svetovne trende. Podobno je tudi s kopalnicami, predstavili so tri sestavljive programe in nekaj novih kopalniških blokov. Zelo ponosni so tudi na svoj program keramičnih ploščic. To je namreč področje na katerem so bili doslej Italijani ne-prekosljivi, zdaj pa ocenjujejo, da so še zlasti z najnovejšimi mozaiki stopili ob bok z njimi.
Predstavitev na letošnjem sejmu pohištva v Ljubljani, kije vsekakor presek domače, pa tudi tuje ustvarjalnosti na pohištvenem področju, je bila torej za Gorenje Notranja oprema dobra, kar jim vliva nadaljnji optimizem. Seveda pa so njihove oči bolj kot na domače, uprte na tuje trge, še posebej v Nemčijo, na Nizozemsko in skandinaske države. Na ta tržišča namreč prodajo kar tri četr-
Z najvejšimi modeli kuhinj, kopalnic in keramičnih ploščic stopa Gorenje Notranja oprema v korak z vodilnimi svetovnimi proizvajalci
tine svoje proizvodnje. Letošnja polletna prodaja je bila dobra, planske cilje so presegli za dva odstotka in računajo da bo tako tudi ob koncu leta.
Domači trg pa jim je, kot poudarja direktor Gregor Verbič, manj naklonjen. Konkurenca je huda, tudi tuja, še zlasti italijanska. In ta je nelojalna. Slovenija
je namreč na pohištvo ukinila carine, na repromaterial, ki ga vgrajujejo domači proizvajalci pa ne. To pa še ni vse. Evidenca, ki jo morajo za uvožene dele voditi proizvajalci je zelo zahtevna in zamudna. V Gorenju Notranji opremi jo morajo voditi za vffč kot deset tisoč vgradnih delov.
■ mz
Direktor Franc Plaskan: "Iinvalidom želimo ustvariti čim boljša delovna mesta."
dolga leta vodja investicij, zato pravi, da mu ni bilo težko prevzeti krmila novega podjetja. V njem danes uspešno razvijajo in tržijo štiri proizvodne programe.
Franc Plaskan nam je zgodovino podjetja in sedanjo proizvodnjo predstavil takole: "Program storitev je bil začetni program v podjetju. V njem smo opravljali storitve za sestavo raznih pods-klopov za večje gospodinjske aparate. Takoj smopristopili še k razvoju dodatnih programov,; pričeli smo s proizvodnjo zaščitnih sredstev, kjer smo pričeli z proizvodnjo rokavic, potem pa smo se prilagajali potrebam Gorenja in ga pričeli oskrbovati z osebnimi zaščitnimi sredstvi. Nato smo začeli razvijati program grafike. Izhajali smo iz osnovnega cilja, daje v okviru tega programa možno formirati taka delovna mesta, ki so primerna za ljudi z delovnimi omejitvami; torej za invalide. Naš kupec je bil tudi tukaj
Gorenje. Programu kabelskih setov smo prevzeli od bivše firme TTE, ki se je razformirala. V okviru tega programa smo nadalje razvijali proizvode, predvsem pa smo se trudili za povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov in za pripravo delovnih mest za invalide. Znotraj tega programa razvijamo še druge proizvode; razne elektroelemente, ki jih prodamo v okviru Gorenja."
Torej v Gorenje IPC ne delajo več v celoti za sistem Gorenja, pretežni del pa še vedno. Direktor misli, da bo tudi v bodoče tako, vendar že iščejo nove partnerje, predvsem na Nemškem tržišču, kar bi po njihovem mnenju še doprineslo k razvoju kvalitete proizvodov. Če bo tako, se bo podjetje zagotovo še naprej uspešno razvijalo in tudi zaposlovalo nove ljudi. "Ob nastanku podjetja je bilo zaposlenih 95 delavcev, ta trenutek nas je 378. Od tega je 49,9% invalidov. Strmimo za tem, da jim pripravimo taka delovna mesta, da lahko delajo 100 % in to bo še naprej eden od naših glavnih ciljev." V posameznih programih bodo zato prihodnje leto poskrbeli za posodobitve proizvodnje in z njimi zmanjšali fizično delo na minimum.
In kako bodo zadovoljni z letošnjimi poslovnimi rezultati? "Letos bomo zadovoljni predvsem zato, ker je Gorenje kot Gorenje letos zelo uspešno. Ker smo v toliki meri vezani na sistem Gorenja,smo tudi mi povečevali proizvodnjo, določeni stroški pa so ostali na istem nivoju, bo zagotovo ob koncu leta prisotno zadovoljstvo, saj bo rezultat razmeroma dober."
■ Bojana Špegel
M club letos poslovno uspešnejši
Z ALMO v svet visoke mode
V	vili Široko v Šoštanju smo lahko prejšnjo sredo uživali v odlično zastavljeni in izpeljani modni reviji, ki jo je dober mesec po modnem sejmu v Milanu pripravilo velenjsko tekstilno podjetje M club. Prikazali so tri kolekcije za pomlad in poletje 1998, vse vrhunskih modnih znamk iz modne
hiše ALMA. Gre za modele visoke mode, narejene iz vrhunskih materialov in odličnih krojev. Prihodnje leto jih bomo lahko prav po zaslugi M cluba kupovali tudi v naših boljših trgovinah, saj so tudi cene zasoljene. Najdražja videna večerna obleka bo v naših trgovinah dosegla ceno preko 700 tisoč tolarjev. Modno revijo si je ogledala tudi Štefka Kučan.
Kako pa je sploh prišlo do sodelovanja s to italjansko hišo visoke mode, nam je po reviji povedal direktor M cluba Marjan Gaberšek: "Mislim, daje to eden največjih uspehov M cluba, kajti priti v hišo visoke mode ni tako enostavno. Sodelovanje sega tri leta nazaj in lahko rečem, da so se v grupi ALMA odločali skoraj dve leti, s kom začeti. In to ne samo v Sloveniji, gre za odskočno desko za cel vzhod Evrope.
V	M clubu smo si pravico sode-
lovanja izborili z maksimalno kvaliteto, ki jo dosegamo pri izvozu. Takšno skupno nastopanje pri visoki modi je zagotovo edini izhod iz krize, ki še vedno spremlja tekstilno industrijo."
In kako visoko je v modne svetu ALMA? "Če povem to, da je Gianni Versace začel kot stilist delati v grupi ALMA in da ga je prav ta promovirala v svetu, da je danes še vedno predstavnik tega
spomladi dalje pa jo bodo tudi tržili.
In kako je s sodelovanjem s Carlo Carini, ki se je pričelo lani? "Odnosi so trenutno zamrznjeni, naslednji teden pa odhajam na pogovore in pričakujem, da se bo sodelovanje nadaljevalo. Carla Carini je srednji modni razred, mi pa želimo priti v najvišjega možnega."
V M clubu so optimistični
imena, potem sem povedal vse," meni Gaberšek, ki nam je dosedanje in nadaljnje sodelovanje opisal takole: "Do sedaj smo od kreacij naprej modele v celoti izdelovali v Velenju, to sodelovanje pa bomo še širili, saj smo dobili vstopnico na račun kvalitete. Ob čisti predelavi, ki se ustvarja v Velenju, smo dodali še tržni del, saj bomo preko M cluba tržili te izdelke v Sloveniji in potem praktično na celem vzhodu. Veraceje-vo kolekcijo v Velenju tako izdelujemo že dve sezoni.". Od
Utrinek iz gala modne revije...
tudi zato, ker bodo letos njihovi poslovni rezultati veliko boljši kot lani in predlani, ko je bilo po besedah direktorja zelo slabo.
"Letos pričakujemo, da bomo leto končali z pozitivno nulo, kar je izjemen uspeh glede na predhodna leta, od tu naprej pa sem prepričan, da bi se morale zadeve urediti in z znanjem, ki ga imamo v M clubu verjamem, da bomo to dosegli."
■ Bojana Špegel
Modna konfekcija Elkroj
Zmogljivosti so polno zasedene
Govorice, da v Modni konfekciji Elkroj zaradi domnevne odpovedi enega od tujih partnerjev so na trhlih nogah vsaj zaradi dveh razlogov in že prvi je dovolj zgovoren. Zmogljivosti so namreč v tem obdobju polno zasedene, saj že zaključujejo kolekcijo za prihodnjo pomlad in poletje, pričeli pa so tudi že kolekcijo za jesen in zimo 98-99. V obeh primerih v pretežni meri delajo za tuje partnerje. Ob polni zasedenosti zahtevnejše kolekcije, kot sta Carier in delno Formula E1 izdelujejo v lastnih obratih, delo za nižji cenovni razred pa so znova namenili kooperantom. Res je, da še vedno ostajajo specializiran proizvajalec hlač, ki so po odzivu kupcev najboljše v Sloveniji, kot
zagotavljajo v Elkroju, ob tem pa dodajajo, da so ponudbo dopolnili tudi z moškimi suknjiči in oblekami.
Zaradi velikega obsega delajo tudi ob sobotah, ki jih sicer koristijo z dopusti. Slednjih je letos skoraj že zmanjkalo, ostaja je še načrtovani božično-novo-letni dopust, ki je seveda zelo dobrodošel za družine zaposlenih delavk. Z začetkom novega leta jih spet čaka pospešeno delo najmanj do aprila.
Več partnerjev
zagotavlja
uspešnost
Se vedno velja, daje konfekcijska panoga v težkem položaju tudi zaradi izvoznih nedore-
čenosti. V Elkroju izvozijo 85 odstotkov proizvodnje, od tega 14 odstotkov pod lastno blagovno znamko, pri čemer priznavajo, da lastni izvoz raste (pre)počasi. Tuji trgi so pač zelo zahtevni in neusmiljeni.
V tem času zares imajo težave z enim izmed tujih partnerjev, to je zelo znana firma Fink Modele, ki se je znašla v kon-kurzu in ga je kupila močnejša firma. Kljub govoricam to ne pomeni, da je ta partner za Elkroj izgubljen. »Zanj« bodo namreč delali naprej pod isto blagovno znamko, vendar z imenom nove firme.
Drugi razlog za neuteme-ljenost govoric je dejstvo, da Elkroj sodeluje z desetimi tujimi poslovnimi partnerji; to so seveda dodelavni posli za firme, ki sodijo med najmočnejše in najboljše v Evropi in tudi izvažajo skoraj po vsem svetu. Odvisnost od enega partnerja torej ni tako močna, kot če bi imeli le dva ali tri. Vedno so namreč težili k temu, da je (so)odvisnost razporejena med čim več firm, torej težave v samo eni izmed njih ne morejo bistveno vplivati na delo in uspešnost Elkroja.
MjP
Potrošniški kotiček
Ob bližajoči se nakupovalni
decembrski mrzlici
Piše: Urša Šmid
December (za tiste bolj skrbne pa že november) je čas nakupov. Zato nekaj nasvetov v tokratnem potrošniškem kotičku ne bo odveč. Veliko nas je, ki odlagamo nakupe do konca. Bodisi nam čas ne dopušča, velikokrat pa smo glede izbire darila v zadregi. Prav zaradi naglice pa se večkrat odločimo za nakup stvari, ki jih sploh ne potrebujemo, ali pa je izdelek slabše kakovosti, ker so nas drugi kupci že prehiteli.
December je tudi čas večjih nakupov, saj se mnogi trgovci odzovejo s posebnimi božičnimi popusti. Seveda zaloge stanejo in najbolje se jih je znebiti še pred prihodnjim letom in inventuro. Nekaj več pozornosti bi namenila prav tem, večjim nakupom. Ni pomembno, ali je izdelek za domačo rabo (torej, če smo obdarovali sebe) ali pa ga namenimo za darilo nam ljubi osebi. Za svoj denar hočemo dobiti kar najboljše.
Pri večjih nakupih velja, da kupujmo seveda predvsem z glavo in šele nato s srcem. Ob nakupih pralnih in pomivalnih strojev, audio in video tehnike, pa tudi računalnikov in računalniške opreme so potrošniku v veliko pomoč testi kakovosti, ki jih opravljajo neodvisne potrošniške organizacije. Velikokrat seje že izkazalo, da so obljube proizvajalcev le prevelike in da izdelek ni tako dober kot trdijo reklame. Mnogi testi so objavljeni v
potrošniški reviji VIP.
Če kupimo izdelek na obroke, mora biti "posel" sklenjen obvezno v pisni obliki - prodajni pogodbi. Pri prodaji na obroke pa velja, da lahko kupec v treh dneh po podpisu pogodbe še odstopi od pogodbe. To je vsekakor potrošniku prijazno določilo, vendar moramo biti tudi tu natančni. Če pisno odstopamo od prodajne pogodbe, pošljimo odstop priporočeno. Dobro preberimo tudi pogodbo, ki smo jo podpisali, posebej skrbno preberimo droben tisk. Velja, da veliki tisk daje, droben pa odvzema, zato previdno! Če je napisano, da možen odstop od pogodbe, vendar pod posebnimi pogoji, npr. izdelek je treba vrniti v originalni embalaži, dostaviti pa ga je treba nazaj prodajalcu, moramo to tudi storiti. Enaka določila veljajo tudi za prodajo po pošti. Večkrat se zgodi, da je treba izdelek vrniti v oddaljen kraj, čeprav nas je zastopnik za prodajo obiskal na domu. Potrudimo se in to res storimo, saj gre nemalokrat za drage izdelke in so potni stroški zanemarljivi z vrednostjo izdelka, za katerega smo ugotovili, da ga ne potrebujemo.
Za vse tehnične izdelke je predpisana tudi garancija. Zahtevajmo pravilno izpolnjen garancijski list. Velikokrat v trgovini garancijskega lista ne izpolnejo, kupcu pa povejo, da
naj pri morebitnem uveljavljanju zahtev iz garancije prinese s seboj račun in neizpolnjen garancijski list. To je v nasprotju z zakonom, če bomo stvar podarjali, pa sploh ne pride v poštev, saj obdarovancu ne moremo poleg darila izročiti še račun.
Ne samo za stvari, za katere je predpisana garancija, tudi za ostale velja, da morajo biti brezhibne. Če izdelek ni brezhiben, je rok za reklamacijo tri mesece. Zakon o obligacijskih razmerjih in v nekaterih primerih tudi sodna praksa, pa ta rok podaljšujeta ne šest mesecev. Da bi se izognili morebitnim nevšečnostim, se raje držimo krajšega roka.
Kupovanje na raznih pred-novolentih sejmih ne pomeni avtomatično kupovanje izdelkov slabše kakovosti. Če je izdelek slabše kakovosti (npr. II. klasa) mora biti to posebej označeno. Shranite račun, kjer mora biti obvezno tudi naslov prodajalca.
Trgovci so dolžni sprejeti reklamacijo le če gre za napako na izdelku. Izdelka niso dolžni zamenjati, če smo npr. kupili oblačilo premajhne številke ali če smo si le premislili in bi želeli kaj drugega. To je že stvar dobre volje prodajalca. Če smo o darilih dobro premislili, pa se na dobro voljo trgovca sploh ni treba zanašati.
Z mM ¥ iHi* mtft*
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (19)
MLADI IN EKOLOGIJA!
V	dosedanjih nadaljevanjih rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO smo vam opisali sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, v zadnjem 18,-tem nadaljevanju pa smo vam predstavili EKOLOŠKE OTOKE, kjer naj bi se zbirali koristni odpadki (papir, steklo).
V	današnji rubriki vam želimo predstaviti eno od mnogih aktivnosti za ekološko ozaveščanje prebivalstva, ki smo jo izpeljali v sodelovanju z Mestno občino Velenje, Ekološko sekcijo pri Društvu prijateljev mladine Velenje in Osnovno šolo Anton Aškerc Velenje.
Plod tega sodelovanja je bila organizacija in izpeljava Tedna varstva okolja na Osnovni šoli Anton Aškerc in njeni podružnici v Pesju.
V	tem tednu so štirje tretji in štirje četrti razredi spoznali osnove ločenega zbiranja odpadkov, ogledali so si "smetarska" vozila in strojno praznjenje posod za posamezne vrste odpadkov, obiskali in ogledali so si Odlagališče komunalnih odpadkov ob cesti v Škale in Kompostarno na Ležnju, Centralno čistilno napravo odpadnih vod v Šoštanju ter eno od še vedno številnih "divjih" odlagališč v naši občini.
Učenci so tej tematiki prisluhnili z velikim zanimanjem. Izdelali so zanimive risbe, spise in pesmice na obravnavano tematiko, ob koncu pa so v petek, 14. novembra, skupaj s svojimi razredničarkami in mentorji pripravili lepo zaključno prireditev v Domu kulture. Učenci so v predprostoru Doma kulture pripravili razstavo likovnih izdelkov, na prireditvi pa so prebrali najzanimivejše spise in pesmice, nato pa v kvizu pokazali dobro znanje o naravi prijaznem ravnanju z odpadki in veliko mero ekološke ozaveščenosti. Prireditev je obiskal tudi župan MO Velenje s sodelavci, ki je pozdravil učence in organizatorje ter jim spregovoril o odgovornosti slehernega občana za čistočo in urejenost mesta.
Nedvomno je Teden varstva okolja na Osnovni šoli Anton Aškerc odlično uspel in bo veliko prispeval k boljšemu razumevanju novega sistema ravnanja z odpadki, predvsem pa k spremembi tradicionalnega mišljenja, da je za naše odpadke odgovoren nekdo drug.
Dandanes še vedno prepogosto slišimo mnenje, da je za naše odpadke odgovorna občina ali država, pri tem pa ne dovolimo, da bi naše odpadke odlagali v domačem kraju, v domači občini, niti v naši državi, ampak naj se odlagajo kar v Sahari ali Tibetu. Takšno stališče je popolnoma nesprejemljivo in sebično, saj je tudi v Sahari in Tibetu življenje, tudi tam so rastline, živali in ljudje in tudi v Sahari ali Tibetu zemljo boli, če jo ranimo. Vprašanje odpadkov je potrebno reševati na mestu nastajanja, pri čemer mora vsak posameznik postati odgovorni subjekt za odpadke, ki jih povzroča. Prvič: vsakdo lahko odloča o tem, koliko in katere odpadke bo s svojim načinom življenja povzročal. Vsakdo si lahko prizadeva, da je odpadkov čim manj.
Drugič: vsakdo lahko odgovorno ločeno zbira nastale odpadke tako, da bo mogoče nekatere odpadke ponovno uporabiti. Vsakdo je na podlagi jasnih navodil sposoben ločiti od vseh odpadkov: papir, steklo ter biološke odpadke in jih odložiti v za to posebej namenjene posode. Tako bo zmanjšal količino odpadkov za trajno odlaganje. Tretjič: vsakdo lahko kosovne odpadke in posebne (nevarne) odpadke shranjuje doma do prve naslednje letne zbiralne akcije, ki je napovedana v letnem koledarju odstranjevanja odpadkov, predhodno pa še v sredstvih javnega obveščanja, ter jih na dan zbiranja dostavi na odvzemno mesto. Tako bo zmanjšal količino odpadkov za trajno odlaganje in zmanjšal poškodovanje narave. Učenci Osnovne šole Anton Aškerc iz razredov 3.a, 3.b, 3.c in 3. Pesje ter 4.a, 4.b, 4.c in 4. Pesje, ki so spoznali problematiko odpadkov in delovni proces za pravilno in ekološko ozaveščeno ravnanje z njimi, bodo tako gotovo ravnali. Vabimo vas k sodelovanju z naslednjim sloganom
Z NflMi V čtšTO SteCTO!
PUR d.d.
V nedeljo v Sloveniji predsedniške volitve
Osem kandidatov se predstavlja
V nedeljo, 23. novembra, se bodo povsod po Sloveniji odprla volišča, potekale bodo volitve za predsednika Republike Slovenije. Kandidatov je osem, kdo bo predsednik pa bodo odločili volivci. O kandidatih je bilo v medijih napisanega, na televiziji in radiu pa povedanega že toliko, da si je vsak lahko o njih ustvaril svojo sliko in se odločil, Momu bo namenil svoj glas. Naš čas je vsem osmim predsedniškim kandidatom posredoval željo, da se predstavijo tudi na naših straneh. Nekateri so nam odgovorili, drugi ne. Za tiste druge smo si pomagali s tistim, kar je bilo o njih že napisanega, tiste, ki so se predstavili, nagovorili vas, volivce, pa predstavljamo tako, kot so zapisali in želeli sami.
Marjan Poljšak
Rodil seje 8. septembra 1945 v Ajdovščini. Po poklicu je diplomirani inženir kemijske tehnologije. Leta 1992 je bil izvoljen za poslanca na listi Slovenske nacionalne stranke, ki pa jo je zapustil in ustanovil svojo Nacionalno stranko dela, katere predsednik je. Po lanskih parlamentarnih volitvah stranki ni uspelo vstopiti v parlament.
Za kandidata gaje predlagal svet Nacionalne stranke dela, njegovo kandidaturo za predsednika Republike pa so podprli trije poslanci, dva iz SDS in eden iz SKD.
Tone Peršak
Kandidaturo za predsednika republike sem sprejel z željo preprečiti zlorabo volitev za poglabljanje naše politične razcepljenosti na dva bloka in podpihovanje zdrah, ki obvladujejo slovenski politični prostor. Kot človek, ki ni obremenjen s preteklostjo in kot nosilec sredinske politične usmeritve, sem izrazito usmerjen v prihodnost in hkrati sposoben povezovanja različnih političnih sil. In prav to želim. Povezati različno misleče sile za skupni razmislek o najpomembnejših strateških ciljih Slovenije v naslednjih petih, desetih ali dvajsetih letih in za iskanje možnosti za usklajeno delovanje, da bi te cilje dosegli in ohranili pridobitve osamosvojitve in uvedbe demokracije iz 1.1990 in 1991. Ker sem usmerjen v prihodnost, se želim nasloniti na izkušnje starejših gneracij in ne bom dovolil, da bi okrnili njihove zasluženo pridobljene pravice. A še posebej se želim nasloniti na mlado generacijo. Mi moramo omogočiti mladim pridobivanje čim bolj kvalitetnega znanja, podpreti njihovo ustvarjalnost in podjetnost ter jim omogočiti zaposlitev. To je kapital, ki lahko Sloveniji zagotovi varno prihodnost in hkrati privabi tuje vlagatelje, ki bodo vedno bolj iskali zlasti znanje in ustvarjalne ljudi, sposobne prilagajanja zahtevam visoke tehnologije. Želim, da bi vsi slovenski državljani gledali na lastno državo z veliko več samozavesti in samospoštovanja tudi ob razmišljanju o povezovanju in sodelovanju z drugimi državami, ker imamo vse pogoje za to.
Janez Podobnih
Rodil seje 17. septembra 1959, po poklicu je zdravnik splošne medicine, živi v Cerknem. Z 38. leti je najmlajši med predsedniškimi kandidati.
Prvič je bil v slovenski parlament izvoljen leta 1992, lani je postal predsednik državnega zbora. Je član SLS in predsednik njenega programskega sveta, od leta 1994 pa tudi nepoklicni župan občine Cerkno.
Za svojega kandidata ga je določila Slovenska ljudska stranka, podprli pa so ga poslanci njegove stranke.
Dr. Bogomir Kouač
Rodil se je leta 1952. Za diplomsko nalogo je na Ekonomski fakulteti leta 1975 prejel Prešernovo nagrado, tam je z odliko končal tudi magistrski študij in leta 1986 tudi doktoriral. Od leta 1991 je na tej fakulteti izredni profesor za področje Ekonomije in Primerjalne analize ekonomskih sistemov.
Znan je kot publicist, v letih 1993 -1997 je bil član Ekonomskega sveta Vlade Republike Slovenije, je član Liberalne demokracije Slovenije od vsega začetka in predsednik Strateško razvojnega sveta pri LDS, avtor osmih knjig, 156 člankov in več kot 450 objav v časopisih.
»Svet prihodnosti si ne delita politična levica in desnica, kot
to še vedno počnemo v Sloveniji, temveč prevladuje delitev na razvojnih temeljih. Zato želim v slovenskem političnem prostoru podpreti vse tisto, kar uveljavlja globalno, gospodarsko odprto informacijsko družbo. Zagovarjal bom tista stališča, ki priznavajo različnost in poudarjajo strpnost do drugače mislečih.«
Milan Kučan
Drage bralke, dragi bralci,
v nedeljo boste na voliščih svobodno in po svojih prepričanjih izbirali predsednika Republike Slovenije za drugi petletni mandat. Za ponovno kandidaturo sem se odločil zato, ker verjamem, da lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in močmi pomagam, da bi se Slovenija povsem izvila iz porodnih težav, ki so nastale zaradi celovitih političnih, gospodarskih in družbenih sprememb po letu 1990. V zadnjih šestih letih po osamosvojitvi smo veliko dosegli. Postali smo v svetu prepoznana in spoštovana država, ki so ji nedavno zaupali tudi mesto nestalne članice v Varnostnem svetu OZN. Čeprav je Slovenija uspešna država, nas še pestijo težave zaradi brezposelnosti, življenja mnogih na robu dostojnosti in premalo učinkovitega sodnega varstva človekovih pravic. Brezplodni strankarski prepiri in egoizmi so po mojem prepričanju eden glavnih razlogov za te in druge težave. Skupaj se lahko spopademo z njimi in ustvarimo za vse še bolj spoštovano in vsem ljudem prijazno Slovenijo. Prepričan sem, da bomo to zmogli.
Franc Mikiaučič
Predsedniški kandidat Franc Miklavčič, diplomirani pravnik, sedaj v pokoju, sem bil rojen leta 1921 v Ljubljani. Med II. svetovno vojno sem bil najprej mladinski aktivist krščansko-socialistične skupine v okviru Osvobodilne fronte, potem v partizanih. Po vojni sem bil 30 let sodnik na raznih sodiščih v Sloveniji, leta 1976 sem bil aretiran in obsojen zaradi tako imenovanega protidržavnega delovanja. V zaporu sem bil slabi dve leti. Rešila me je mednarodna organizacija Amnesty International.
Za kandidata me je predlagala levosredirtska izvenparla-mentarna stranka Krščanskih socialistov, katere predsednik sem. Moj volilni program je predvsem socialne vsebine in za vse slovenske državljane povezovalen. Ima sedem točk, ki se glasijo:
1.	Narodna sprava naj se zaključi, da se ne bomo več obremenjevali s preteklostjo.
2.	Socialna država, predvsem skrb za manj premožne sloje prebivalstva.
3.	Pokojnine naj ostanejo na sedanji ravni, tiste do 50.000 SIT pa primerno zvišati.
4.	Pravna država, ki sedaj ne funkcionira.
5.	Preudarno vključevanje v evropske integracije.
6.	Priznanje in spoštovanje NOB.
7.	Vzpostavitev diplomatskih odnosov z ZR Jugoslavijo.
Mag. Marjan cerar
Rodil se je 15. maja 1943 v Nožicah pri Kamniku. Leta 1966 je diplomiral na oddelku za kemijsko tehnologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, leta 1973 opravil magisterij iz kemije, letos pa še magisterij iz po-slovno-organizacijskih znanosti. Je glavi direktor ljubljanske Belinke.
Dan pred napovedjo svoje kandidature je izstopil iz stranke LDS in v rekordnem času zbral več kot 5.000 podpisov volivcev.
Dr. Jože Bernlk
Rodil se je leta 1924 v Puštalu pri Škofji Loki. Je doktor prava. Doktorat in pred tem diplomo iz mednarodne trgovine je dosegel v ZDA, kamor ga je pripeljala begunska pot. Je edini kandidat z dvema državljanstvoma, slovenskim in ameriškim in tipičen predstavnik politične emigracije, ki se je smela v domovini javno pojaviti šele z osamosvojitvijo.
Zaposlen je bil v velikem farmacevtskem podjetju v Ilinoi-su blizu Chicaga. Leta 1991 je postal član SKD. Je eden pobudnikov in prvi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Od leta 1994 pa je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa.
6 Sil sim
OD VSEPOVSOD
20. novembra 1997
KS Bevče in delno KS Vinska Gora
Vključeni v svetovno informacijsko avtocesto
Slavko Korenič, predsednik uprave delniške družbe KRS Velenje, je v petek popoldne prvi nagovoril krajane in goste, ki so prišli na otvoritev pričetka delovanja novega kabelskega omrežja za prenos slike in tona. To zajema celotno naselje Bevče ter naselji Lipje in Zgornja Črnava v KS Vinska Gora. V tej krajevni skupnosti z izgradnjo že nadaljujejo. Dogodek je bil pomemben za tamkajšnje ljudi in KRS, kije s tem dobila nove naročnike, VTV pa je prvič prenašala dogajanje v živo preko kanala 5 v KRS Velenje.
Da se je izgradnja uspešno končala in pripeljala svetovno informacijsko avtocesto trenutno v 88 domov, so zaslužni mnogi. "Pri izvedbi je sodeloval Telecom P:E: Celje, ki je omogočil prenos programov po optičnih vlaknih do razdelilnega mesta, pa Gorenje Servis, ki je kot soinvestitor omogočil izgradnjo
dela omrežja, in podpori organov MO in župana Velenja Srečka Meha. Največji delež pri izgradnji pa je bil vsekakor na gradbenih odborih iz obeh Krajevnih skupnosti," je poudaril Slavko Korenič. Potek izgradnje sta zatem opisala oba predsednika gradbenih odborov; za Bevče Jože Ramšak in za Vinsko Goro Franc Ramšak. Slednji je povedal, da so kable do hiše dobili v karl09 hišah, ker pa so znesek v višini 1350 DEM poravnali le v 44 gospodinjstvih, bodo zaenkrat programe lahko spremljali le ti. Predračunska vrednost investicije v njihovi KS je bila 22 milijonov SIT, v KS Bevče pa 12. Tam so priključili 44 gospodinjstev, še 6 pa jih ima priključke napeljane do hiš. Besede veselja so ob novi pridobitvi izrekli še predstavniki vseh ostalih, ki so pripomogli
Slovesnost ob razdelilni omarici v Lipju
k pridobitvi, potem pa so se prisotni iz Lipja, kjer stoji razdeli-
lan omarica, preselili v gostišče '~'~~~''~~ Kozlevčar v Bevčah. Tu so slavnostno prižgali televizorje in s tem spustili signal k vsem novim naročnikom.
■ bš
Ljubno
Planinki bodo vrnili ugled
Dolgoletne težave in nedorečenosti nazarskega gostinskega podjetja Turist so se dokončno pričele razpletati v letošnjem juliju z uvedbo stečajnega postopka. Nekaj Turistovih nemarnosti v zadnjih letih so bili deležni tudi v središču Ljubnega, saj tam na zelo lepem in izpostavljenem mestu stoji gostišče Planinka. Ta nekoč daleč naokrog poznan lokal je v minulem obdobju več ali manj životaril in kraju gotovo ni bil v ponos. Morda bo stečaj Turista tudi zanj pomenil ustrezno rešitev.
Po zagotovilih stečajnega upravitelja naj bi Planinko še do konca letošnjega leta prodali na licitaciji in s tem pridobili sredstva za poplačilo določenega deleža terjatev upnikov. Stečajni upravitelj je zagotovil, da je zanimanje za nakup tega lokala precejšnje, torej z njegovo lepšo usodo ne bi smelo biti prevelikih težav.
S takšnim razpletom bi bili poleg upnikov zelo zadovoljni tudi na Ljubnem. Planinka je bila v preteklosti gotovo osrednji del gostinske in turistične ponudbe v kraju in okolici, njen utrip pa je kraju dajal poseben pečat. Z novim dobrim lastnikom bi lokal verjetno spet povrnil svoj nekdanji ugled izpred dvajsetih let in popestril utrip središča Ljubnega.
■ j P
90 let Oremuževe mame
Brez očal v svetu doktor romanov
Rodila se je 25. oktobra daljnega leta 1907 kot Janova Cecilija. Njena družina je imela v Bevčah sušilnico sadja, kar ji je pozneje, ko se je oniožila na veliko Oremuže-vo kmetijo v Skale, še veliko pomenilo. Sadje od doma je dajalo moč tako njej kot njeni družini, ki so jo doletele številne boleče, pa tudi prijetne stvari. O njih mi je pripovedovala na Martinovo nedeljo, ko seje v njihovi hiši v Ar-načah zbralo veliko sorodnikov in prijateljev, ki soji prišli zaželeti še veliko dobrega, hkrati pa skupaj z njenim sinom Martinom nazdraviti z domačim mladim vinom.
Oremuževa mama, kot jo vsi kličejo, svojih let ne kaže. Zelo prešerna je in njen spomin je prav neverjeten. Seveda se najraje spomni svoje mladosti, čeprav doda, da je takrat zelo veliko delala. »Življenje te sproti uči, kaj je prav, delati pa je vedno treba. Mislim, da je prav v nenehnem delu ključ do dolgega življenja,« je povedala med smehom. Okoli nje sta se ves čas vrtela pravnuka, kiji krajšata vsako dopoldne, ko je njuna mamica v službi, očka, Cecili-jinega vnuka, pa sta pred dvema letoma izgubila v prometni nesreči. Tega se je težko spominjati, saj še vedno boli.
Cecilija je pokopala dva moža; s prvim je imela sina Jožeta Kovača, z drugim Martina Pleterška. Dva sina sta ji kmalu po rojstvu umrla. Danes ima še tri vnuke in prav toliko pravnukov. Izjemno jih ima rada. Rada se spominja
Oremuževa mama se vedno veliko in rada bere. Najraje
doktor romane.
časov, ko so živeli na eni največjih in najpomembnejših kmetij v Skalah, ki je danes nekje na dnu jezera. »Potopitev« je strla njenega drugega moža in že od leta 1962 je vdova. Z optimizmom in delom je premagala vse težave, zato danes pravi, da se ji ni bilo težko navaditi na Arnče v Šentilju, kjer si je skupaj s sinovoma ustvarila novi dom. »Dela tudi tukaj ni zmanjkalo, pa je kar minilo. Sploh ne vem, kdaj je minilo mojih 90 let. Zdi se mi, da čisto prehitro. Vesela pa sem, da nikoli nismo bili lačni in nikoli nismo trpeli pomanjkanja,« pravi.
Oremuževa mama nikoli ni bila bolana. Nihče se ni mogel spomniti, da bi sploh kdaj »jedla kakšna zdravila«. Pravi, da je bil klen tudi njen rod. Le k zobozdravniku jo tu in tam peljejo. Čas si zapolnjuje
tudi z branjem. Očal pri tem sploh ne potrebuje, najraje pa bere doktor romane, Lady, pa tudi Naš čas. »Če koga poznam, mu privoščim, da je v njem. Rada preberem kaj o mojih znancih,« doda k temu. Televizije pa ne mara. Vedno je raje počela kaj drugega. Sedaj recimo ob večerih lušči fižol in pomaga tam, kjer le še lahko. Še vedno namreč rada dela.
Izvedela sem še, daje Oremuževa mama prava topla mama ne le svojima dvema sinovoma, saj je vzgojila še dva otroka, ki sta bila »le« njena sorodnika. Oba ji pravita kar mama. To, da je vse življenje preprosto in zdravo jedal, pa je, kot je prepričana, tudi pripomoglo k trdnemu zdravju in dolgemu življenju. Želimo ji, da bo zdravje še dolgo trdno.
■ Bojana Špegel
Savinjski gaj pred 20. jubilejem
Bodo končno pravi upravljalci?
V Savinjskem gaju v Mozirju so letošnjo sezono uradno že sklenili, v parku pa je v tem času kljub temu zelo živahno, v delovnem smislu seveda. Upravljalci z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bila najuspešnejša doslej v 19-letnem obstoju gaja. Kljub sorazmerno muhastemu vremenu v posameznih obdobjih je letos Savinjski gaj obiskalo preko 90.000 ljubiteljev cvetja in lepe narave. Letos so izvedli nekaj novih in odmevnih prireditev, izjemno bogata je bila jesenska razstava, čeprav so pričakovali bistveno večji obisk, v celoti vzeto pa so letošnje leto vendarle izpeljali z odlično oceno.
Seveda pa za upravljalce gaja tudi po uradnem zaprtju ni bilo počitka. Doslej so posadili vse čebulnice, ki se bodo raz-cvetale prihodnje leto, dodatno so uredili prostor na kapelico sv. Valentina in samo na tem mestu posadili preko 50.000 čebulnic. Zgradili bodo še manjše mostove in ta del parka še dodatno razgibali. Največja naloga je seveda dokončna izgradnja avtomatskega namakalnega sistema po celotnem gaju, vse to in še marsikaj drugega pa je podrejeno 20-letni-ci gaja prihodnje leto. Zanjo že načrtujejo posebne prireditve, med katerimi poudarjajo zlasti veliko povorko, ki bo največja v Sloveniji in daleč naokrog, predvsem pa bistveno večja kot prva ob otvoritvi leta 1978.
Nekaj je vendarle jasno.
Namreč to, da bodo vsa ta zahtevna dela zanesljivo dobro opravili, ob tem pa se bojijo, da bodo manj uspešni nekje drugje. Gre seveda za še vedno neurejene odnose glede upravljanja gaja. Kljub vsem naporom in pritiskom na vodstvo občine Mozirje razmerja še vedno niso urejena in čista. Dobili so sicer zakupno pogodbo, kar pa ni tisto, kar želijo in bi po njihovem prepričanju morali dobiti. To je koncesijska pogodba, ki jim jo je občina Mozirje obljubila do konca tega leta. Čeprav že večkrat razočarani zaradi neizpolnjenih obljub, tokrat vendarle verjamejo, da bodo ob vsem ostalem za jubilej uredili tudi papirje.
H j P
Govedorejsko društvo Šaleške doline
Potrebno sodelovanje vseh
To je bila osrednja misel članov Govedorejskega društva Šaleške doline na nedavnem občnem zboru v prostorih kulturnega doma v Šoštanju, na katerem so med drugim ocenili lansko delo ter se dogovorili o smernicah delovanja za prihodnje.
Ugotavljali so, da so bili sicer uspešni pri pripravi programa osemenjevanja, a bi bila lahko ob večjem redu pri kmetih doma in tudi na veterinarski postaji akcija še uspešnejša. Kar precej aktivnosti so namenili tudi dogovoru z Mlekarno Arja vas, saj niso soglašali, da bi ta
kmetom plačevala mleko po povprečnem vzorcu zbiralnice, ampak so se zavzemali za plačilo po rezultatih posameznih vzorcev. V veliko zadovoljstvo jim je bila uresničitev podane njihove pobuda za novo podporo pri vzreji plemenskih telic v gorsko višinskih območjih za kmetije, ki imajo za to sklenjeno ustrezno pogodbo. Med večje uspehe pa člani društva uvrščajo še uspešno sodelovanje na razstavah goveda rjave pasmev Sloveniji, kjer so njihove živeli dosegle odlične uvrstitve. Alojz Rožič, predsednik društva, je prepričan, da bi lahko naredili še več, če se ne bi
pri delu društva srečevali z objektivnimi in tudi subjektivnimi težavami. "Teh je v govedoreji res veliko, za reševanje pa je potrebno sodelovanje vseh nas".
Delovni program za prihodnje so strnili v sedem prednostnih točk. Poleg uresničevanja rejskih ciljev in tvornega sodelovanja s selekcijsko službo ter Zveze rejcem rjave pasme Slovenijo nameravajo pozornost nameniti še preprečevanju kravjih bolezni, sodelovanju na raznih razstavah živali ter izobraževanju rejcev.
■ tp
20. novembra 1997
TO IN ONO
W i AS 7
Samozalivajoča se roža
V organizaciji Zveze kulturnih društev Celje je bila 6. novembra predstavljena nova pesniška zbirka celjske pesnice Nade Jelovšek - Nadane z naslovom V objemu spomina. Predstavitev je potekala v kavarniškem vzdušju ob branju poezije, glasbi in pogovoru z avtorico v kavarni celjskega doma.
Po skoraj več kot dvajsetih pesniških zbirkah pesnica še
ni pomislila niti se vprašala, kaj so to obrabljene besede. Kot na bistrem izviru Savinje ji tečejo pesmi iz duše in srca. Fenomenalna moč, izvirajoča iz na videz pustega življenja iz nje govori prav nasprotno in ni merilo za kakršnekoli pomisleke. To je moč, ki sama iz sebe raste. Smisel življenja -molitev besed - občudovanje vsakoletnega (cvetja) v stalnem ponavljanju...
Njena pesem je segla tudi v naš šaleški prostor. Imamo jo v naših "Hotenjih" iz zbirke Šopek 1981.
In ko bi lahko na eno stran tehtnice postavili čas, bi pritegnila druga stran s svežino Nadaninega izraza, ki seje iz nekdanje lepote njenega bitja spremenil v lepoto večno zelenih besed.
■ Josip Bačič Savski
Godbeniki so se zahvalili
Pihalni orkester Premogovnika Velenje je v petek, 14. novembra, pripravil koncert v zahvalo sponzorjem, ki so podprli njihovo potovanje in nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem. S tega tekmovanja so se Velenjčani petič zapored vrnili z zlato medaljo.
Na petkovem koncertu so godbeniki najprej zaigrali del tekmovalnega programa s svetovnega prvenstva, v drugem
delu koncerta pa so polno dvorano poslušalcev navdušili s priredbo znane arije iz Rossinijeve opere Seviljski
brivec, kjer se je imenitno odrezal mladi solist Toni Vrzelak na baritonu ter sodobno priredbo nekaterih znanih Mozartovih skladb.
Na koncertu so sponzorjem v zahvalo podelili kopijo diplome, ki jo je orkester prejel na svetovnem prvenstvu, kaseto z originalnim posnetkom nastopa in novo zgoščenko Logarska dolina, ki je izšla te dni. Hkrati so koncert izkoristili tudi za podelitev bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih priznanj članom orkestra.
■ D. J., foto: S.Z.
Mladinski center Velenje
Otvoritev kiparske postavitve Vlaste Cobal
Jutri, v petek, ob 20. uri bodo v Galeriji KJB Mladinskega centra Velenje otvoritev kiparske
postavitve študentke kiparstva Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Vlaste Čobal.
Kiparka se uspešno predstavlja v likovnih postavitvah, pri nas prvič. Mladinski center vas prisrčno vabi na otvoritev. Hkrati Mladinski center poziva mlade likovne ustvarjalce, ki bi se s svojim delom radi predstavlili v Galeriji KJB, da obiščejo Mladinski center in poiščejo Natašo.
■ ao
Srečanje ljudskih pevcev in godcev
"Ofirali" so Martinu
Šmartno ob Paki, 15. novembra - V dvorani, še bolj pa na odru kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je bilo v soboto zvečer zelo veselo. Ljubitelje domače glasbe, pesmi in napevov so zvabili od doma ljudski pevci in godci iz občine Šmartno ob Paki in tudi njej sosednjih zaselkov. Eni so peli, drugi godli. šmarški Oljkarji plesali, vsi skupaj pa tako "ofirali" Martinu več kot uro in pol.
Občinstvo v polni dvorani so navdušili vsi, ki jih je povezovalec programa Peter Podgoršek povabil na oder: Veseli kvintet, upokojeni Šmarški folkloristi, harmonikarji Janez Maze, Andrej Hrastnik, Jani Podjaveršek, Uroš Točaj, otroci iz Paške vasi so še posebej ogreli dlani obiskovalcev prireditve, priložnostni sestav Veseli mesarji, Skupina treh vrhov, Vo-glarji iz Vinske Gore in pa Ilovškovi iz Slatin (mama in šest otrok), ki so nastopili kot zadnji. Za plesne točke so poskrbeli seveda domači Oljkarji s spletom savinjskih plesov. Pred padcem zavese na odru so
ganizator večera, šmarško kulturno društvo, nastopajočim podaril lične polne »Štefane«, obiskovalci prireditve pa so z zadovoljstvom ugotavljali, daje bil to znova en »fajn« večer domačih ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev in kar škoda bi bilo, če bi ti-
Preden je padla zavesa, so nastopajoči družno zapeli Prav lepa je ta
šmarška fara
vsi nastopajoči zapeli še Kolko kapljic tolko let in Šmarško faro.
Za spomin na srečanje je or-
sti, ki si ga še niso ogledali, zamudili tudi naslednjo priložnost.
■ tp
Veselošolski inovator
Velenje, 12. novembra -Modre dvorane glasbene šole v Velenju minulo sredo niso napolnili glasbeni ustvarjalci, ampak 40 učencev iz osmih slovenskih šol, ki so jih pri PIL-u Pionirskem listu izbrali za sodelovanje v novem projektu Vesele šole Veselošolski inovator. Med slednjimi so tudi sedmo in osmošolci osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja.
Ob tej priložnosti jim je dr. Stanko Blatnik iz Velenja pripravil zanimivo predavanje o ideji, o tem, kako jo razvijati in oblikovati. Po predavanju pa so si ogledali še proizvodnjo TV sprejemnikov v Elektroniki Velenje.
Kot je povedala urednica Vesele šole Daija Butina, so se za Veselošolskega inovatorja odločili zato, ker so želeli, da bi sodelujoči v Veseli šoli pridobljeno teoretično znanje uporabili tudi na drugačen način - v praksi. V poskusnem obdobju uvajanja projekta, trajal bo dva meseca, so za začetek izbrali temo »nove možnosti delovanja TV sprejemnika oziroma kakšne so lahko njegove nove funkcije«. »Srečanje v Velenju je naš prvi sestanek, na katerem smo pravzaprav osrednjo po-
Ker je Vesela šola nekaj drugačnega, je tudi projekt Veselošolski inovator takšen. Kakšen je lahko, so med drugim spoznavali tudi na prvem srečanju v Velenju.
zornost namenili dogovoru, kako in kaj naj bi delali, da bi se »dokopali« do zanimivih idej in jih na drugačen način tudi opisali. Letos praznuje Vesela šola 30-Ietnico delovanja in menili smo, da bi bilo prav, če bi ob jubileju začeli nekaj novega, da bi poleg izpolnjevanja vprašalnika veselošolci počeli še kaj drugega. Med 37 tisoč prijavljenimi za letošnjo Veselo šolo smo k sodelovanju v projektu povabili prvih 40. Zanimanje je bilo izredno. Oblikovali smo 8 skupin po S učencev z vsake izbrane šole in v Velenju so se
mudili učenci osnovnih šol Sežane, Kozine, Velenja, Juršin-cev, Velike Nedelje, Hrastnika, Kočevja ter Dolenjskih Toplic. Poleg mentorjev Veselih šol pri tem sodelujejo še učitelji računalništva, fizike ali matematike na šoli.«
Čeprav se bodo o nadaljnjih aktivnosti v tem projektu odločali na osnovi rezultatov, so -po mnenju sogovornice - izgledi za nadaljevanje obetavni. Teme morebitnega prihodnjega Veselošolskega inovatorja pa bodo seveda druge.
■ tp
umrziTiHisrrEnirr "i iiTTiiii nrcimrJin:
Prostovoljci Šolskega centra Velenje
Ljudje odprtih rok
Ljubljana, 12. novembra -V prostorih Narodne galerije v Ljubljani je revija Naša žena že četrtič zapored nagradila ljudi iz vse Slovenije, ki so naredili kaj dobrega za drugega. Brez teh izjemnih ljudi bi bil slovenski vsakdanjik veliko bolj reven, žalosten in turoben. Za akcijo Ljudje odprtih rok je letos prejela 65, v ožji zbor za priznanja pa je revija uvrstila 50 predlogov. Med povabljenci na slovesni podelitvi je pokroviteljica akcije Štefka Kučan stisnila roke tudi 10 prostovoljcem Šolskega centra Velenje. Gre za skupino dijakov iz Bosne in Hercegovine, ki so se v preteklih letih svojega begunskega življenja v Sloveniji vključili v projekt prostovoljnega dela na Šolskem centru Velenje.
Žana Lovrič, Amir Draga-novič, Mirela Kruško, Mirze-ta Husejnovič, Svjetlana Gube-rac, Karmela Benič, Sejad Bajrič, Denis Rizvančevič, Amin Obeid in Edin Ahmeto-
vič so bili tisti mladostniki z bolečino, ki so v begu pred vojnimi grozotami v BiH pribeža-li v Velenje in pomoč drugih pri premagovanju njihovih težav v novem okolju sprejeli z odprtimi rokami. Ko so te prebrodili, so ponudili svojo dlan v pomoč drugim. Alenka Čas, ki na Šolskem centru Velenje vodi projekt prostovoljnega dela, je o skupini povedala: "Kljub temu, da so večino časa tudi sami spopadali s hudimi življenjskimi stiskami, ki jih je prinesla vojna, so s svojim občutkom za sočloveka, s solidarnostjo in razumevanjem pomagali bolnikom, invalidnim in osamljenim osebam. Prave prijateljske vezi so stkali s sošolci in s prostovoljci na našem Centru. Z njihovo pomočjo so postali nekateri celo najboljši dijaki na šoli. Svoj prosti čas so želeli posvetiti ljudem, ki so tako kot oni doživljali različne življenjske stiske. Povedali so mi, da je to hvaležnost za pomoč, ki soje bili deležni ob lastnih bolečinah. Veliko lažje sojo dajali kot sprejemali."
Po petih letih bivanja v Ve-
lenju se je večina med njimi že vrnila na svoje domove, kjer nadaljujejo izobraževanje na srednjih šolah in na univerzah. V Sloveniji je ostal le Amin, s katerim seje življenjska usoda poigrala najbolj kruto. Že prej je namreč živel le z očetom, ki pa gaje izgubil v vojni v Bosni in Hercegovini. Ostal je sam, brez svojcev. Sedaj živi v dijaškem domu v Ljubljani, skrb zanj je prevzel Center za pomoč beguncev. Je dijak srednje elektro šole v Domžalah.
Alenka Čas, ki je priznanje za dobro delo v akciji Ljudje odprtih rok prejela že lani, letos pa so ji podelili naziv vzornice, je sicer izrazila veselje, ker so se nekateri njihovi prostovoljci lahko vrnili na svoje domove. Vendar pa jih bodo tisti, katerim so s svojo toplino, prijazno besedo, potrpežljivostjo, občutkom za sočloveka v stiski vedno prinašali kanček sonca v oči, močno pogrešali. To samo potrjuje, daje zahvala za dobroto, plemenitost in človekoljubno delo prišla v prave roke.
■ tp
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
Prihodnji teden novinarski dnevi
obeta enkraten dogodek. Prvič se bo velenjski publiki predstavil veliki Rambo Amadeus, za nekatere posebnež, za druge pa največji ročk genij bivšega jugo ročk prostora. Rambo je v Sloveniji gostoval že večkrat, čeprav so bili njegovi nastopi doslej omejeni večinoma na Ljubljano in Maribor. Med njegovim nastopom v ljubljanskem KUD-u France Prešeren aprila letos je tako nastal tudi koncertni album, ki je pri založbi Vinilmanija tudi izšel v obliki kasete. Rambo je znan po tem, da se njegovi nastopi od prizorišča do prizorišča zelo razlikujejo, publika pa je na vseh navdušena. Upajmo, da bo tako tudi soboto, ko bo Rambo nastopil v velenjskem klubu Max, kjer že poteka predprodaja vstopnic.
MARIAH CAREY
Podobno kot številne druge pop zvezdnice, se kot kaže tudi Ma-riah Carey podaja v svet filma. Že nekaj časa se namreč resno pogovarja za nastop v nekem Disneye-vem filmu. Delovni naslov filma je "Ali That Glitters", Mariah Carey pa naj bi v njem igrala mlado pevko, ki postane superzvezda. Čeprav scenarij močno spominja na bleščečo kariero Mariah same, pa film ni avtobiografski. Kdaj bo premie-
ra tega filma, časnik Hollywood Reporter, ki je sicer prvi prinesel novico o filmskem nastopu slovite pevke, ne poroča. Do prvega filmskega uspeha bo tako morala še vedno živeti od petja. To pa ji zagotavlja več kot lagodno življenje.
BOB DYLAN
S precejšnjim pompom je bil najavljen nastop dveh Dylanov, slovitega Boba in njegovega sina Jakoba, ki naj bi se, vsaj po prvih informacijah, prvič skupaj pojavila na odru. Naj bi se, a v resnici se nista. Nastopila sta na prireditvi v San Joseu, namenjeni uslužbencem nekega podjetja, ki se ukvarja z izdelovanjem računalniških či-pov. in čeprav je bil nastop Dylanov namenjen zgolj njim, si ga je kljub vsemu ogledalo precej drugih radovednežev, ki so na kdo ve kakšen način prišli do vstopnic. Kljub pričakovanju pa oče in sin Dylan ni-
BIG FOOT MAMA
"KAJ SE DOGAJA (R0LA SE...)"
"Kaj se dogaja (Rola se...)" je drugi album ljubljanske ročk skupine Big Foot Mama, ki je po zelo solidno sprejetem debitantskem albumu "Nova pravila", ponovno nastal v, zdaj že kar slovitem, studiu Kif Kif v Ljubljani. Grega Skočir, Miha Guštin, Daniel Gregorič, Alen Steržaj in Jože Habula, ki sestavljajo skupino Big Foot Mama, so to-kret posneli deset skladb, ki so v večini delo kitarista Mihe Guština, dve skladbi je prispeval basist Alen Steržaj, eno pa pevec Grega Skočir.
Zdi se, da so po izidu svojega prvega albuma Nova pravila, fantje iz skupine Big Foot Mama izpilili svoj stil. Njihov rockn'n'roll je zdaj precej bolj prepoznaven, čeprav skladbe na plošči še vedno zajemajo široko paleto stilov: od melodičnega ročka v skladbah "Črn tulipan" in "Krila", do punkovsko obarvane "Kva se dogaja", bluesovske "Mat'r je mraz" in klasičnih rock'n'roll napevov "Luser", "Ne morem n'č", "Ne mi lag't"... Posebnost je skladba z naslovom "Predsednik", ki je še posebej aktualna ravno v teh dneh in jo je odpel David Sluga, sicer eden izmed gostov tega projekta. Poleg njega so pri snemanju
plošče sodelovali še Klemen Tičar (Leteči potepuhi - orglice), Matej Mršnik (Laibach, Don Mentony Band - kitara), Jernej Čopič (čelo) in Jure Hudeček.
Besedila so tudi na tej plošči, podobno kot na prvencu, izraz trenutnih razpoloženj, čeprav v veliki meri socialno kritična in polna cinizma.
Skupina Big Foot Mama je sicer nastala leta 1990 kot ljubljanski gimnazijski bend, ki je v začetku preigraval tuje starejše in novejše ročk uspešnice, kasneje pa se je tudi sam podal v avtorske vode. V studiu Činč so leta 1993 fantje posneli prve tri skladbe, ki sicer niso nikoli izšle na kakemu nosilcu zvoka, so si pa z njimi utrli pot na radijske valove in televizijo. Leta 1995 so nato v že omenjenem studiu Kif Kif v pičlih petnajstih urah posneli in zmiksali deset skladb, ki so izšle na prvem albumu skupine "Nova pravila". Obe plošči, tako prva, debitantska, kot druga "Kaj se dogaja" sta izšli pri založbi Corona.
m MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak
četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 16. novembra:
1.	BOBRI:	Martin	8 glasov
2.	PRIMORSKI: Z vešpo te bom ujel	7 glasov
3.	GREGA AVSENIK:Ljubček moj, nič ne bo	6 glasov
4.	SAVINJA: Žlahta-raztrgana plahta	5 glasov
5.	POLJANŠEK: Roža rož	4 glasovi
Predlogi za nedeljo, 23. novembra:
1.KLINC:	Shujševalna kura
2.	KMETEC: Marjana
3.	KUMER: Cvetni maj
4.	ŠTAJ.POTEPUHI: Na Pestikah
5.	VRTNICA: Kadar Primorec potuje
■ Vili Grabner
Danes teden, 27. novembra, se v Cerknem začenjajo letošnji novinarski dnevi, srečanje slovenskih novinarjev, dolga leta znani kot Goijupovi dnevi. Na tridnevnem srečanju bo govora o slovenskem novinarstvu po meri evropskega, o novinarski svobodi in etiki, gost tokratnih novinarskih dni pa bo Michael Klehm, generalni sekretar DJV, Nemške zveze novinarjev.
Za udeležbo na srečanju je veliko zanimanja tudi pri novinarjih obeh radakcij, Našega časa in Radia Velenje , še zlasti za temo o novinarski svobodi in etiki. Kdo se bo stanovskega srečanja lahko udeležil, o tem pa »organizatorji dela v podjetju«, še niso rekli nič dokončnega.
Tehniki na Radiu Velenje: Mitja, Marjan, Dragan, Jani
so najbolj nesrečni, kadar z računalniki kaj »ne štima« in morajo opraviti vse »ročno«. Pozabili so že na tiste čase, ko je bil tak način dela nekaj najbolj samoumevnega in logičnega. Prejšnji teden, ko so računalniki malo zatajili, so ime-
Tudi Sašo med tistimi, pri katerih brez mobitela preprosto ne gre.
li precej težav. Tudi do novinarjev in moderatorjev niso bili kaj prida prizanesljivi. Vsak, ki so ga zagledali v radijskih prostorih, se jim je zdel kot nebodigatreba. Zdaj, ko so zadeve urejene in spet vse
teče po normalnih tirih, so že boljše volje.
Dobre volje pa je tudi Sašo Konečnik iz propagandnega oddelka. Končno je tudi on uspel dobiti pridobitev, ki se ji reče mobitel, tako da mu ni
treba vedno, ko je kje na terenu iskati, telefona. Dobite ga na številki 0609 646 718.
■ mkp
ADI
SMOLAR
sta nastopila skupaj. Prvi se je na odru pojavil mlajši Jakob, ki je po enournem nastopu oder prepustil svojemu bolj slavnemu očetu. Prvi skupni nastop sta tako pomaknila še za nekaj časa v prihodnost.
WILL SMITH
Znani rapper in igralec, junak filma "Men in black", je objavil, da se bo konec leta poročil s svojo dolgolet-
no prijateljico, igralko Jado Pin-kett. To bo Smithova druga poroka. Iz prvega zakona namreč že ima petletnega sina. Sicer pa je Will Smith aktiven tudi na poslovnem področju. Zelo resno se namreč z znano producentsko hišo Universal pogaja o ustanovitvi mul-timedijske družbe, preko katere bi promoviral filme, TV shovve in albume. Doslej je družbi Universal pictures že prodal film "Love for hire", ki sta ga ustvarila skupaj s svojo izvoljenko, načrtuje pa tudi nov film "The Mart", v katerem bo nastopil kot igralec in producent. Kljub vsem tem aktivnosti pa temnopolti zvezdnik še vedno ostaja rapper. Tako bo 25. novembra izšel njegov novi album z naslovom "Big Willie Style".
m Mič
Pred kratkim je pri založbi Helidon izšla že peta kompaktna plošča našega najbolj plodovitega kan-
tavtorja Adija Smolarja. Adi je na albumu, ki ga je naslovil z 'Jaz sem nor" zbral kar štirinajst novih skladb, pri nastanku katerih mu je pomagla cela plejada različnih slovenskih glasbenikov, od Boruta Činča, ki je odigral klaviature, do Nina de Glerie (bas), Lojzeta Kranjčana (pozavna), praktično kompletnih Letečih potepuhov in še koga. Prva uspešnica s te plošče je prav gotovo naslovna skladba "Jaz sem nor", pri kateri je s svojim glasom sodeloval tudi Boris Bele, nekdaj prvi vokalist legendarnih Buldožerjev, ki je sicer že izšla v lanskem letu na Helidono-vi kompilaciji "Nove zabave".
RAMBO AMADEUS
V soboto, 22. novembra se vsem ljubiteljem dobrega jugo ročka
L
20. novembra 1997
KULTURA, PORTRET
NAŠ ČAS 9
Dom kulture Šoštanj
Razstavlja Ljubomir Melanšek
V domu kulture v Šoštanju je do konca tega mesega na ogled razstava varjenih skulptur domačina Ljubomira Melanška.
Celo življenje se je srečeval z železom in varjenjem in se od tega po upokojitvi ni ločil. Svojemu živjenjskemu delu je dodal umetniški navdih. Prvič se je javnosti predstavil pred dvema letoma in kasneje pripravil več samostojnih razstav in sodeloval še na mnogih skupinskih.
Tokratna razstava je celovit prikaz Melanško-vega ustvarjanja, med razstavljenimi skulptura-mi pa je vse od abstraktne umetnosti do vsakodnevnih figur. Posebnost je razgibanost in življenjska energija, ki veje iz posameznih del. Razstava je vsekakor vredna ogleda.
M Boris Gorupič
nov s predpranjem in namakanjem je zaželjena.
Ko smo ravno pri cigart-nemdimu: v prostoru za črnimi vrati je po novem strojo prepovedano kaditi. Slehrno kršitev najnovejšega tobačnega zakona bo sekcija nekadilcev strogo kaznovala s celo paleto inkvizicijskih metod preobrazbe duha. Njihov duhovni vodja nam je posebej za ŠNB naštel nekatere izmed njih: "pobiranje cigaretnih filtrov okoli tise, mečkanje piksen, pomivanje ploščic z zobno ščetko,..." Zaradi prostozidarskega značaja najnovejše SŠK sekcije želi ostati D. anonimen.
Vsi, ki še niste oddali potrdila o vpisu: NE UBIRAJTE SE. Oddate jih še ta teden pri šanku v Placu.
■ Peter.
jurju, so Nemci materi že zagrozili, da bosta oba z otrokom odšla "na Tirolsko suhe grile jest" - pri Kolarjevi Tereziji so se namreč pogosto zadrževali domači fantje, ki so se spravljali v partizane. Preden so Nemci grožnjo uspeli uresničiti, sta odšla v Podlog pri Šempetru h kmetu Andrejcu, ki je potreboval delovno silo. Zdaj, jeseni leta 1943, je bil Jože že priden in iznajdljiv fantič. Pri desetih letih je znal poskrbeti za živino, konje in hlev. Dela mu ni zmanjkalo, pa še v šolo je hodil v Šempetru. Andrejci so bili dobri ljudje, slu-žinčad je celo jedla z njimi za isto mizo (kar se na Kozjanskem nikoli ni zgodilo), malega Jožeta, ki je takrat ministri-ral v cerkvi, pa so celo predvideli za duhovnika. A mami Tereziji se je zdelo, da njen fant za kaj takšnega ne bo dovolj vztrajen...
Po koncu vojne je Jožek za nekaj mesecev odšel k mamini sestri na Gorenjsko in iz kozjanskega Jožeta in savinjskega Pepča za nekaj časa postal gorenjski Jošk. Tudi ta sorodnica bi ga z veseljem obdržala in poslala v šole, pa Tereziji ni bilo, da bi se razšla. Zato ju spet skupaj najdemo v Javorju, pa na Kalobju pri Šentjurju...
Jože je obiskoval kar devet osnovnih šol, toliko sta se z mamo selila. In vsaka šola mu je nekaj dala, zložil je šolsko leto na šolsko leto ter osnovno šolo (takrat je trajala štiri leta) leta 1948 tudi končal. Miren, vase zaprt otrok se je v šoli počasi le sprostil, čeprav je povsod nosil pečat nezakonskega. Celo prepričati se je dal, da je nekoč tovari-šici tajnici, ko se je sklanjala nad kateder, na tla, pod krilo nastavil ogledalce. In ko so se sošolci napasli na travnikih pregrehe, so tudi njemu dovolili, da poškili. Takrat pa je tovarišica tajnica le opazila, kaj se dogaja in Kolarjev Jože je za nagrado dobil silovito klofuto...
Fanta je mikalo, da bi postal avtomehanik, a tudi tokrat je pri materi naletel na gluha ušesa, češ da so avtomeha-niki in šoferji lumpje prav posebne sorte. Tako je odšel v štorsko železarno, kjer so potrebovali vodovodne instalaterje. Vpisali so ga v obrtno šolo, ga namestili v internatu in ga vtaknili v čisto nova oblačila, ki so jih za vse dijake skro-jiii povsem enaka. Jože, ki se je do tedaj kot pišče stiskal k svoji materi, je prišel v nov svet. Imel je za obleči, lačen ni bil, s sošolci pa je smel pod vzgojiteljevo komando v kino in na izlete. V šoli se je imel čisto lepo, manj pa je bil zadovoljen v železarni, saj so ga kot vajenca bolj porabili za to, da so ga pošiljali naokoli, kot pa da bi mu vlili znanja...
Šolo je končal leta triinpetdeset in le še nekaj kratkih mesecev delal v železarni, kajti 14. aprila 1954 so ga poslali služit domovini. V Nišu je napravil šoferski izpit in prestavili so ga za šoferja v Makedonijo, v Strumico. Tista mala smola, ko je iz puške po straži iztresel en metek premalo in je potem pri preizkusu nesrečni metek ob glasnem poku le odletel iz cevi, je bil razmeroma hitro pozabljen in Jože je imel ob odhodu odlično karakteristiko, saj je bil vzoren vojak. Na dopust iz Makedonije nikoli ni prišel, saj-ni imel dveh stvari - dekleta in denarja...
V Štorah ga delo ni čakalo, naselil se je pri materi in očimu, hodil poizvedovat za delom in v okolico pomagat ljudem. Očitno si je očim hitro prišel gor, da ne bi bilo pametno fanta doma gledati predolgo, pa je uredil, da so ga v službo vzeli v elektrostrojnih obratih velenjskega rudnika. Vele-
1961. je Jože stopil v partijo, leta 1972 pa končal delovodsko šolo na delavski univerzi. Na rudniku je ostal do leta 1974, za štiri leta so ga premestili na Plastiko, ki je iz rudnika zrasla, in ko je le-ta razpadla, se je zaposlil za štiri leta na Stanovanjskem podjetju, kjer je bil vodja instalaterjev in vsak trenutek na razpolago. Leta 1982 se je na rudnik vrnil, in sicer kot vodja izmene v Kopalnicah. Na dan borca leta 1987 se je odločil, da se ne bo več boril in je odšel v pokoj.
S politiko se je ukvarjal toliko, kot je bilo potrebno, bil je član delavskih svetov, predsednik samoupravne delavske kontrole, delegat... Iz partije nikoli ni izstopil, še danes je član ZLSD in ni med tistimi, ki o prejšnjem sistemu trobijo, da je bil zločinski, diktatorski in totalitarističen... kajti tudi majhnemu človeku je dajal možnosti za spodobno preživetje.
Njegova prva velika ljubezen ga je spodbudila, da se je zaljubil v drugo - Marica je bila namreč članica amaterskega gledališča v Pesjem in je Jožeta potegnila s sabo. Jože je sicer imel slovenščino in igro od nekdaj rad, a ukvarjal se ni kaj dosti z njima. Zdaj pa je naenkrat postal igralec in režiser. Hodil je na seminarje, režiral, igral Friderika v Celjskih grofih, Ožbeja v Samorastnikih... Do leta 1963 je v Pesju zrežiral kar osem predstav, dve kot gost na Konovem, potem ko se je začela iz Velenja umikati prva generacija gle-dališčnikov (Korun, Valenčak, Dermol, Jeriha...) pa je počasi prešel na oder velenjskega kulturnega doma, kjer so 1966 ustanovili Amatersko gledališče Velenje... Tudi tu je do leta 1974 zrežiral osem predstav (ni se ravno redko zgodilo, da je v gledališče tekel iz službe in se kar mimogrede umil v reki Paki), potem je z režijo počasi končal, saj so začeli vabiti poklicne režiserje. Posvetil se je opravilom, brez katerih v goledališču ne gre: priprava in postavljanje scene, organiziranje predstav in tisoč drobnarij. Vseh let od ustanovitve gledališča dalje se rad spominja; Marici, Rudiju Hrovatu, Leonu Čižmeku, Karliju Čretniku, Jožetu Kotniku, Dragu Semetu, Majdi Gaberškovi... so se sčasoma pridružili mlajši in vedno je znalo biti sproščeno in zabavno...
Dvanajst pomembnejših nagrad in priznanj naštejemo v njegovi kartoteki. Poleg nagrad za področje kulture jih je "prislužil" za večdesetleno delo v avtomoto društvu in za podarjeno kri - v teh dneh je igli roko korajžno nastavil že triinpetdesetič!
Gledališče Kolarju in njegovi Marici tudi zadnjih deset let v času sezone vzame največ časa, čez poletje pa se umakneta na Rifnik, kjer sta obnovila materino hišico, nasadila trse in uredila vrt... Dela nikoli ne zmanjka in tako bo bržčas še naslednjih nekaj desetletij.
Ko so Kolarja nekoč v poznih šestdesetih letih kot gledališkega režiserja na televiziji vprašali, kaj je po poklicu, je dejal: "Žal samo instalater!", in na vprašanje, ki je sledilo: "Zakaj, žal?" je odvrnil s tremi besedami:"Ah, zaje-bano je"... Morda je na trenutke res "zajebano" biti Kolar, a bi bilo prekleto škoda, če bi mama Terezija, tistega davnega leta 1934, svoje težave skušala rešiti s skokom v vodo...
■ U. Hrast
Ho se /e... 20. listopada
Leta 1923
V	celjski Novi dobi so poročali o smrti nekdanjega delavca v velenjskem premogovniku:
"Velenje. Jamomerec in zunanji prometni upravitelj Rudarske uprave v Velenju g. Franjo Jereb je dne 20. t. m. umrl v Idriji. Pokojni je bil vesten uradnik, dober tovariš in zaveden narodnjak iz danes zasedenega ozemlja, kamor se je vrnil, žal - ne k zboljšanju narušenega zdravja -temveč k zadnjemu počitku v rodni zemlji. Pokojniku bodi blag spomin, njemu veljaj zadnji rudarski pozdrav: "Na srečo !"
Mnogo je ljudi, ki so soustvarjali zgodovino in veliko pripomogli pri razvoju naših krajev, a so danes bolj ali manj pozabljeni.
Leta 1959
V	Delu so kar precej let kasneje objavili naslednjo novico:
"Za dokončno ureditev pralnice v Velenju, ki šteje že
nad 4000 prebivalcev, potrebujejo še dva milijona dinarjev. Stanovanjska skupnost si bo od občinskega investicijskega sklada izposodila manjkajočo vsoto. Pralnica bo v prostorih samskega doma v Kidričevi ulici. V prihodnjem letu pa nameravajo odpreti tudi kemično čistilnico."
Velenje je leta 1959 štelo nekaj nad štiri tisoč prebivalcev, danes pa nas v mestu živi že okoli trideset tisoč.
Leta 1961
"Prva šola za starše v šoštanjski občini začela z poukom " so naslovili novico v mariborskem Večeru:
"V vasi Šmartno ob Paki je začela z rednim poukom šola za starše. Obisk na prvem predavanju je bil lep, saj je bil razred nabito poln. S šolami za starše v Velenju in v Šoštanju pa bodo začeli ta teden. Tako bo v tej občini delovalo kar 5 šol za starše. V decembru pa bodo začeli z akcijo za šolo za življenje, ki jo namera-
vajo odpreti v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Topolšici pri Šoštanju".
Očitno te šole, vsaj na nekaterih področjih niso bile preveč uspešne, saj natalite-ta v celotni državi iz leta v leto počasi, a vztrajno pada.
Leta 1962
Novica iz Večera z naslovom "Plesna šola v Velenju "pa je posvečena drugačni vrsti učenja:
"DPD Svoboda bo organizirala tudi letos v velenjskem kulturnem domu šolo družabnih plesov pod vodstvom plesnega mojstra Simončiča iz Maribora. Plesna šola bo za mladino in odrasle ob nedeljah. Za vpis je med Velenjčani tudi letos veliko zanima-nje."
Nekateri ljudje zelo radi plešejo po taktih glasbe, nekateri pa le tako, kot sami mislijo, daje prav.
■ Damijan Kljajič
Študent naj bo
Ne obirajte se
Zgodnja jutranja ura. Pol Slovenije spi, medtem ko se druga polovica zabava po gostilnah, klubih,... Nekaj se nas pelje po od Darsa zgrajeni cesti. Ne levo ne desno ni ničesar. Samo osvetljene table ter tu in tam priložnost za menjavo dolgih za kratke. Na sto postajah samo en radijski program... Slovenija ob nedeljah 01.42 zjutraj.
V Ljubljani noči čez vikend nimajo okusa. Dišijo kakor hrana iz menze. Z izjemo privatnih variant v kakšni študentski sobi sami plastični ljudje.
Ko zaviješ z avtoceste, se počutiš že skoraj doma. Seveda je potrebno preslalomirat še tistih nekaj kilometrov, dokler se iz temne noči izza hriba ne zažari fantomska podoba velenjskega gradu ter malo za njim še dvorana v rdečem. Na drugem križišču zavijem levo in potem kljub utrujenosti proti Placu. Katra se zadovoljno sparkira zraven lesenega korita za rože. Žarometi se ugasnejo. In korak me počasi vodi po
stopnicah mimo Stiske dalje proti rumenim železnim vratom. Noč začne kar naenkrat dobivati svoj vonj in barve, iz oblaka cigaretnega dima se začno risati obrazi ter na njih nasmehi. Ima me, da bi naročil kavo, a v rokah mi pristane hladna črna pločevinka. In potem pade beseda, beseda z vsakim, nato čas za odtočit, pa spet nazaj, trdno odločen da grem spat, vendar spet obsta-nem in: "Kje je moj...".
Sicer pa, kot smo napovedovali že pretekli teden: sestal se je novi upravni odbor in sicer kljub redukciji električnega toka. Ker je bil to prvi sestanek, bi bilo utopično pričakovati kakšen večji študentski spektakel že ta vikend. Pri šanku sicer lahko po novem nabavite karte za bazen, savno, trim kabinet, squash in badminton po eks-kluzivnih nižjih cenah. Bolj veselo bo že teden dni kasneje (29.11.). Cigaretni dim bo zamenjal omamni vonj po golažu, odojku, loži in kolu. Bojna oprema iz dni pranja možga-
Zaleščanski portreti 28
JOŽEKOLAR
Mamica Terezija se je s štruco v roki iz celjske porodnišnice kar peš podala na trideset kilometrov dolgo pot na kmetijo v Planino pri Dobju, kjer je služila. Nekaj dni prej, 5. julija 1934, rojeni Jožek je bil sad prepovedane ljubezni, in Terezijo so v bolnišnico še nekako spravili, ponjo pa ni prišel nihče. Bogve, kaj se je dekletu motalo po glavi, ko je z dojenčkom hodila ob globoki reki, morda je celo razmišljala, da bi se s skokom v vodo v trenutku rešila vseh bremen...
No, kmalu po tistem je Terezija s sinom odšla na drugo kmetijo, pa spet naprej... Z Jožekom sta se selila vse do njegovega štirinajstega leta, ko je spoznala upokojenega železničarja, se poročila in ustalila na Rifniku pri Šentjurju.
Zgodnje otroštvo je minevalo v igri z otroki kmetov, pri katerih je mati služila. Najlepše je bilo ob vodi in na paši. Tik pred drugo vojno je mati v Javorju na Kozjanskem dobila v uporabo majhno bajtico, v štali sta imela privezano kravo, pa prašiča. Vojna je v tiste kraje prišla dokaj neopazno, pravzaprav šele takrat, ko so Nemci pričeli pobirati prispevke za Heimatbund. Kakšno leto po tistem, ko se je Jože peš prvič odpravil v uro in pol oddaljeno šolo v Šent-
nje je dobilo novega meščana natanko 12. februarja 1956. Dali so mu sobo v samskem domu in spodobno plačo, ki si jo je z veseljem popravljal z nadurami, jedel je po men-zah, počasi pa si že tudi kaj kupil za obleči...
No, ko je prvič peljal Marijo (takrat je bila kurjač parnih lokomotiv in sta se v službi pogosto videvala) na pijačo, je imel na sebi še izposojeni suknjič. Za pijačo je denar sicer imel, a ga je Marica sama, ko je videla, da jo hoče s pijačo zaliti, opozorila, da bi bilo dobro kaj prihraniti tudi za jutri... In 12. junija 1957 je Franjo Arlič mladi par že poročil. Potem sta z Marico krepko poprijela, dopoldne v službi popoldne na udarniškem delu. Najraje sta delala v kamnolomu, saj so ure tam več štele, onadva pa sta si tako želela stanovanja. Jeseni 1958. leta jima je to tudi uspelo, vselila sta se v blok za staro Namo. Potem sta se selila samo še enkrat, in sicer leta 1963 v nebotičnik na Titovem trgu.
Jože se je v Štorah naučil variti na tisoč načinov, a ni hudič, v Velenju se je moral naučiti še kakšnega čez. Skoraj ga ni bilo inštalaterskega in varilskega dela, ki ga Kolar na rudniku ne bi opravljal, še posebej, če je šlo za kakšne ne čisto običajne naloge. Tako je spoznal večino zgradb, ki so jih v Velenju zgradili po njegovem prihodu. Rasel je Kolar in raslo je mesto... Kot vsi meščani je bil ponosen na center, ki so ga odprli jeseni 1959. Spomni se navdušenja v dnevih pred otvoritvijo in spomni se, kako so nekaj smrek sicer res posadili, lepo število pa kar napikali v zemljo. In zemljo, kaj na bi zemlji storili!? Na predvečer otvoritve so jo poškropili z zeleno barvo (da bi naslednji dan mesto lepo izgledalo tudi iz aviona), pa je žemljica, revica presuše-na, vso barvo posrkala vase in...
Pristava v KS Ravnah
Bo potrebno čakati na najhujše?
Zadnje večje deževje, v prvi polovici letošnjega septembra, ni prizaneslo krajanom zaselka Pristava v KS Ravne v občini Šoštanj. Voda je namreč sprožila plaz ob tamkajšnji cesti, ta pa je odnesel bankino. Od takrat sta minila dva meseca, krajani pa vse glasneje sprašujejo, kdaj bo njihova cesta, po kateri se vsak dan vozi na delo ali v šole vsaj 50 prebivalcev, dočakala obnovitvena dela.
»Cesta je že sicer ozka in na nekaterih delih srečanje dveh avtomobilov ni možno. Sedaj je še ožja, zemlja še naprej drsi oziroma jo deževje spira. Ob nadaljnjem posedanju bo ne-
prevozna. Zima je pred vrati, prevoznik šolarjev in človek, ki opravlja zimsko pluženje, nas je opozoril, da ob nadaljnjem poslabšanju stanja na cesti vsega tega zaradi nevar-
nosti ne bo opravljal,« je povedal Drago Kotnik, eden od ko-ristnikov ceste.
O nujni sanaciji so se najprej pozanimali pri vzdrževalcu, Cestnem podjetju Celje, kjer so jim povedali, da v zvezi s plazom nimajo nič. Za to naj bi poskrbela občina Šoštanj, ki naj bi podpisala potreben nalog. Na sedežu občine so izvedeli, da so zadevo poslikali in dopis skupaj z dokaznim materialom poslali na republiško ministrstvo za oko-
Sanacija bo, ko bo. Do takrat pa lahko koristniki ceste samo upajo, da bo ostalo stanje
takšno kot je danes.
lje in prostor, kjer naj bi pridobili potreben denar za sanacijo plazu iz naslova naravnih nesreč. »Lahko samo čakamo in upamo, da nas zima ne bo odrezala od ostalega sveta. Ni nujno, lahko pa se kaj takega zgodi. Bo potrebno, da se zgodi najhujše, da se bo potem kdo zganil in ukrepal? To, da bomo mobilni peš ali s kolesom, še ni najhujše. Kaj, če kdo zgrmi po strmini? Kaj, če se se vdre ravno takrat, ko bo avtobus peljal otroke ?«
Drago Kotnik pravi, da krajani menijo, daje za takšno stanje krivo slabo vzdrževanje bankin, na kar so cestarje že opozarjali. Če bi voda stekla s cestišča na bankine in bi bile te urejene tako kot bi morale biti, si voda ne bi iskala svoje poti. Tako pa teče sredi ali za krajem ceste in odteka tam, kjer najde prazen prostor. Res pa je tudi, da so bili ob posodabljanju te cesto premalo pozorni na kakovost opravljenih del in preveč na metre.
Slavica Škrubej, predstavnica uprave Občine Šoštanj, je povedala, da je plaz - po ocenah - povzročil za milijon 400 tisoč tolarjev škode. Vključili so ga v poročilo o škodi, ki jo je povzročilo septembrsko neurje v njihovi občini v višini približno 150 milijonov tolarjev. Poročilo so poslali na ustrezno republiško ministrstvo,
kjer bodo opravili revizijo in na osnovi te se bodo odločali, kaj bodo najprej sanirali. »Plaz v Pristavi je eden najšibkejših plazov v občini. Zaradi dveh plazov je ogroženo življenje ljudi in zagotovo moramo vse potrebno najprej postoriti tam. Če bi cesto res odneslo, bomo interventno sanirali, kar po-
meni, da bomo cesto zaprli, uredili obvoz oziroma tisto, kar se v takšnem trenutku urediti da. Tako kot kje drugje, tudi za takšne primere veljajo določene zakonitosti, vsak poseg pa zahteva tudi potrebno dokumentacijo,« je še povedala Škrubejeva.
mtp
Rekli so:
Bojan Kladnik, predsednik sveta Občine Šmart-
no ob Paki na slavnost-
ni seji sveta:
»Po sprejetju delitvene bilance z bivšo občino Vele-
nje smo se lahko mnogo manj ukvarjali s preteklostjo, več pa se pogovarjali o boljši in lepši prihodnosti občine in vseh njenih prebivalcev. Veliko je stvari, ki bi jih želeli spremeniti, jih izboljšati, ker nas motijo v vsakdanjem življenju. Za odpravo nekaterih je potreben čas, za druge ob tem še iskanje skupnih rešitev, za tretje strpnost, volja in pripravljenost za sodelovanje. V Šmartnem si želimo bencinskega servisa, obvoznice, šport-no-rekreacijskih površin, prostora za mlade in morda še česa. Verjamem, da bomo zmogli poiskati poti za dosego ciljev ob tvornem sodelovanju vseh. Z dogovori na področju komunale, zdravstva, zobozdravstva, lekarništva in glasbene vzgoje smo, upamo, občanom zagotovili kakovostno reševanje njihovih potreb. Čas pa bo pokazal, če bomo morda znova gradili mostove tam, kjer smo jih prehitro porušili.«
■ tp
Naselje, ki je skregalo občini Mozirje in Nazarje
"v.............................................................................
Čigava bo Prihova bo odločila Ljubljana
O tem, čigava bo Prihova bodo odločali v Ljubljani, v Zgornji Savinjski dolini pa se ljudje veliko pogovarjajo o tem, kdo bo slavil. Ne gre več samo za vprašanje dveh občin, gre za politiko. Slavil bo tisti župan, ki mu bo uspelo dobiti Prihovo. Bo to Jakob Presečnik, župan Mozirja, ali Ivan Purnat, župan Nazarij? Poznavalci pravijo, da ima mozirski župan v državnem zboru večjo podporo.
Ljudje pa so si zaradi Priho-ve pridelali že marsikak siv las, mnogi popolnoma skrhali prijateljske in sosedske odnose. Vsi tudi niso za odcepitev, med ljudmi krožijo zelo različne govorice. Ena od njih je, da bodo morali, če se iz občine Mozirje preselijo v občino Nazarje, prekopati in prestaviti vse grobove s pokopališča na Rečici v Nazarje. Nekateri takim govoricam menda celo verjamejo.
Pobuda Bojana Kontiča
Pobudo za izločitev Priho-ve iz Mozirja in priključitev Na-zarjam je nazadnje podal poslanec Bojan Kontič. "Oktobra 96 je tedanji poslanec Maks Sušek na predlog iniciativnega odbora za odcepitev Prihove od Mozirja že vložil
predlog za pričetek postopka. Ker se ta ni začel, po novih volitvah pa Sušek tudi ni več poslanec, me je s primerom seznanil nazarski župan in prosil, da prevzamem ta predlog. Vlada je predlog obravnavala in zavzela negativno stališče, ni pa navedla zakaj. Državni zbor je pobudo obravnaval v sklopu pobud o ustanovitvi novih občin in jo skupno z ostalimi poslal prizadetim v občinah, da se do tega opredelijo."
Tu pa se je spet zapletlo. Zbori krajanov so prinesli različna stališča o istem vprašanju. Na Rečici ob Savinji so se izrekli, da ostanejo v občini Mozirje. To seje zgodilo po tistem, ko so zagovorniki odcepitve protestno zapustili na hitro sklican zbor in sklicali novega v Nazarjah. Na tega so prišli tisti, ki so za selitev, zato so predlog za "odhod" iz mozirske občine podprli soglasno.
Referendum naj bi bil zavezujoč
Bojan Kontič meni, da bo o referendumu določaj a vlada. "Pripravila bo predlog in določila referendumska območja, v komisiji za lokalno samoupravo pa bomo tak predlog obravnavali in poskušali svoje predloge utemeljiti. Želim le to, da bi se krajani Prihove lahko na referendumu odločili, za
kaj so, to bi bilo najbolj pošteno. Ne bi pa smel biti to predhodni ampak zavezujoč referendum, ki bi ga moral državni zbor kasneje pri sprejemanju odločitev upoštevati."
Bo Rečica hotela svojo občino?
V Mozirju so se svetniki izrekli proti izločitvi Prihove iz njihove občine. Tajnik občine Mozirje in hkrati predsednik sveta KS Rečica ob Savinji Jože Kramer o tem pravi: "Prihova leži med dvema krajevnima skupnostima in prav tu potekajo glavne komunikacijske vezi med njima. Z odcepitvijo Prihove bi občino Mozirje razdelili na dve ločeni krajevni skupnosti, nepovezani med seboj. Tako bi lahko prišlo do pobude za ustanovitev še ene občine, Rečice ob Savinji, s čimer se ne moremo strinjati."
Kaj pa menijo v Mozirju o tem, da bi se odcepil le spodnji del dela Prihove? "Ko smo se pogovaijali s krajani, smo ugotovili, da niso le tisti krajani, ki so bliže Nazarij, za občino Nazarje, ampak da so med njimi tudi krajani, ki si ne želijo iz Moziija. Večina krajanov Zgornje Savinjske doline zelo veliko potreb opravlja na področju KS Nazarje. Tja hodijo v službo, k zdravniku, v šolo, vrtec... Tam je namreč največ industri-
je; Glin, MGA, Zdravstveni center, ki so ga ustanavljale vse bivše občine, največ zdravnikov na enem mestu, zato ljudje hodijo tja. Tiidi vrtec in šole
dejstvih. Prihova je že nekdaj pripadala k Nazarjem, ali drugače, Nazarje so se rodile iz Prihove. Zato danes celotno naselje Nazarje sodi v katastrsko občino Prihova, k.o. Nazarje ne obstoja. Starejši Na-zarčani imajo še danes v rojstnih listih napisano kraj rojstva Prihova."
Odnosi med občinama so se zaradi Prihove zaostrili. V Mozirju celo menijo, da so hoteli v Nazarjah Prihovčane prodati za smeti, saj naj bi ustanovitev skupnega komunalnega podjetja pogojevali z odcepitvijo
Jože Kramer
smo tam gradili skupaj." Pa še
nekaj je na Prihovi. Tam naj bi v prihodnosti zrasla nova obrt-no-podjetniška cona. V Mozirju pravijo, daje to ena bistvenih zadev. Kako torej takšno območje "spustiti" iz občine?
"Nazarje so se rodile iz Prihove"
Tajniku občine Nazarje Jožetu Štiglicu smo najprej zastavili vprašanje, kakšni so argumenti občine za izločitev Prihove iz Mozirja in priključitev k Nazarjem? "Temeljijo na
Jože Štiglic
Prihove, kar pa Jože Štiglic zanika in pravi, da si želijo le, da bi se volja ljudi pokazala na referendumu. S tem se strinja tudi vodja IO za odcepitev Pri-
hove Jože Breznik. "Ko smo se leta 1990 osamosvojili, je bilo rečeno, da se katastrske občine ne bodo delile. Najstarejša katastrska občina je prav Prihova, vendar zopet ni bila upoštevana volja ljudi. V vsem tem času ni bila upoštevana naša volja, zato smo se morali obrniti na nekoga, in za pomoč smo prosil nazarsko občino.
Jože Breznik
Rečičani so nas na zadnjem zboru krajanov izigrali, zato smo sklicali še en zbor krajanov Prihove in napako popravili. Upam, da bo prišlo do referenduma in, da bo vsaj enkrat sprejeta volja ljudi."
■ Bojana Špegel Foto: Janez Plesnik
20. novembra 1997
E^Helena Djordjevič, uspešna poslovna ženska, v javnosti bolj znana kot žena prvega te-levizijca v Dolini, lastnika VTV Rajka Djor-djeviča, je pred kratkim praznovala. Mož bi ne bil pravi televizij'c, če ji ob okroglem jubileju ne bi pripravil vrsto presenečenj v stilu Rudija Carrela: sel s kanapeji in šampanjcem kot prvo presenečenje, kot drugo Andrej Sifrer, ki potrka in osupli slavljenki zapoje, kot tretje in največje pa godba, ki zaigra pod njenim oknom.
ESfPri Milanu Goršku, podjetnem gostincu iz Za-vodenj, je prostora vedno premalo. Da mu ne bo treba gostov odganjati z vedno istimi besedami - še za pol ure lahko greste na sprehod, pa se bo našlo mesto - sije omislil zimski vrt, kjer je pridobil še nekaj sedežev. Baje so se zdaj začeli celo nekateri Zavodenjčani, ki se prej niso nikoli, navduševati nad sprehodi. Radi pogledajo, kdo so Milanovi gostje, ko jih je že tako lepo posadil v izložbo.
n®°Župana občine Šmartno ob Paki Ivana Rakuna je praznovanje občinskega praznika bojda precej zdelalo, kar niti ni čudno, ker je prvič trajalo precej dolgo, drugič potekalo okoli Martina, tretjič pa so si neprestano podajale roke otvoritve, rokovanja in prireditve. Zato se je nadvse razveselil vabila šmarških gasilcev, da gre z njimi na izlet. Prav lušt-no so se imeli.
Igor Centrih (sedi), svetnik iz vrst Zelenih v mestnem svetu Velenja, davčni svetovalec, brat Duške Lah, televizijske in Večerove dopisnice, najbrž pa še kaj, se zadnje leto navdušuje nad baloni. Enega ima tudi sam in o poletih z njim vedno zanosno pripoveduje o tem, da je najlepše takrat, ko se za-
F R K A N J E
levo i n desno

REZANJE SOSTANJAv v
POTEGAVŠČINA
Vsi šoštanjčani dobro poznajo prvo hišo na oni strani železniških zapornic pri "Kajuhu" (ali pa na tej, kakor za koga), ob kateri se prične Cankarjeva cesta. Starejši krajani zanesljivo poznajo daljšo in bogatejšo zgodovino objekta, v mojem spominu pa je hiša živo povezana s knjigami, zvezki, "tinto", peresniki, svinčniki in radirkami. To je bila zadnja knjigarna v Šoštanju. Ko so to zaprli, druge v mestu ni bilo več. Živo se spominjam tudi, da sem še kot smrkavec več dni zapored občudoval faksimile Dalmatinovega prevoda Svetega pisma, ki so se bohotili v njeni izložbi. Pravili so, daje knjigo kupila takratna stroga "tovarišica" za slovenščino drugi osnovni šoli gospa Vrhovčeva. A kdo bi vedel? Danes je tu ena od zelo priročnih "non-stop" trgovin v Šoštanju in je tako ponovno zelo obiskana.
Dve tretjini hiše sta v lasti g. Milana Langusa, ki je sicer iz Argentine, ima pa svojo zastopnico za opravljanje pravnih poslov v Sloveniji. Ta je ponudila občini v odkup ti dve tretjini hiše, ki sta bih konec leta 1996 ocenjeni na malo manj kot osem milijonov tolarjev. Ko so strokovnjaki občine in njihov "podžupan" opravili pregled hiše, so ugotovili, daje notranjost objekta v zelo slabem stanju In menili, da je ocenjena vrednost občutno previsoka. Na občini pravijo, da so se na tej osnovi nadaljevali razgovori, ki bi jim po mešetarsko rekli kar "glihanje". No, in so "zglihali" skoraj za polovico. Tako je občina na ponudbo g. Langusa pripravljena odkupiti 164,66 m2 uporabne površine v kleti, nekaj malega v pritličju in v nadstropju, vse skupaj v zelo slabem stanju za 50.000 DEM, kot sami pravijo, čeprav smo v Sloveniji, če malo preračunamo, hitro ugotovimo, da občina ni naredila ravno slab posel in očitno postane, da prodajalec bolj rabi denar kot pa kupec hišo. Tu pa se postavlja vrsta novih vprašanj, saj so odgovorni predlagali svetu občine sklep o odkupu z naslednjo utemeljitvijo: "Ker je lokacija izredno dobra in za občino Šoštanj zanimiva z več vidikov (s prenovo objekta se lahko izvedejo vsaj tri stanovanja, lahko pa se objektu v celoti spremeni namen, tako da se v njem odvijajo profitne dejavnosti,...), se predalga, da se pristopi k nakupu."
Po tej trditvi pa se nam misel o splošni koristnosti nakupa hiše nekoliko zamegli. Zakaj občina pravzaprav kupuje hišo? Zato, ker rabi g. Langus denar ali zato, ker občina rabi hišo? Občina namreč kupuje objekt, s katerim ne ve, kaj bi počela. Ah jo bo prenovila in s tem zgradila tri stanovanja ah pa bo celoti spremenila namen in bo hiša namenjena profit-nim dejavnostim? Zakaj bi občina v Langusovi hiši zgradila tri stanovanja, saj je znano, daje soudeležena pri gradnji novega bloka ob bencinski črpalki? Ta gradnja bo zanesljivo cenejša, kot prenova stare razpadajoče hiše. Gre torej za nameravano spremembo namembnosti, da bi cela hiša delovala v imenu profita? Takoj se postavi novo vprašanje, kakšne dejavnosti bi si v tej hiši še lahko šli. Trgovsko podjetje Dolina uporablja edine uporabne prostore za kovanje dobička, to je pritličje. Kako pa je s poslovnimi prostori v nadstropju, se občinski ljudje lahko poučijo le streljaj stran, kjer v Kajuhovem domu sameva pretežni del zgornje etaže. Razen če namerava občina v Langusovi hiši nadaljevati z oddajanjem prostora, kot je to naredila s trafiko na avtobusni postaji, ki jo je dobil v najem tisti, ki je ponudil najnižjo najemnino. Kje je torej dobiček? Tako se vse bolj dozdeva, da je občina v prvi vrsti naredila uslugo prodajalcu, da se je te hiše lahko znebil. Vprašajmo ga, zakaj g. Langus ni prodal hišo kakšnemu zasebniku ali kar trgovini Dolina v celoti? Zakaj občina kupuje hišo, ki je ne rabi?
Ponuja se še en odgovor. Občina je zainteresirana, da dobi v last hišo. Celo. In zato bo, če bokupila delež od g. Langusa, hotela kupiti tudi delež od Doline. Ta hiša je namreč edina ovira na drugače precej široki trasi ob železniški progi, ki bi jo lahko uporabili za tako imenovano šoštanjsko obvoznico ali kot smo jo v enem od prejšnjih rezanj že poimenovali: hitro cesto v Topolšico. Ali smemo torej ugibati, da občina kupuje Langusovo hišo zato, da bi se še za korak približala k realizaciji zadnjega neuresničenega projekta podlomske naveze, ki trenutno domuje na Trgu svobode 18 v Šoštaliju?
■ Perorez
veš, kako visoko si nad svetom, kije pod teboj. Franc Sever, tudi svetnik v istem svetu, menda nestrankarski in uspešen zasebnik, pa je prepričan, da ne more biti lepšega kot gledati, od spodaj, kako kakšna njegova beseda dvigne svet. »Brez balona, Igor. Brez balona!«
Bo še naprej odmevala kovaška?
Članska enajsterica Esotech Šmartno je sklenila jesenski del prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi bolj na za-čelju lestvice.
Nekateri ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki se sprašujejo, kaj bi šele bilo, če ne bi pred začetkom tekem na domačem terenu iz zvočnikov odmevala glasba ansambla Štirje Kovači. Drugi menijo, da tudi večkratno opozarjanje, kako je treba oblikovati vroče železo, ni bilo dovolj učinkovito. Tretje pa sedaj zanima, kaj bo storila uprava. Če že drugega ne, pričakujejo, bo morda zamenjala vsaj glasbo.
Eni pa res živijo s krajem!
»Je bila na delu nevoščljivost ali kaj drugega?« so se spraševali nekateri udeleženci, še bolj pa organizatorji sobotnega
dogajanja na nedavnem Martinovem prazniku v Šmartnem ob Paki.
Povod za ugibanje je bila namreč jeza šefice trgovine z blagom v središču kraja, kiji ni bilo povšeči, daje pred trgovino stala stojnica, obložena z lectovimi srci. Čeprav seje na koncu le omehčala, za kar je dobila lectovo srce, so očividci dogodka komentirali: »Eni pa res živijo s krajem!«
Etnološka paberkovanja 42
Novembrsko vreme in deto
Piše: mag. Jože Hudales
Starodavne ljudske izkušnje in znanje so v novembrskem vremenu (pa naj bo že toplo ali hladno) iskale predvsem znamenja prihajajoče zime.
Vse te izkušnje so se pač ubesedile v številnih pregovorih, ki se večinoma naslanjajo na najpomembnejše svetnike v novembru; na dan vseh svetnikov, na sv. Martina, ob koncu novembra pa še na sv. Katarino in sv. Andreja (25. In 30. listopa-da). Vsi vremenski pregovori pa nam skoraj brez izjeme dopovedujejo, da mraz vse konca novembra pač še ni tisti "pravi" zimski mraz, saj bo hudemu novembrskemu mrazu zagotovo sledila mila zima; toda tudi topli novembrski dnevi so le kratkotrajni in jih imenujejo "babje leto" (poletje). Pa si nekaj pregovorov oglejmo:
Vseh svetnikov mrzel dan, božič bode v led vkovan. Če svet Martin zmrzuje, kmet voljne zime pričakuje. Dež Martina in zmrzlina pa pozebe ozimina. Za solncem svetega Martina, kaj kmalu pride sneg zmrzlina, in če tudi dobro greje le tri dni babje leto šteje. Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Listopada zmrzlina, je svečana ne bo; listopada južnina, bo svečana mrzlo. Zato pa je konec novembra že drugače: "Sveta Kata, sneg pred vrata", pravi star pregovor. Znani vremenjak je bil tudi sv. Andrej, saj marsikje pravijo, da če na sv. Martina južni veter piha, bo še huda zima, a če pade sneg "leži sto dni in žito


Skozi uho
Zaradi težav s cesto pri Igli pridemo na konec Zgornje Savinjske doline skoraj res le skozi šivankino uho.
Navzven
Gorenje Notranja oprema se vse bolj uveljavlja na zunanjem trgu.
Meh za svetnika
Tudi velenjski Meh je med kandidati za novega državnega svetnika. Le da se v Velenju ni zgodilo enako kot v skoraj pol Slovenije, ko za svetnike kandididirajo župani. V Velenju je kandidat drugi Meh - Borut.
Zeleno - rdeče
Mnogi zeleni vozniki barvajo naše ceste rdeče!
Pričakovano
In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Velenjčani so rekli stop za mozirske odpadke. Če se o tem ne bi govorilo in pisalo, bi morda še šlo. Tako pa velja, da nismo mi za tuje smeti.
Brezuspešno
Gospodu Gerlancu se ni uspelo uvrstiti med predsedniške kandidate. Ni tudi uspel s prijavo na ustavno sodišče "zrušiti" novo kandidiranje sedanjega predsednika. Ne vemo, zaradi česa mu je bolj hudo!
Brez cvenka
Znano je, da kulturi kronično primanjkuje denarja. Če sodimo po manjšem odzivu ljudi na razpisane abonmaje, primanjkuje vse bolj denarja tudi potrošnikom kulture.
Kar v gostilne
Oddelek za upravne notranje zadeve Velenje je pripravil letošnje obvezne tehnične preglede orožja ponekod kar v gostilnah. Kot da ne bi bilo že dovolj primerov, ko hodijo ljudje v take lokale z orožjem.
Bog pomagaj
Slišimo, da v Okonini pričakujejo, da jim bo do tako težko pričakovane tople vode pomagala država. Ne vem, če se ne bodo s takim pričakovanjem za pomoč pri topli vodi opekli.
V pričakovanju
V nedeljo se bo izkazalo, kateri od članov slovenskega predsedniškega okteta bo dobil najboljši glas, kdo pa bo najbolj tanko piskal.
mori". V naši bližini (Savinjska dolina) pa so si na ta dan snega želeli; "Če se na Andraža strnišče vidi, se vidi potem vso zimo in vse žito pomori."
Sicer pa je bilo ta čas glavno kmečko delo že opravljeno, vendar je stoletna pratika iz leta 1900 vendarle svetovala še vrsto opravil, kijih mora skrbni gospodar postoriti, da bi se aeimbolje pripravil na zimo in na naslednjo letino. Dober in skrben gospodar zdaj "računi, za koliko glav ima klaje črez zimo; kar ima preveč glav, proda, ali pa počasi kolje; kolje naj, kadar mraz nastopi. Živini skrbi skozi celo zimo za topel in snažen hlev; hleve dobro zapiraj, a zrači jih po dvakrat na dan... Drevje zavaruj pred zobom zajčjim. Čas za obrezvanje prikladen; orehi in kostanji se obrezujejo le sedaj. Krog mladih dreves pokrij z listjem ali čreslom, da kore-nenice ne prezebejo." Tudi na vrtu in na polju je še nekaj dela: "prazen svet je treba gnojiti; onim rastlinam od katerih ze-lenjad uživamo najbolj, korenjskim manj... Na polju se dopolnjujejo dela prejšnega meseca. Ozimni ječmen se že seje. Pognoji njive za prihodnje leto. Prazne njive opraši. Za zgodnjo zeleno krmo lahko v zelnik poseješ rži..." In za konec pravi stoletna pratika: "cvetice gledamo le še v upanju prihodnje pomladi... "
12 NAŠ ČAS
VI PIŠETE
20. novembra 1997
V razredu z vikom in krikom
V enem višjih razredov osnovne šole sem. Komaj se pre-bijem skozi neugnani vik in krik. Zvonec rezko zdrdra pri-četek in že je v razreda gospa učiteljica. Zopet ura tujega jezika. Samostalniki in glagoli, sklanjatev in spregatev. Otroci so hitro aktivni in nenehno dvigujejo roke.
"Kdo bo sklanjal samostalnik žena?"
Molk. Toda prehitro sfrči roka v zrak in Jakec, ki sodi med najbolj navihane v razredu, vpraša: "Ali smem na stranišče?"
Učiteljičine oči ga jezno oplazijo, saj ji je z vprašanjem porušil zbranost.
Vsi učenci v smeh in zopet se nekdo dvigne iznad klopi in reče: "Tudi meni je treba!" In nato jih je še več in več in razred se spremeni v klobčič neugnanih.
"Nadaljevali bomo, moramo!" de učiteljica vsa zaripla v
obraz. "Kdo bo vendar sklanjal?" Od nekje zadaj prifrči listič.
"Stara", kot jo imenujejo, ga spretno pobere in prebere kratko misel: žene, žena, ženam ... Kot da tega ni prebrala, nadaljuje: "No, pa sklanjaj-mo vsi!"
In, o groza! Zopet se podira v razredu ravnovesje in zlogovanju se pridružujejo medklici in živžgi in vriski.
"Vstanite za rekreativno minuto!"
Pol razreda obsedi.
"Ali bo treba dvakrat reči?"
Nekaj jih vstane, štirje fantiči pa trmasto vztrajajo. "Ali vi ne slišite dobro? Ven, takoj ven, da vas ne vidim!"
In zopet nič.
"Še radi boste šli. Takoj pokličem pedagoškega vodjo!"
V razredu burne ovacije in žvižgi. Štirje pa še kar sedijo.
Končno je prispela pomoč. Obe gospe sta zgrabili prvega
in drugega in tako naprej, za roke in noge in jih postavili na hladno.
"Jutri naj pridejo vaši starši, da se bomo dogovorili!"
Nekoliko več resnosti je kanilo v skupnost, toda ne za dolgo-
"Le kako jim naj pridemo do živega?" se sprašujejo.
Sprehodi po razredu, odhajanje na WC, žvižganje in petje niso več resni signali za temeljitejše delo v razredu.
Toliko snovi je in hiteti je treba in za kaj drugega ni več časa... Ali bo prenova obračunala tudi s tem?
Učna snov ni dovolj pož-lahtnjena! Sam pozitivizem jo je. Kako dolgo še?
V dinamično in aktivno otrokovo psiho je poleg računov in gramatike, zgodovine in naravoslovja še potrebno vnesti veliko bolj imenitnih snovi. Pravkar berem iz časopisa, da od prenove odstopajo same pa-
metne in čuteče slovenske emi-nence in strokovnjaki.
Ali nam po prenovi ne ostane resnično nič drugega kot takle razigran razred, ki buta z neugnanostjo ob čeri kot morski valovi? Vračam se k razredu. Doživljal sem ga tudi sam. Vseh otrok ne moremo obsojati. Lahko pa pogledamo resnici v obraz in sklenemo, da tam, kjer ni v razredu zavestne discipline, te besede ni varno omenjati, ne more biti dobrih uspehov.
Celotno učno snov pa je potrebno pomešati z zanimivo žlahtnino: z več glasbe in li-kovnosti, z več vpogleda v religijo in etiko.
Otrok naj čuti, da ga prav v teh predmetih duševno najbolj aktiviramo in mu tudi pokažemo, da ga imamo zelo radi.
No, in na tak razred, ki sem ga navedel zgoraj, se moram tudi jaz "požvižgati", ker je škoda časa, znanja in ljudi, ki v takem okolju delajo.
m viš
Korak k približevanju različnih kultur
Trditve, da je kultura nekega človeka ali naroda bolj pomembna za drugega človeka ali narod od najbolj zavarovane države proti notranjim in zunanjim sovražnikom, marsikdo ne prenese. Zato je žal sleherna kultura le en majhen ali večji delež takšne države. Izogibanje kulturi ustvarja vse mogoče pisane zakone, ki ne obvezujejo nobenega člana neke skupnosti (države), da se tudi obnaša kulturno. To se dogaja prav zato, ker kulturno obnašanje ni pisani zakon, je pa več od tega, ker ima pri tem prvo besedo vzgoja bodočega človeka.
Zaradi nekulture propade tudi država. Sami smo v tem delu Evrope priče takega propada. Verjeli ali ne, prva in druga Jugoslavija sta propadli večinoma zaradi nekulture. Obakrat se zgodilo, daje "trebuh" upravljal s "telesom" namesto glave. Nekdo je to občutil in že pred devetnajstimi leti se mu je v glavi porodila misel, da v Sloveniji lahko deluje združenje literatov drugih narodov in narodnosti, živečih v Sloveniji. Takrat je vlogo organizacije prevzela in še danes jo ima Zveza kulturnih organizacij Slovenije. To je bil zares osamljen primer glede na druge republike, toda to združenje ni nikoli prej niti danes imelo kakšnega drugega namena, kot pomagati ljudem, da ustvarjajo dela v svojih jezikih in s tem brez kakršnihkoli asociacij živijo sicer bilingvalno (dvojezično), toda v sožitju s slovenskim jezikom. Zato, ker to iz-
haja iz kulturnega pristopa do jezika, ni niti sledu o kakršnikoli asimilaciji.
Osmega in devetega novembra je bilo devetnajsto srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti živečih v Sloveniji v organizaciji Zveze kulturnih društev Maribor že drugič zapored v Mariboru. Prvo srečanje je bilo v Velenju. Dvajseto srečanje bo naslednje leto v Kočevju, kjer živi pesnik, ki se je v času devetnajstih let kot edini udeležil vseh srečanj.
Literarni kažipot sta tokrat vodila profesorja Jadranka Matic Zupančič in Marjan Pungartnik. Prav on je vodil rdečo nit pri analizi naših literarnih prispevkov. Zadovoljni smo in srečni, da smo si pridobili (že četrto leto) takega kritika, literata in selektorja. Marjan Pungartnik pa ni samo to, temveč tudi avtor več kot 20 knjig in tajnik Zveze kulturnih društev Maribor.
Voditeljica in glavna organizatorka naših srečanj pa je Dragica Breskvar, samostojna svetovalka za literaturo pri Zvezi kulturnih društev Slovenije. Kot sem že omenil, je to obliko srečanj literatov drugih narodov zaznamovala edino Slovenija, uresničevala in jo tudi uspešno nadaljuje. Vse to pa je tudi na tem področju korak k približevanju različnih kultur evropskih narodov.
■ JBS
pilil

Teden dni v Moskvi o>
V nesreči človek spozna prijatelja
Vsaj mi smo jih, zato se iz srca zahvalujejo vsem gasilkam in gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki za pomoč ob nesreči, ki nas je doletela avgusta letos. Še posebej se zahvaljujemo gospodu Stanetu Brunšeku.
■ Družina Milana Mandelc
Pomagajmo živalim!
Dokazano je, daje nepopisno trpljenje, ki ga utrpi vsak dan na tisoče živali, delo človeških rok. Živali mučijo iz surovosti, malomarnosti, neznanja, prido-bitništva. Člani društev proti mučenju živali nenehno opozarjamo in se borimo proti trpinčenju le-teh, opravljamo redne občasne preglede pri imetnikih živali ter ukrepamo v skladu s svojimi pravilniki, republiškimi zakoni in občinskimi predpisi. 342. člen kazenskega zakonika iz leta 1995 govori: tisti, ki surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
Zima prihaja, mraz in druge vremenske neprilike, zato prosimo, naj vaše živali preživijo zimo v čistem, varnem, toplem in suhem zavetju, poskrbite za njih. Ne pustite jih stradati! Opozarjamo, da je vsaka žival tudi pozimi žejna. Obsojamo pretepanje, ubijanje, zakol živali na nehuman način. Ne imejte živali privezane na tak način, ki bi bil zanje moteč in boleč ali pa tako, da bi jim bil onemogočen ležeč položaj. Bolnim živalim nudite pravočasno veterinarsko pomoč.
Na podeželju opažamo posebno kruto, nečloveško ravnanje nekaterih lastnikov do psov čuvajev. Opozarjamo, da je dolžnost gospodarja, da tudi za to zvesto in najbolj ubogo in zapostavljeno bitje poskrbi, da se bo dobro počutilo v zimskem času.
Njegovo bivališče mora biti lesena uta, dobro opažena, dovolj velika, z nepremočljivo streho, topla in dvignjena od tal. V uti naj ima vedno otep slame (krme) ali kakšno odejo. Pred vhodom v uto naj ima položene deske. Ne pustite psa ležati na ccmentnih tleh, ker bo zbolel (revma, ledvice, mehur). V hudem mrazu mu naredite prostor v hlevu ali hiši. Posebno so občutljivi na mraz kratkodlaki in mladi psički. Pes mora imeti poleg čiste pitne vode enkrat ali dvakrat na dan izdaten obrok tople in goste zdrave hrane. Mlade psičke je treba hraniti večkrat na dan. Če je pes privezan, mora imeti usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Veriga naj bo lahka in dolga tri do štiri metre. Opozarjamo, ne imejte psa privezanega na prekratki verigi.
Pes je človeku najboljši prijatelj. Podarite mu kakšno besedo, pogladite ga, spustite ga večkrat z verige ali iz pesjaka, naj se sprosti, hvaležen vam bo.
Da bi se izognili nadpovprečnemu prirastku živali, lahko damo tako psičke kot mačke sterilizirati, s tem pa se bomo izognili odvečne jeze in celo nehumanega pobijanja mladičev.
Ne imejte psa v zapuščenih
barakah, skednjih, drvarnicah ali skladiščih, kjer daleč okoli ni stanovalcev, kajti osamljen pes trpi. Takšno početje ni vredno človeka in je kaznivo dejanje.
Prosimo ljudi, da v tem mrazu skupaj poskrbimo za lačne, žejne, premražene, izgubljene ali zavržene živali (mačke, pse, ptice). Ne mučimo živali!
■ Članica društva za varstvo živali in proti mučenju le-teh: Štefka K.
Hvala za - življenje!
Res, težko je najti besede zahvale za rešeno življenje; srce jih pozna, jih čuti v vsem njihovem najlepšem pomenu in bistvu, a jih je skoraj nemogoče povedati, zapisati...le najlepše, v srcu shranjene besede, veljajo Bolnišnici Topolšica. Osebju intenzivne nege v 3. nadstropju in dr. Andreji Pečnik za nesebično, požrtvovalno nego in skrb v mojem boju za življenje.
Iskrene in najlepše besede zahvale, ki jih tudi poznam in čutim, pa ne znam izraziti, veljajo tudi dr. Jasmini Panjan in dr. Apoloniju Marovtu, ki sta me sprejela in se dolge tri ure z neizmerno voljo borila za moje življenje. Moje besede zahvale so toliko bolj tehtne, ker sem bil kot pljučni bolnik vseskozi pri zavesti in sem vso njuno požrtvovalnost občutil še toliko bolj.
Res, ne znam povedati, ne znam z besedami izraziti vsega, kar mi srce narekuje, zato: hvala za - življenje!
■ Alojz Lukač Spodnja Rečica
Pozorni do invalidov
Pred tedni je SKB banka Ljubljana, d. d., odprla lepo urejeno ekspozituro v Velenju na Prešernovi 22.
Invalidi mesta Velenje smo bili zelo presenečeni, da je ta banka že kar na začetku mislila tudi na nas. Lepo urejeni dohod za invalide z vozičkom in rezerviranimi parkirni prostor je dokaz, da gre za banko, ki misli tudi na telesno prizadete in zato zasluži vso priznanje. Prav bi bilo, da bi tako razmišljali tudi drugi, zlasti podjetja in ustanove na Rudarski cesti, kjer ni za invalide nič poskrbljeno. Gorje, da invalid pride ali se pripelje z avtom. Zdravi vozniki v ničimer ne mislijo na invalide in tako še tam, kjer so sploh oznake za parkiranje invalidov, parkirajo, češ saj drugje ni prostora.
Upamo in želimo, da vsaj rezervirani prostor za invalide pri SKB banki ne bo zaseden z avtomobilom brez oznake. Pristojni pri upravi mestne občine so nam obljubili še več rezerviranih mest na parkiriščih za invalide in vsaj kot novoletno darilo si želimo, da bi k temu pristopili tudi drugi s predlogi in dejanskimi akcijami, ki bi bili v pomoč invalidom.
Ob prihajajočem novem letu želimo zdravim predvsem to, da se jim ne bi bilo treba pridružiti našim vrstam, vendar morajo za to tudi sami marsikaj storiti, morda tudi to, da za vsako figo ne bi sedali v avto, ko je pa po našem mestu vendarle tako lepo hoditi. Marsikaj se da storiti peš in sploh se tudi peš daleč pride!
■ Medobčinsko društvo invalidov Velenje
Piše: Duška Lah
Prvi vtisi
Potem ko smo se s Kijev-skega popolnoma novega, sodobnega letališča, čeprav nedokončani zidovi in komaj spete električne napeljave opozarjajo prisotnost dolgoletne zaostalosti, vkrcali na ruski Ilju-šin, se je nebo popolnoma zaprlo. Med belimi oblaki seje le tu in tam pokazal kakšen majhen košček Zemlje in nam skušal dopovedati, da bomo v dobrih dveh urah pristali na moskovskem šeremetjevu za notranji promet. Moskva ima namreč še vedno letališče, ob nekaterih drugih, manjših, ki je razdeljeno na dva dela. Na enem sprejemajo in odpošiljajo potnike po tej ogromni državi (s sedemnajstimi milijoni kvadratnih kilometrov je skoraj dva krat večja kot so združene države Amerike) za domači promet, sem pa še vedno štejejo vse nekdanje države Sovjetske zveze. Drugi del lelališča je rezerviran za tuje goste, oziroma polete v druge države, je pa tudi neprimerno bolj urejeno, obenem pa so cariniki tudi bolj "
radovedni". Tako so torej tudi nas, potnike iz Kijeva, prepeljali na letališče za domači promet, sprejelo pa nas je obupno slabo vreme, veter in temni oblaki, ki naj bi po napovedih domačinov za poletje bilo nekaj običajnega. Zagotovili so nam tudi, da bo vreme čez nekaj ur gotovo boljše, saj se v Moskvi v enem dnevu kar večkrat zamenjajo vremenske razmere. Že z letala smo si ogledovali novogradnje ruskih bogatašev, ki iz mesta bežijo na deželo. A
le ob prostih dneh, zato si dajo zgraditi na kmečkih posestvih (imenujejo jih dače ) ogromne vile z obveznim bazenom in zimzelenimi zasaditvami . Ta posestva kot majhne zelene ooaze ali pa jase, ki so jih v ta namen enostavno uredili sredi visokih jelš, bodejo v oči s ptičje perspektive, ko letalo kroži nad Moskvo in se končno spusti na dokaj zanemarjeno letališče. Formalnosti pri carinikih so že običajno počasne, silno so radovedni, se ne pustijo v nič
prepričati in čeprav zelo slabo ali skoraj ne govorijo tujega jezika, sprašujejo vse mogoče. Preverjajo tudi, kako se pišeš, kako ti je ime, čeprav se je zelo težko sporazumeti, četudi poskušaš svojo identiteto sporočiti v angleščini ali nemščini.
No, še bolj stroge razmere veljajo na parkirišču pred letališko zgradbo, kjer nihče niti pomisliti ne sme, da bi dalj kot za minuto pustil svoje vozilo, čertudi je to taksi ali prevoznik, ki je prišel po napovedane potnike. Hitro, res hitro smo se vendarle z vso opremo, kamero, stojali, lučmi in osebno prtljago naložili v kombi in odbr-zeli proti mestu. Pred nami se je odpirala Moskva, prevoziti smo morali še nekaj več kot 30 kilometrov. To, da je slovita Moskva, s skoraj devetimi milijoni prebivalci četrto največje mesto na svetu, smo ugotovili takoj. Po nepopisni množici avtomobilov, ki se je valila tja od obrobja proti središču. Nihče se ni razburjal, da cestarji že sedaj osempasovni-co obnavljajo kar na odprtem gradbišču, da so bile luknje na cestišču res ogromne, da je na vsakih sto metrov kakšen voznik popravljal svojega komaj še voznega konjička kar sredi ceste. To je Moskva, so nam rekli gostitelji.
HOROSKOP
Oven od 21.3. do 21.4.
Čut dolžnosti je lepa vrlina, vendar vi pretiravate. Bodite polovico manj prizadevni, pa bo še vedno dovolj. Najlepši dan v tednu bo sobota. Na življenje ne boste gledali skozi rožnata očala, ampak vas bo neko srečanje postavilo na zelo realna tla. Cisto nič vam ne bo všeč tisto, kar boste videli, saj bodo v vas zaživeli spomini, ki bodo krepko boleči.
Bik od 22.4. do 20.5.
leden se bo končal izredno zabavno. Ugotavljali boste, da se že dolgo niste tako zabavli, in daje to stvar, ki ste jo močno pogrešali. Vmešali se boste v nek prepir. Verjetno nehote in verjetno se ne boste kaj dosti zavedali, kaj počnete. Umaknite se, preden boste s svojim početjem storili več škode kot dobrega, saj se lahko zgodi, da boste na koncu glavni krivec vi. Vsekakor pa vas prijateljica v teh dneh močno potrebuje, zato ji bodite v oporo.
EVoj-ka od 21.5. do 21.6.
Ne pustite se vplesti v težave drugih, ker boste nazadnje, vedno pripravljeni pomagati, šli zanje še po kostanj v žerjavico. Povabilo vas bo vznemirilo, ker slutite, da ne bo čisto nedolžno, te vas srce vleče tja, ne pomišljajte niti sekunde in uživajte. Včasih se je pač treba prepustiti čustvom in razum potisniti na stran. Lepi dnevi so pred vami, le denarnica vam ne bo dopuščala razkošja.
Rak od 22.6. do 22.7.
te vas ne priganja delo, začnite teden tako, da boste še nekaj dni dobre volje. Uresničite tisto, kar vas že dolgo mika in povabite s seboj nekaj dobrih prijateljev. Za poslovne odločitve, kupčije in dogovore bo ponedeljek odličen dan. Planetarni vplivi bodo dobri, zato jih izkoristite. Sicer pa bodo zvezde na vaši strani vsaj še do konca meseca.
Lev od 23.7. do 23.8
Začetek tedna bo vaš, še prej pa vas čaka konec tedna, ki bo bolj naporne narave. Sploh, ker bodo nekateri od vas zahtevali preveč in boste zaradi preobremenjenosti precej brezvoljni. Nikar ne dovolite, da se nekdo vmešava v vaše srčne zadeve. Sledite svoji vesti in srcu, ki vas tudi tokrat ne bosta pustila na cedilu. Krasnega partnerja imate, le da se tega včasih kar premalo zavedate.
DEvica od 24. 8. do 23. 9.
V prihodnjih dneh bodo planetarni vplivi zelo različni, takšno pa bo tudi vaše počutje. Iz ene skrajnosti boste padali v drugo, dogajale se vam bodo prav neverjetne stvari, ludi zelo nevarne situacije se znajo pojaviti, vmes pa tako razveseljive, da kar ne boste mogli verjeti. Previdni bodite predvsem v prometu, pazite pa tudi na denar, ki zna izginiti neznano kam. S partnerjem se bosta krasno ujemala,
zato bo to pravi obliž za vas.
Tditnica od 24. 9. do 23. 10.
Uredite svoje misli. Zadnji čas je bil tako razgiban, da se ne morete umiriti in to se pozna prav v vsem. Pri delu, pri odnosih s sodelavci in s partnerjem. Prav partner bo nevsiljivo poskrbel, da se bo v vajin dom povrnila harmonija, lo se bo poznalo tudi na delovnem mestu, kjer boste s svojimi idejami pripomogli k nekaj dobrim poslovnim rezultatom. In nenazadnje se bo to poznalo tudi v vaši denarnici.
[karpijen cd 24.10 do 22.11
Vse, kar morate opraviti res važnega, opravite v začetku tedna, saj vam zvezde ne, bodo več dolgo naklonjene. Zato izkoristite čas, ko vam še stojijo ob strani. Nikar se ne ustrašite, nič hudega ne bo, le malce naporni dnevi prihajajo, saj se vam zna zdravje ponovno poslabšati. Vsekakor se ne zapirajte med štiri stene, ampak pojdite med ljudi. Navsezadnje vas bodo v vsaki družbi lepo in toplo sprejeli.
Strelec od 23.11. <±> 22.12.
Preden se vežete, skrbno premislite, ali so vaša čustva res tako močno vznemirjena in prava, trenutno ste namreč precej ranljivi in razočaranja v ljubezni ne bi najbolje prenesli. Posvetite se tudi svojemu telesu in počutju. Grde razvade so vam precej načele zdravje, zato bi bilo dobro, če bi zbrali moči in se jim odrekli. Nikar ne popuščajte, ko vam bodo ponudili neko delo, ki ne bo za vas.
Postavite se trdno za svoja stališča.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Zaradi pozitivnih vplivov zvezd spodbuden začetek tedna, primeren, da izpeljete nameravane spremembe, morda tudi težavne odločitve. Za nekatere težave, v katerih se boste znašli, boste krivi sami. Naložili si boste preveč obveznosti, svoje pa bo doprineslo tudi ne najboljše počutje. Se najbolje bi bilo, da malce izprežete in si privoščite kratek oddih. Preživite ga v naravi!
Vcdnar od 21.1. do 19.2.
Spet boste pravi predstavnik svojega znamenja. Vedra sproščenost in pozitivna energija, ki jo boste prenašali še na druge, vam bosta odprla mnoga sicer zaprta vrata. Uredite denarne zadeve, da ne bo težav. Ko boste za nekoga, ki vam veliko pomeni, izbirali darilo, je lahko to tudi skromno, le da bo domiselno. Obdarovanec bo znal to mnogo bolj ceniti.
Hiti od 20. 2. <±> 20.3.
Pri delu se bosta pojavila tako uspeh kot nevoščljivci, ki sodijo zraven, te vam ne bo vseeno, bo najbolje, da se jih lotite z zvijačo. Morda jih povabite le na pijačo, pa bodo že na vaši strani, saj je tak njihov značaj. V ljubezni boste našli novo srečo in dokaz, da se pri oddaji srca niste prav nič zmotili. Uradna novica bo veliko boljša, kot pričakujete. Prihodnost je vaša.
oblačila, ki jih vsi radi nadenemo, ko preživljamo prosti čas kjerkoli v naravi. Elanove tekstilne izdelke tudi letos
Pred kratkim je trgovina Elan iz Velenja pripravila modno revijo, na kateri smo lahko občudovali odlično krojene in iz najboljših možnih materialov sešite modele oblačil za različne športe. Ker se bliža smučarska sezona, je bil velik poudarek prav na oblačilih za smučarje, ljubitelji športa pa so lahko spoznali tudi najnovejše modne smernice za oblačila na teniških igriščih, aerobiki in drugih podobnih športih, ter
odlikujejo sodobni, modni kroji, ukrojeni pa so zagotovo iz najboljših materialov, ki niso več težki in debeli, ampak lahki, koža v njih diha, v njih se počutimo sproščene in okretne, lahko se vzdržujejo... Nešteto prednosti. Barvne palete so številne in različne, tudi te pa sledijo modi. Od zelo živo pisanih, do umirjenih kombinezonov za smučanje smo lahko videli, pa kompletov športnih smučarskih hlač in anorakov ter bund, vse kombinirano z odličnimi rokavicami, kapami in šali. V prostem času smo radi v dobri trenirki, pod katero lahko oblečemo še kvalitetno T-majico. Tudi te so v različnih barvah iri krojih. Pri modelih za aerobiko in podobne športe so ti variirali od kompletov oprijetih hlač in dresov, do kompletov kratkih hlač in majic... Dobra predstava, odlična izbira in kvaliteta so dihale iz vsega videnega. Modno revijo pa je »začinil« še naš nekdanji smučarski as Bojan križaj, ki je predstavil najnovejše modele smuči.
Tekmovanje z razlogom
m
i
mm
Gostinstvo Resman restavracija Mami je organiziralo prvo tekmovanje v vlaganju po maminem receptu. Pravijo, da ne bodo ostali pri tem, ampak bo to postalo tradicionalno.
Izdelke je ocenila posebna tričlanska komisija in prvo mesto v I. kategoriji (skupna ocena vseh izdelkov) za vložene izdelke prisodila Danici Pevec, prvo mesto v II. kategoriji (najboljša ocena posameznega izdelka) Anici Skornšek za »noro zmešano marmelado«. Tretje mesto v I. kategoriji je prejela Darinka Mihevc za bučno marmelado izrednega okusa. Ta marmelada je na naših jedilnikih izredna redkost.
»ilm-mni-m uimuMu
Danes objavljamo izviren recept za marmelado, za katero avtorica pravi, da ni mešana, ampka je »noro-zmešana«. Avtorica recepta in okusne marmelade, ki je navdušila tudi kulinarične sladokusce, je Anice Skornšek iz Mozirja. Potrebujemo: 3 kutine, 2 kg jabolk (sladkih in bolj mehkih«, 1 mala jedilna bučka, 4 rdeči paradižniki, 1 1/2 do 2 kg sladkorja, 1/2 limoninega soka, 2 vrečki »Zelina« in mleti cimet po okusu.
Kutine, jabolka in olupljen paradižnik zmešlješ v mikserju. Dobljeno kašo daš kuhati; ko ti nekoliko zavre, dodaš sladkor, zmešan z želinom, sok limone in cimet. Ko vse skupaj nekaj minut vre, odstaviš in še vroče napolniš v kozarčke ter zaviješ v odejo ali časopis, da se počasi ohladi.
■	-U
Gospodinje bt radi spodbudili k izdelovanju vloženih izdelkov, ki so jih znale pripravljati že naše babice. Škoda bi bilo, ko bi taki recepti šli v pozabo.
mKKmSSBoBKMHHHHHHHMH
Anica k receptu dodaja še tele misli: »Ker zelo rada ustvarjam najrazličnejše jedi po izmišljenih receptih, je ta marmelada nastala po lastni domišljiji, ko sem se uzrla po lepem jesenskem sadovnjaku in dobrih sadovih, ki mi jih daje domači vrt. Zato prepuščam vsaki gospodinji, če ji bo ta »noro-zmešana« marmelada všeč, da si jo prilagodi po lastnem okusu in se le okvirno drži navedenega recepta.«
ČETRTEK, 20. novembra
SLOVENIJA 1
10.35	Hoganova druščina, 18/26
11.00	Hiša tujcev, amer. film
12.35	Divja Avstralija, poljudnoznan. oddaja
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
14.10	Novice iz sveta razvedrila
14.40	Outsider, slovenski film
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo.
17.25	Poslednji dinozaver, 5/20
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.10	Predsedniške volitve'97
20.40	Tednik
21.45	Fraiser, 23/24
22.15	Odmevi, vreme
22.50	Šport
23.00	Tednik
00.00	Videoring
SLOVENIJA 2
12.35 Filmski triki 13.00 Koncert simfonikov RTV 13.55 Grace na udaru, 12/25 14.20 NBA košarka: NEW
Y0RK:H0UST0N 15.50 Pacific drive, 69. del 16.20 Tri krone, 12/13 17.10 Dogodivščine iz živalskega
vrta, 2/15 17.55 SPvalp. smuč. VSL (M), 1. tek
19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific drive, 70. del 20.00 Ljubljana: košarka evropska liga UNION OLIMPIJA:PSG, prenos 21.45 Pisave
22.15 SPvalp. smuč. VSL (M),
posnetek 2. teka 22.55 Toni Morrison, ang. dokum. oddaja
23.45 Alica, evrop. kult. magazin
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Ograje našega mesta, nan.
12.00	Na nebu, nan.
13.00	POPkviz
13.30	Taksi, nan.
14.00	Razprtije, nan.
15.00	Tarzan, nan.
15.30	Ograje našega mesta, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	POPkviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Varuhi luke, nan.
19.30	24 ur
20.00	Brez zapor z Jonasom
21.00	Nikita, nan.
22.00	Volitve'97
22.15	Prijatelji, nan.
22.45	Taksi, nan.
23.15	Na nebu, nan.
00.30	Poltergeist, nan. 01.30 24 ur, ponovitev
09.25	NAJ SPOT DNEVA	
09.30	SOOČENJE	11.00
	PREDSEDNIŠKIH KANDIDA-	11.05
	TOV, ponovitev	
10.30	EPP/VABIMO K OGLEDU	12.35
10.35	NAJ SPOT, glasbena oddaja,	12.40
	ponovitev	17.55
12.05	TV IZLOŽBA	18.00
12.10	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	19.00
19.00	REGIONALNE NOVICE	19.05
19.05	OTROŠKI PROGRAM:	19.55 20.00 20.05 20.35
	RISANKE	
19.30	TV IZLOŽBA	
19.35	VIDEOSTRANI	
20.00	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
20.05	PREDSEDNIŠKE VOLITVE	21.05
	'97; pogovor v studiu	
21.05	ZAPRAVLJIVCA, ameriški	22.35
	akcijski film	
22.35	REGIONALNE NOVICE	23.10
22.40	NAJ SPOT DNEVA	23.15
22.45	HOROSKOP	23.20
22.50	TV IZLOŽBA	23.25
22.55	VIDEOSTRANI do 24.00	23.30
PETEK, 21. novembra
SLOVENIJA 1
12.10	Tri krone, 12/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
15.05	Komorni ansambel Slovenicum, 1. del
15.35	Gore in ljudje
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Lahkih nog naokrog
18.00	Po Sloveniji
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Predsedniške volitve'97
21.10	Agencija
22.35	Odmevi, vreme
23.15	Šport
23.20	Newyorška vročica, 4/22
23.45	Holcroft covenant, ang. film
01.30	Resnična resničnost
SLOVENIJA 2
09.20 Mostovi 09.50 Slovenski utrinki 10.20 Resnična resničnost 10.50 Toni Morrison, ang. dokum. oddaja
11.40 Alica, evrop. kult. magazin 12.10 Pisave 12.40 Zgodbe iz školjke 13.10 Dobili smo kino, franc. film 14.40 Frasier, 23/24 15.05 Pacific drive, 70. del 15.35 Ana marija - ženska gre
svojo pot, 1/14 17.05 Jeklene ptice, 4/16 17.55 Park city: SP v alp. smuč.
VSL (Ž), 1. tek, prenos 19.00 Znanje je ključ 19.30 Pacific drive, 71. del 20.00 Hollywood, 7/12 20.55 Part city: SP v alp. smuč.
VSL (Ž), 2. tek, prenos 21.45 Dim, amer. film 23.30 Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kulturi 00.15 Koncert big banda RTV
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.00 00.30
01.00 02.30
09.00 10.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Ograje našega mesta, nan. Na nebu, nan. POP kviz Taksi, nan. Nikita, nan. Tarzan, nan.
Ograje našega mesta, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur
Smrtonosni mikrobi, 12. del
Volitve
Milenium
Ornega mož, amer. film Playboy: Pozno ponoči, erot. serija
Brez strahu, erotični film 24 ur
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja PREDSEDNIŠKE VOLITVE '97: ponovitev pogovora v studiu
EPP/VABIMO K OGLEDU ZAPRAVLJIVCA, ameriški film, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE VIDEONOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE TV IZLOŽBA
EPP/VABIMO K OGLEDU VOLITEV '97
SVET ŽIVALI: MEDNARODNA RAZSTAVA MAČK HRABRI VIKING ERIK, ameriški akcijski film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 22. novembra
SLOVENIJA 1
08.05 08.25 08.45 09.15
10.45 11.15 12.15
13.00 13.05 14.05 14.55 15.30 17.00 17.10
18.05 18.30 18.40 19.15 19.30 20.05 21.35 22.15 22.25 22.45
Radovedni Taček Taborniki in skavti Naša pesem'97 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 1/14 Hugo, tv igrica Tednik
Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Poročila Karaoke
Strela z jasnega, 28/28 Zgodbe iz školjke Anna's war, kanadski film Obzornik
Srečanje s kiti svetega
Lavrenca, poljudnoznan.
oddaja
4x4
Ozare
Hugo, tv igrica Risanka
Dnevnik, vreme, šport Res je! Cik cak
Poročila, vreme Šport
Wycliffe, 8/8
SLOVENIJA 2
13.15 Pod klobukom 14.00 Sprehodi v naravo 14.15 Dim, amer. film 16.00 POMP 17.00 Pacific drive, 71. del 17.30 Teniški magazin 17.55 Park city: SP v alp. smuč.
SL (M), 1. tek, prenos 19.30 Pacific drive, 72. del 20.00 National geographic, 20/20 20.55 Park city: SP v alp. smuč.
SL (M), 2. tek, prenos 21.45 Klavir, avstral.franc. film 23.45 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 00.45 V vrtincu 01.15 Sobotna noč
. i1-'
08.00 Pujsji dol, risana serija 08.30 Munkci, ris. serija 09.00 Zverinice, ris. serija 09.30 Peter Pan, risana serije 10.00 Morska deklica, serija 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 Priden kuža 3, mladinski film
12.30 trdnjava el Condor, amer. film
14.30 Mali filmar, nan. 14.00 Highlander, nan. 15.30 Robocop, nan. 16.30 Herkul, nan. 17.30 POP party 18.30 Miss Slovenije 1997 19.00 Miss sveta'97, direktni
prenos izbora s Sejšelov 21.00 24 ur 21.30 Odpadnik, nan. 22.30 Dolga pot domov, amer. film 00.15 Playboy special 01.00 24 ur, ponovitev
kanali 27 46
52
09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 HRABRI VIKING ERIK, ameriški akcijski film, ponovitev 12.05 SVET ŽIVALI: MEDNARODNA RAZSTAVA MAČK 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 637. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 VENČEK NARODNIH,
glasbeni program 21.00 KAČA, ameriški film 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 637. VTV MAGAZIN,
ponovitev 23.05 VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 23. novembra
SLOVENIJA 1
08.20	Čebelica Maja, 17/24
08.45	Živžav
09.35	Spreminjajoči stroj, 7/7
10.00	Poročila
10.10	Umetnost petja
11.05	Divja Avstralija, 12/12
11.30	Obzorja duha
12.00	Dlan v dlani
12.30	4x4
13.00	Poročila
13.05	Ljudje in zemlja
15.00	Poročila
15.10	Zlomljena sulica, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Zmenki, 12/16
17.35	Po domače
18.35	Po dolgem in počez:
Šempeter
19.00	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.10	Posebna volilna oddaja
20.20	ZOOM
21.35	Predsedniške volitve'97
22.40	Poročila, vreme
22.50	Steklina, kanadski film
SLOVENIJA 2
11.05 V vrtincu 11.35 Lahkih nog naokrog 12.20 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 13.20 Pacific drive, 72. del 13.45 Rapsodija na Paganinijevo temo
14.10 Tezej in Ariadna, balet 15.05 Agencija, odprto prvenstvo v tenisu, finale v Portorožu 17.25 NBA košarka action 17.55 Park city: Sp v alp. smuč.
SL (Ž), 1. tek, prenos 19.30 Pacific drive, 73. del 20.00 Svilena obleka, 3/4 20.55 Park city: SP v alp. smuč.
SL (Ž), prenos 21.45 Alpe Jadran 22.15 Veliki miti in skrivnosti 20.
stoletja 22.45 Šport v nedeljo 23.30 Pihalni orkester Logatec 00.00 TNT
t _
07.30
08.00
08.30 09.00
09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 15.00 16.00 17.00 17.30 19.00 19.30 20.00
23.00 00.30
Kje je Wally, risana serija Dogodivščine medvedka Ruxpina
Zvezdne steze, risana serija Kasper in prijatelji, risana serija
Maček Felix, risana serija Mladi superman, nan. Power rangers, nan. Herkul, nan. Brez zapor z Jonasom Miss sveta'97, ponovitev Robocop, nan. Otroški zdravnik, nan. Radijska postaja, nan. Zapeljan in izdan, amer. film Volitve'97 24 ur
Volitve'97...športna scena, izmenično
Pravica je slepa, amer. film 24 ur, pon
C53J
Kanali
■i 27
(S* 46
52
PONOVITVE ODDAJ 08.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ
636.	VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
637.	VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI: MEDNARODNA RAZSTAVA MAČK VENČEK NARODNIH, zabavno glasbena oddaja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV Slovenije; ODDAJA TELEVIZIJE IMPULZ KAMNIK GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI HRABRI VIKING ERIK; ameriški akcijski film NAJ SPOT, glasbena oddaja VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
09.30
09.50
10.10
10.45
11.05
11.40 11.45
12.15
12.45
13.15
14.40 17.00
18.30 20.00
20.50 20.55
10.50	Zmenki, 12/16
11.15	Napad velikanke, amer. film
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
15.25	Ljudje in zemlja
15.55	Dober dan, Koroška
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.30	Pouka je konec, 13/13
17.40	Mejniki, 26/50
18.00	Po Sloveniji
18.30	EPP
18.40	Lingo, tv igrica
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Aktualna oddaja
21.05	Moja dežela
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Hudsonova ulica, 21/21
23.10	Lanski sneg, nizoz. film
00.30	Videoring
PONEDELJEK, 24. novembra
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
10.55	Na potep po spominu
11.55	ZOOM
13.05	Znanje je ključ
13.35	Šport v nedeljo
14.20	Naša pesem'97
14.50	Obzorja duha
15.20	Pihalni orkester Logatec
15.50	Hollywood, 7/12
16.45	Svilena obleka, 3/4
17.35	Pacific drive, 73. del
18.05	Love Joy, 11/13
19.00	Recept za zdravo življenje
19.30	Simpsonovi, 92/92
20.00	Zasebni zločini, 1/8
20.50	Sloves, 3/9
21.50	POMP
22.50	Brane Rončel izza odra
00.20	Recept za zdravo življenje
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Ograje našega mesta, nan.
12.00	Otroški zdravnik, nan.
13.00	POPkviz
13.30	Morska deklica, nan.
14.00	Zapeljan in izdan, am. film
15.30	Ograje našega mesta, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	POPkviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Obalna straža, nan.
19.30	24 ur
20.00	Začetnik, amer. film
21.15	Detektivka Lea Sommer, nan.
23.00	Na nebu, nan.
00.00	Poltergeist, nan.
01.00	24 ur, pon.
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 637. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE:; ODDAJA TELEVIZIJE NOVO MESTO 20.35 KOŠARKA-HELIOS: PIVOVARNA LAŠKO; posnetek tekme 21.55 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 25. novembra
SLOVENIJA 1
09.55	Love Joy, 11/13
10.45	Holcroftova pogodba, ang. film
12.30	Po dolgem in počez: Polhov
gradeč
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.55	Po domače
15.55	Mostovi
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Pobeg iz Jupitra, 1/13
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Povečava
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Martin Luther, 4/5
00.15	Svet poroča
00.45	Studio city
02.00	Videoring
SLOVENIJA 2
12.00	Sobotna noč
14.00	Dlan v dlani
14.30	Recept za zdravo življenje
15.00	Newyorška vročica, 4/22
15.25	Sloves, 3/9, dokum. oddaja
16.25	Alpe Jadran
16.55	Zasebni zločini, 1/8
17.40	Simpsonovi, 92/92
18.05	Havajski detektiv, 23/25
19.00	Prisluhnimo tišini
19.30	Pacific drive, 74. del
20.00	Nasvidenje Amerika, film
21.25	Opus
21.55	Darilo Dunaju
22.55	Opus
07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
21.45 22.30 23.00 00.00 01.00
09.25 09.30
10.00 10.05
11.25 12.00 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05
20.25
20.45
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Ograje našega mesta, nan. Na nebu, nan. POP kviz Glavni kuhar, nan. POP party, glas. oddaja Tarzan, nan. Urgenca, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur
Resnične zgodbe: Ko pade zibka, amer. drama Sedma nebesa, nan. Obraz tedna Na nebu, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, ponovitev
NAJ SPOT DNEVA IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TELEVIZIJE NOVO MESTO EPP/VABIMO K OGLEDU KOŠARKA - HELIOS: PIVOVARNA LAŠKO; posnetek tekme TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 638. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST; SANI BEČIROVIČ, košarkar Pivovarne Laško 21.05 AVTOSPEEDWAY V ZGORNJI ŠIŠKI, reportaža z zaključne prireditve
NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 638. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI do 24.00
10.20	Havajski detektiv, 23/25
11.10	Nasvidenje Amerika, film
12.30	Veliki miti in skrivnostni 20.
	stoletja
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
14.10	Res je!
15.35	Srečanje s kiti sv. Lavrenca
1.6.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Pod klobukom
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Celje: klic dobrote, prenos
22.00	Odmevi, vreme
22.35	Šport
22.45	Grace na udaru, 13/25
23.10	Dečki v rjavem, ang. film
21.25 21.30 21.35 21.40
22.00
SREDA, 26. novembra
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
11.00 Svet poroča 11.30 Prisluhnimo tišini 12.00 Darilo Dunaju 13.00 Opus
13.30 Hudsonova ulica, 21/21 13.55 National geographic, 20/20 14.45 Studio city 15.30 Martin Luther, 4/5 17.00 Pacific drive, 74. del 17.35 Hoganova druščina, 19/26 18.00 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Pacific drive, 75. del 20.00 Nogomet: liga prvakov BEŠIKTAŠ:BAYERN MUNCHEN 23.30 32 kratkih filmov o Glennu Gouldu, film o pianistu, kanad. glas. oddaja
07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.30 23.00 23.30 00.30 01.30
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. Na nebu, nan. POP kviz Obraz tedna Sedma nebesa, nan. Tarzan, nan. Urgenca, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur
Posvečeni, amer. film Prijatelji, nan. Taksi, nan. Na nebu, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, ponovitev
09.00	DOBRO JUTRO, informa-
	tivno-razvedrilna oddaja
10.00	638. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
10.20	EPP/VABIMO K OGLEDU
10.25	ŠPORTNI TOREK, ponovitev
10.45	ŠPORTNI GOST; SANI
	BEČIROVIČ, košarkar
	Pivovarne Laško
11.05	AVT0SPEEDWAY V
	ZGORNJI ŠIŠKI; reportaža z
	zaključne prireditve
12.00	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.30	TV IZLOŽBA
19.35	VIDEOSTRANI
20.00	EPP/ VABIMO K OGLEDU
20.05	GRAD PUSTOLOVŠČIN, 3.
	del nadaljevanke
20.30	VIDEO TOR glasbena oddaja
21.30	GOST ODDAJE DOBRO
	JUTRO
22.00	NAJ SPOT DNEVA
22.05	EGIONALNE NOVICE
22.10	HOROSKOP
22.15	TV IZLOŽBA
22.20	VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mneniu Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrSčen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
20. novembra 1997
MODRO [MLA KRONIKA
KAK VAS .
Vlom v vikend na Plešivcu
Konec tedna je Marjan G. iz Velenja ob obisku svojega vikenda v Plešivcu spoznal, da je bil pri njem na obisku neznani in nepovabljen gost. Ukradel mu je več steklenic vina, kozarcev vložene zelenjave, krožno žago, multipraktik in nekaj drugih tehničnih predmetov. Oškodoval gaje za 150.000 tolarjev.
Tat v šolski garderobi
Prejšnji torek, 11. novembra, med 19. in 20.30 uro je neznanec vstopil skozi nezaklenjena vrata v garderobo na osnovni šoli Miha Pintarja - Tolede v Velenju. Iz garderobe je neznanec v času, ko so imeli učenci trening, odtujil več oblačil, nekaj denarja in ključe od stanovanj. Z dejanjem je povzročil za okoli 110.000 tolarjev škode.
Na vozilu je nastalo za okoli 200.000 tolarjev gmotne škode.
Neznanec na obisku
V	Preboldu je neznanec obiskal smučarsko kočo Smrekovina.
Odnesel je glasbeni stolp, plinsko jeklenko, 50 metrov cevi za vodo in železno rešetko. Rekreativno smučarsko društvo TE Trbovlje jc oškodoval za okoli 60.000 tolarjev.
V	noči iz 12. na 13. november pa je neznanec vlomil v bistro Tara v Podlogu v Savinjski dolini. Odnesel je glasbeni stolp, nekaj zgoščenk, steklenico žgane pijače, cigarete ter 32.000 tolarjev menjalnega denarja. Ljudmilo K. je oškodoval za okoli 100.000 tolarjev.
Tatvina mobilnih telefonov
V	četrtek, 13. novembra, okoli 10.45, sta neznanca v Levcu izkoristila trenutno nepazljivost delavca ter v servisni delavnici ukradla dva nova prenosna mobilna telefona. Lastnika Vladimirja J. iz Celja sta oškodovala za 100.000 tolarjev.
Kontrolirali več kot dva tisoč voznikov
Policisti na Koroškem so napovedali v novembru tri poostrene nadzore prometa, izvajali so jih 8., 11. in 15. novembra. Skupno so ustavili in kontrolirali 2.082 vozil in voznikov ter pri tem ugotovili 524 različnih kršitev cestno-prometnih predpisov. Z alkotestom so preizkusili 716 voznikov, od katerih jih je 100 vozilo pod vplivom alkohola, 22 voznikov pa je preizkus alkoholiziranosti odklonilo. V postopek k sodniku za prekrške so policisti predlagali 148 voznikov, 142 so jih na kraju prekrška denarno kaznovali, 234 pa so jih zaradi lažjih kršitev opozorili.
Manekenkam ponujal dobro plačano delo
Namesto tega pa...
Zapeljal v obcestni jarek
V četrtek, 13. novembra, ob 20.19, seje na regionalni cesti izven naselja Dol pri Gornjem Gradu zgodila huda nesreča. Iz gorn-jegrajske smeri je proti Šmiklavžu vozil osebni avto 34-letni Matija R. iz Smiklavža. Med vožnjo je zapeljal desno izven vozišča v obcestni jarek, kjer je trčil v betonsko cev vodnega obcestnega obtoka. V nesreči se je hudo poškodoval, z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Huda delovna nezgoda v Prihovl
Padec s strehe je bil usoden
V petek, 14. novembra, ob 14.35 se je v Prihovi zgodila huda delovna nezgoda. 26-let-ni Franci D. iz Trnovca pri Rečici ob Savinji je skupaj z delodajalcem Rajkom Č. delal na strehi nadstreška mizarske delavnice. Med de-
lom je stopil na salonitno ploščo, ki se mu je vdrla in padel je sedem metrov in pol globoko na asfaltno dvorišče. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je slabo uro kasneje v celjski bolnišnici poškodbam podlegel.
Kriminalisti Uprave za notranje zadeve Celje obravnavajo občana W.M., ki ga sumijo storitve kaznivih dejanj spolnega nasilja in kaznivega dejanja posilstva. Osumljeni je na svojevrsten način vzpostavil stik z žrtvijo, šlo je predvsem za manekenke in sicer tako, da jo je poklical po telefonu in ji ponudil dobro plačano delo hostese ali fotografiranje za popularne medije.
Namesto tega pa je ob srečanju žrtev s svojim ali njenim osebnim avtomobilom odpel-
jal na samoten kraj, kjer jo je spolno zlorabil. Osumljeni je star 35 let, visok 170 cenr timetrov, suhe postave, ima svetlo kostanjave ravne in neurejene lase, govori pa celjsko narečje.
Ker kriminalisti menijo, da je storil več podobnih kaznivih dejanj na območju Slovenije, prosijo vse oškodovanke ali žrtve, da v kolikor so imele stik s to osebo ali podobnim načinom storitve dejanja, o tem obvestijo Kriminalistično službo Uprave za notranje zadeve Celje.
107,8 MHz FM 88,9 MHz FM
STERED RDS___:	^

_1?
J§ Si..
Izjava Gibanja 23. december ob odločitvi Ustavnega sodišča
Gibanje 23. december je 7. maja 1997 pri predsedniku Državnega zbora Janezu Podobniku vložilo prvo od sedmih pobud za razpis referenduma o pridružitvenem sporazumu z Evropsko zvezo. Želeli smo, da bi slovenski državljani v skladu z ustavo neposredno odločali o enem najvažnejših državotvornih vprašanj tega stoletja. Poleg tega je predsednik Državnega zbora s predsednikom SLS Marjanom Podobnikom in predsednikom vlade Janezom Drnovškom javno obljubljal referendum o tem vprašanju.
Vseh sedem pobud Gibanja 23. december je predsednik DZ zavrnil in s tem storil vse, da slovensko ljudstvo, čigar ime nosi njegova stranka v svojem naslovu, ne bi moglo odločati o svoji usodi.
Gibanje 23. december je zaradi tega 22. 7.1997 na Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za varstvo z ustavo zajamčenih pravic, pozneje, 8. 8. 1997 pa smo vložili še ustavno pritožbo na ustavno sodišče za presojo ustavnosti in zakonitosti ravnanja predsednika DZ Janeza Podobnika. Ustavno sodišče je našo zahtevo zavrglo z obrazložitvijo, da še niso bila izkoriščena vsa pravna sredstva. To pomeni, da je treba počakati na razsodbo Vrhovnega sodišča.
Ko bo znana odločitev Vrhovnega sodišča, se bomo v Gibanju 23. december odločili, če bomo ponovno vložili pritožbo na Ustavno sodišče.
V Gibanju 23. december smo z referendumsko pobudo želeli preprečiti razvoj dogodkov, ki smo ga nakazali že v knjigi Danes Slovenija in nikdar več? in ki se sedaj začenja odvijati pred očmi
slovenske javnosti. Jasno izraženim italijanskim zahtevam po širjenju v slovenski nacionalni prostor sledijo avstrijske zahteve. Tudi naši severni sosedi so spoznali, da ravna slovenska politika nedržavotvorno. S stališča italijanske in avstrijske politike bi bila zgodovinska napaka, če ne bi izkoristili slovenske omahljivosti in pripravljenosti na popuščanje, ko gre za vprašanja nacionalnega pomena. Izsiljevanje in poseganje v naš prostor očitno postajata stalnica v odnosu naših sosedov do Slovenije.
Istočasno pa niti Italija niti Avstrija ne izpolnjujeta določil mednarodnih pogodb glede na zaščito slovenske manjšine in pojavljajo se zahteve po italijanskih in nemških javnih napisih na ozemljih, ki so vedno bila samo slovenska. Videti je, da bo slovenska vlada, tako kot je popustila italijanskim zahtevam, popustila tudi avstrijskim in tako sama izničila pridobitve osvobodilne vojne Slovencev in sklepe AVNOJA. Pričakujemo lahko avstrijski in italijanski gospodarski in politični vdor na ozemlje Republike Slovenije, kar bo eden od vzrokov za začetek odmiranja naše države.
K temu bo pripomoglo tudi na prvi pogled demokratično prizadevanje za decentralizacijo Slovenije. Domača politika, povezana z italijanskim lobijem na slovenski obali, vračanje sodelavcev in simpatizer-jev okupatorjev in njihovo kupovanje naše zemlje po določilih španskega kompromisa, skupaj z načrtovano istrsko regijo, so dobro premišljeni koraki, ki vodijo k vnovični izgubi slovenske Primorske.
Izvajanje načel multikulturnosti in načrtno omalovaževanje pomena slovenske kulture, ki ga kažejo celo predstavniki ministrstva za kulturo, bo ta proces še olajšalo. Več kot absurdno je, da pri snovanju naše kulturne politike že sedaj sodelujejo tako imenovani
strokovnjaki Sveta Evrope. Kultura je bistveni del nacionalne samobitnosti in skupaj z jezikom najintimnejša lastnina skupine ljudi, ki sestavljajo narod.
Ob teh dejstvih se nam zdi absurdno, da se polarizacija na dva dela v slovenskem političnem prostoru vedno bolj zaostruje. Namesto sprave in sodelovanja pri osnovnih državotvornih vprašanjih smo priča le borbi za oblast. Posledice takega stanja so: zunanjepolitični polom, netenje sovraštva med slovenskim prebivalstvom in popolno pomanjkanje posluha za socialne potrebe slovenskega naroda.
Gibanje 23. december je nad-strankarska civilna družba, ki združuje slovenske državljane različnih političnih prepričanj na osnovi državotvornih interesov. Kljub sedmim zavrnjenim referendumskim pobudam, se bo Gibanje 23. december tudi v prihodnje prizadevalo za uveljavljanje načel suverenosti države, narodne samobitnosti in socialne pravičnosti v skladu z zakoni in ustavo.
■ Predsednik Borut Korun
Odgovor Krajevni skupnosti Vinska gora in pojasnilo krajanom
V tej državi nima nihče pravice nikomur ničesar zrušiti, najmanj pa tistega, ki je skupna last krajanov, v tem primeru Vinske gore. Zato Republikanci in Štorman nimajo prav nobenega namena in želje po ruši-tvi tamkajšnjega večnamenskega doma, kot Štormanu in Republikancem ironično podtika predsednik tamkajšnje KS g. Franc Špegel. Ker je g. Franc Špegel istočastno tudi svetnik v Svetu MO Velenje, bi vedel povedati, da Republikanci nismo nikoli glasovali proti interesom vinskogorčanov in tega ne nameravamo niti v prihodnje. V sporočilu za javnost smo ostro obsodili grozilno pismo, ki sem ga kot predsednik Republikancev sprejel in v katerem mi Muslimani grozijo
z umorom družine, kar je podlost, ki presega vse meje. Njihove navedbe, da se moram bati islama, ker je menda tako močan, da se pred njim trese Amerika in po katerim naj bi bila Slovenija islamizi-rana v naslednjih štirih letih, pač ne jemljem resno. Resno pa jemljem grožnje z umorom družinskih članov, kar naj bi storili zato, ker se upiram izgradnji džamije v Velenju. Ker je bilo grozilno pismo oddano na pošto le dan po prireditvi v Vinski gori, sem njegovo vsebino povezal s čustvi, ki običajno vladajo na tovrstnih verskih prireditvah. Da prireditev ni bila verski obred, pa me ne bo prepričal nihče, ker sem se povsem po naključju znašel na kraju dogodka. Zato povsem verjamem, da je bila prireditev pri-javljenja, vendar pa močno dvomim, da je bila prijavljena kot verska prireditev, za kar so potrebna posebna dovoljenja.
Predsednik KS Vinska gora g. Špegel je bil na seji nedolgo nazaj močno kritiziran s strani enega izmed svetnikov, ki ne prihaja iz vrst Republikancev, zaradi tega, ker je dovolil muslimanom v večnamenskem domu organizirati poročno zabavo. Osebno tega primera ne poznam, sem pa prepričan, da večnamenski domovi niso primeri za organiziranje poročnih zabav. Dejstvo pa je, da so svetniki strank ZLSD, LDS in DeSUS pred časom v svoje vrste sprejeli tudi svetnika muslimanske stranke SDA. Ceno tega paktiranja pa so na svojih hrbtih občutili najprej Velenjčani, ko se je t. i. SD "Dnevi želja" nasilno naselilo na kotalkališče, kar so kasneje s pomočjo omenjenih strank uspeli legalizirati. Ta idila med športnim društvom in omenjenimi strankami bi trajala še danes, če je ne bi prekinila policija, ko je predsednika društva skupaj s pajdaši presenetila na njihovih vlomilskih pohodih. Da so se z vlomi ukvarjali že dlje časa, pa je pričala vsebina ukradenih predmetov, skladiščena v garderobah ob kotalkališču, nad katerimi je prav pokroviteljsko visela velenjska zastava. Ker so s tem ostali brez kotalkališča, je bilo po-
trebno najti nove prostore, ki bi jim bili po želji na voljo. V tem delu pa je predsednik KS Vinska gora g. Franc Špegel zlorabil svoj položaj v KS in za interes paktiranja prej omenjenih strank ponudil na razpolago večnamenski dom krajanov Vinske gore. Ker pa smo Republikanci to dejstvo prehitro razkrili krajanom, ki so povsem razumljivo zelo burno odreagirali, nas je omenjeni gospod napadel na zelo nizkoten način, žaljiv, predvsem pa ironičen. Čeprav ga mi v svojem sporočilu javnosti nismo omenjali, je v njem brez težav spoznal samega sebe. Je pač tako, da mačka zacvili , ko seji stopi na rep in trdneje, ko seji stopi, močnejši je cvilež. V tem primeru pa je bil silovit.
Upravičeno prizadeti krajani Vinske gore, ki jim tovrstne prireditve v njihovem domu niso najbolj po volji, pa s celotno afero nimajo nič skupnega in jih g. Špegel povsem neupravičeno zlorablja kot sredstvo za obračun z Republikanci in Starmanom, ker so njegovo samovoljo razkrili javnosti.
■ Republikanci Adolf Štorman
Do kam in za koliko?
Ponovna podražitev komunalnih storitev meji že na predrzno nesramnost! Za tako stanje pa je med drugim odgovoren brezkoristen Svet potrošnikov, še posebej pa občinska inšpekcija, ki dovoli tako izkoriščanje že do konca obubožanih državljanov na tem območju. Gospodje iz komunale si dovolijo povečevanje cen, tako da poleti "ka-sirajo" manjšo ceno kot v zimskih mesecih, kakor da ima prizadeti državljan pozimi večje dohodke. Najlažje je "loviti v kalnem", to ve tudi branjevka na tržnici. Čudno je le, da tega ne vedo iz Sveta potrošnikov in tržne inšpekcije v občini.
30. 9. 1996 sem plačal komunalne storitve 2.749 SIT, 30. 10. 1996 - 3.881 SIT, 13. 11. 1996 - 5.915 SIT, 30.12.1996 - 7.280 SIT, 31.1.
1997 - 8.122 SIT, 28. 2. 1997 -11.660 SIT! Potem sem se pritožil na Svet potrošnikov, ker je znesek presegel vse normalne meje! 28.3. 1997 je bil znesek 9.418 SIT, 30. 4. 1997 - 8.706 SIT, 30.5.1997 - 7.358 SIT, 30. 6. 1997 - 6.333 SIT, 31. 7. 1997 - 3.966 SIT, 29.8.1997 - 3.670 SIT, 30. 9. 1997 - 3.801 SIT in 30. 10. 1997 - 4.590 SIT. Danes sem prejel račun za znesek 6.955 SIT.
Do kam in za koliko nas Komunalno podjetje Velenje še namerava neusmiljeno nategovati? Kje so meje tega monopolskega zlorabljanja (samo) na tem področju? Poskušajo nam, "Butalcem", dopovedati, da je to sedaj "zimska tarifa", letna bo pa nižja? Ponižujejo nas s tem, ko mislijo, da ne vemo, daje to njihov sistem za čim več "opravičenega kasiranja"! Od septembra 1996 do septembra 1997 so povečali ceno v povprečju na 6.588 SIT ali kar za 239 %! Kdo, kdaj in zakaj je odobril tako visoko povečanje, ki že meji na ropanje? Način, da moramo v zimskih mesecih plačati več, je kriminalna in boleča pogruntavščina za državljane z nizkimi dohodki, ki nimajo pozimi nič večje dohodke! Komunal-cem bi se spodobilo bolj človeško in civilizirano obnašanje!
Pritožil sem se na Svet potrošnikov, ki so mi odgovorili tako, da so mi poslali fotokopijo uradne listine Komunalnega podjetja, za kar res ni bilo potrebno na tem delovnem mestu zaposliti osebo s fakultetno izobrazbo, saj bi lahko to delo opravila tudi oseba s štirimi razredi osnovne šole. Po telefonu reševati takšne stvari pa pomeni totalno nesposobnost uspešnega delovanja. Tudi občinska inšpekcija je na tem področju popolnoma odpovedala. Ni dovolj samo sprejemati "papirje" od Komunale in v njih verjeti kot v državno ustavo!
Morala je človeška in civilizacijska lastnost. Ali je je še kaj v nas? In koliko ima vse zgoraj omenjeno zvezo s socialno državo?
■ Mihael Slivar
Maribor Teatanic - Rudar 1: 0(1: 0)
Samo želja - premalo
Zaradi izgredov na prvens-tvetni tekmi z Muro v 15. krogu bodo morali Mariborčani tri prvenstvene tekme kot gostitelji igrati na igrišču, kije 50 km odaljeno od njihovega. Izbrali so Lendavo in v 16. krogu so na igrišču tamkajšnjega dru-goligaša gostili Velenjča-ne.
Mnogi so verjeli, da bodo zeleno-črni končno le premagali vijoličaste glede na to, daje disciplinski sodnik zaradi izgredov na omenjeni tekmi kaznoval tudi nekaj mariborskih nogometašev. To pa se na nedeljski tekmi ni zgodilo. Rudarji so izgubili z 0 :1 in spet zdrknili na 8. mesto, pred njih pa je znova skočil Korotan, kije v Novi Gorici z zmago proti hitovcem s 3 : 2 pripravil največje presenečenje nedeljskega prvenstvenega kroga. Še bolj kot igralci je bil slatke zmage vesel novi Koro-tanov trener Bout Jarc, ki je nekaj dni pred tem prevzel Korošce. Prejšnjega trenerja Do-gadžiča je pokopal poraz Pre-valjčanov v Velenju. Očitno je nova "šok terapija" uspela. O njej za zdaj v velenjskem Rudarju (še menda) ne razmišlja-njo, vse več pa je znakov, da druženje s trenerjem Milošem Šoškičem vendarle ne bo traja-
lo (pre)dolgo.
Trener Bojan Prašnikar v nedeljo kljub kaznim vendarle ni imel prevelikih težav s sestavo enajsterice, čeprav je sam zatrjeval nasprotno, saj ima veliko številnečjši in boljši izbor kot Šoškič Vseeno so v Rudarju upali, da se bodo iz Lendave vrnili z zmago ali vsaj nepora-ženi. Pa se ni zgodilo ne eno in ne drugo, saj so vijoličasti zmagali z zadetkom nekdanjega velenjska nogometaša Bulajiča v 23. minuti.
Nogometaši Rudarja so imeli vseskozi navidezno premoč. Gostitelji so jim namreč prepustili sredino igrišča, jim dovolili, da se izmučijo in
(brezglavo) napadajo, saj pravih udarcev proti mariborskemu vratarju ni bilo, hkrati pa so bili zelo nevarni v hitrih nasprotnih napadih. Med drugim so zadeli tudi prečko. Vtis smo imeli, kar je na novinarski konferenci potrdil tudi trener Miloš Šoškič, da so se na težkem, razmočenem ter blatnem igrišču bolje znašli od nasprotnika. So telesno bolje pripravljeni od rudarjev, ali pa so so si zmage bolj želeli oziroma igrali srčne-je, kot navadno rečemo v nogometnem jeziku? Zato je razumljivo, da je bil Bojan Prašnikar ob tej zmagi, s katero se je Maribor spet povzpel na drugo mesto, tudi zaradi nepričakova-
ne zmage Korotana v Novi Gorici, zelo zadovoljen. Po tekmi je dejal: "Za nas je v tem trenutku najpomemebnejše, da smo igrali solidno in zmagali. Na težkem terenu smo bili zelo nevarni v nasprotnih napadih, Rudar pa praktično ni imel nobene prave priložnosti, zato je naša zmaga povsem zaslužena."
Tudi po besedah Miloša Šoškiča so gostitelji zasluženo zmagali: "Maribor se je bolje znašel na težkem igrišču in zasluženo zmagal. Moji igralci so najbrž misli, da bo to lahka tekma. Toda Maribor je glede na položaj, v kakršnem se je znašel, celo presegel svoje sposobnosti in dokazal, da ne odloča prednost na papirju, ampak želja, hotenje. Na tem področju je bil danes boljši in zato si je tudi priigral vse tri točke."
V	predzadnji jesenski prvenstveni tekmi in zadnji na domačem igrišču bo Rudar gostil v nedeljo ranjene Novogoriča-ne.
V	Lendavi so igrali: Dabanovič, Hribar, Kosič, Caushllari, Balagič, Breznik, Brezič (od 46. Javornik), Šumnik, Vidojevič, Gajser (od 75. Pavlovič), Kokol
■ vos
Gorenje • Polyot Čeljabinsk 26:22 (12:9)
Lepa zmaga za častno slovo
Rokometaši velenjskega Gorenja so se častno poslovili od letošnjega mednarodnega tekmovanja. V povratni tekmi pokala pokalnih zmagovalcev so nedeljo v Rdeči dvorani premagali odlični Polyot iz Če-Ijabinska s 26:22, torej s štirimi zadetki razlike. S svojo igro so nedvomno presenetili Ruse, ki so v prvi tekmi zmagali kar s 17 zadetki razlike.
Kakorkoli že, nedeljska igra Velenjčanov je vendarle potrdila, da visok poraz v Rusiji ni bil odraz njihove prave vrednosti. Spomnimo se, Velenjčani so v Čeljabinsk pripotovali z enodnevno zamudo, niti se niso mogli dobro odpo-čiti in tudi ne prilagoditi na časovno razliko.
Na povratni tekmi v nedeljo zvečer so Velenjčani hitro povedli s 3:0, nato so Rusi do 20.minute štirikrat izenačili, to pa je tudi vse, kar so jim dovolili domači rokometaši, ki so na začetku drugega polčasa imeli že prednost šestih zadetkov. Seveda so se ob tem zavedali, da je bila prednost gostov previsoka in napredovanje nemogoče. Kljub vsemu so bili gledalci z njihovo igro zadovoljni.
TONE TISELJ, trener Go-
renja: »Prepričan sem, da je vsaka zmaga nad izjemno močnimi Rusi zares lep dosežek. Mislim tudi, da vodstvo in igralci Polyota z žrebom niso bili najbolj zadovoljni in da so se za tekmi z nami maksimalno pripravili. Mi seveda še vedno imamo svoje težave. Nismo še v najboljši formi in še vedno nas pestijo težave. Kljub temu je naše moštvo v nedeljo na trenutke odigralo izredno dobro, potem pa sem moral igralce pogosteje menjavati, saj so menjavali tudi gostje, če smo želeli ohranjati visok ritem. Trdim, da razlika v kakovosti ni takšna kakršna je bila razlika v zadetkih na prvi tekmi. K temu moram dodati, da kaj takšnega v svojem življenju in karieri še nisem doživel, mislim na potovanje v Čeljabinsk, na tekmo v zgodnjih jutranjih urah in še na kaj. Fantje so res veliko prestali in jim nimam kaj očitati zaradi visokega poraza. Mi smo še vedno dovolj močni za nastop v Evropi. To je bila pač dragocena izkušnja več. Fantom čestitam za odlično predstavo, prav tako gledalcem in posebej šaleškim graščakom, ki so nas srčno spodbujali na tekmi, čeprav smo vsi vedeli, da napredovanje v drugi krog ni več mogoče."
Na nedeljski tekmi so priložnost dobili tudi Oštir in ostali mlajši igralci, saj je Tone Tiselj prepričan, da so redke tekme, na katerih lahko mlajši igralci igrajo s tako kakovostnimi ekipami. Polyot je ena takšnih, saj je druga po moči v Rusiji, Rusi pa so olimpijski in svetovni prvaki. »To so velike in dragocene izkušnje, to je dodatna spodbuda za te mlade igralce, celo čast je igrati s tako uglednim moštvom.Vsi so dobro odigrali in pridobili izkušnjo, ki je v domačem prvenstvu in na treningu gotovo ne morejo. Posebej sta navdušila Ojsteršek, ki se mu je na črti znova »odprlo« in je zaigral izredno ter Sovič, ki nenehno napreduje in postaja tisto, kar od njega pričakujemo in želimo, torej da bi bil naslednik našega kapetana Boruta Plaskana« dodaja Tone Tiselj.
Igralci Gorenja so državno prvenstvo nadaljevali že včeraj, v sredo, zdaj jih čaka naporen tekmovalni ritem s tekmami v sredo in soboto, njihov cilj pa je gotovo zadržati trenutno drugo mesto. »To je razumljivo naš cilj, če-
prav je moja športna filozofija malce drugačna. Gre zato, da mora vsak igralec in ekipa v celoti na vsaki tekmi pokazati največ kar zmore. Če to naredi, sem zadovoljen, ne glede na izid. Nisem pristaš uspeha za vsako ceno, zame je katastrofa samo takrat, kadar se igralec za barve svojega kluba ne bori kot je treba in bi se moral,« je odločen trener Gorenja.
GORENJE: Anžič, Tamše, Radšel, Bedekovič 6, Ojsteršek 7 (3), Plaskan 2, Khimtc-henko 3, Oštir 1, Sovič 6 (3), Tome 1, Rozman, Senica.
■ vos
Marku Ojstršku je bilo zelo vroče. Nič čudnega, saj je bil najboljši v domači vrsti
Šentjur. Esotech 1:1 (1:0)
Za slovo (le) točka v gosteh
Šmarčani so jesenski del prvenstva sklenili z neodločenim izidom na gostovanju v Šentjurju. Tekmo sta obe moštvi začeli zelo napadalno, akcije in prilike so se vrstile na obeh straneh, vendar so bili napadalci nenatačni in zadetkov ni bilo. Smarčani so imeli že na začetku dve lepi priložnosti, kijih niso izkoristili, domači pa so nato prevzeli pobudo in v 28. minuti po prekršku Pižorna z enajstmetrovko povedli, kljub odprti igri obeh ekip pa se izid do polčasa ni spremenil.
V drugem polčasu sp pritisnili Šmarčani in si zopet priigrali nekaj priložnosti, domače mreže niso uspeli zatresti, za nameček pa so imeli od 55. minute naprej številčno premoč, saj je sodnik izključil enega od domačih igralcev. Izid je v 64. minuti izenačil Spasojevič, domači pa so se z igralcem manj dobro branili in vsi poizkusi gostov, da bi dosegli še drugi zadetek, so bili zaman.
Esotech je jesenski del sklenil na 12. mestu, prvi nasprotnik Šmarčanov v pomladanskem delu pa bo na igrišču v Šmartnem 8. marca jesenski prvak Triglav Telekt.
STRELCA: 1:0 - Kodrič (28 -11 m), 1:1 - Spasojevič (64).
ESOTECH ŠMARTNO: Magrič, Jeseničnik (Fajdiga), Pi-žorn (Borštnar), Bulajič, Irman, Doler, Polovšak, Stojko (Zlodej), Žurej, Spasojevič, Smajlovič.
■ Janko Goričnik
Pobrežje - Usnjar 1:4 (1:1)
Jesen sklenili v svojem slogu!
Šoštanjski usnjarji so ostali zvesti sebi, saj so tudi zadnjo jesensko tekmo odigrali v svojem stilu. Gostovali so na Pobrežju in tam presenetljivo visoko zmagali. Če upoštevamo, da so dotedanje tri zmage dosegli v gosteh, pa to ni bilo presenetljivo. Njihov jesenski izkupiček je: dvanajst točk so nabrali v gosteh, trinajsto pa so dodali doma z neodločeno igro proti zadnjeuvrš-čenemu Kovinarju. Prezimili bodo na desetem mestu, v trinajstih jesenskih tekmah pa so si priigrali prav toliko točk. Za njimi so Turnišče in Variš (po 11 točk), Pobrežje (10) in Kovinar (7). Jesenski naslov je prepričljivo osvojila enajsterica Pohorja iz Ruš (34) pred Bakovci in Črešnovci (po 28 točk).
Predsednik Usnjarja Ratko Stevančevič je takole ocenil jesenski del: »Pričakovali smo seveda več. Dejstvo je, da smo močno pomladili ekipo in imeli ob tem precej težav s poškodbami ključnih igralcev, zato smo vseeno dokaj zadovoljni. Seveda moramo izdelati podrobno analizo in zagotoviti več sodelovanja z velenjskim Rudarjem glede igralcev. Izkušnje v naši ligi kažejo, da so zelo dobri klubi, ki dobro sodelujejo s sosednjimi prvoligaši. Poleg tega moramo izboljšati učinkovitost moštva, torej pridobiti kakšnega dobrega napadalca. V pomladanskem delu bomo zagotovo boljši.
Zakaj smo bili doma tako slabi? Domače igrišče z veliko navijači je bila huda obremenitev za mlade igralce, preveč so želeli in niso zdržali pritiska. Poleg tega se v tretje ligi igra bolj trdo, kot se je v prejšnji. Povedati moram, da smo doslej lepo uredili šoštanjski športni park, za 80 gledalcev pokrili tribuno, na kateri se sicer lahko zbere 600 navijačev. Spomladi bomo uredili še dodatne garderobe in poskrbeli še za kakšno novost; torej tudi skrbi za tekmovalno uspešnost ne bi smelo biti.«
USNJAR: Svetko, Tanko, Sulejmanovič, Onič, Kraljevič, Da-ničič, Gabrič (Novak), Mujakovič, Čanič (Pudgar), Kočnik, Kovačič.
STRELCI: 0:1 - Kovačič (11), 1:1 - Kokol (17), 1:2 - Kraljevič (50), 1:3 - Gabrič (71), 1:4 - Daničič (90 -11 m).
■ vos
Dviganje uteži
Trije naslovi v Domžalah
V soboto je bolo v Domžalah letošnje državno prvenstvo v dviganju uteži za mladince, mladinke in veterane, ki so se pomerili v petih kategorijah. Predstavniki velenjskega kluba TAK Rudar so bili izvrstni, saj so osvojili tri naslove državnih prvakov in več ostalih vidnih uvrstitev.
Pri mladincih sta državna prvaka postala Elvir Muratovič (do 59 kg) in Tomaž Zep (do 64 kg), pri veteranih pa Justin Vanovšek (do 99 kg). Drugi mesti sta pri mladincih zasedla Ja-noš Kavnik (do 70 kg) in Bogdan Lutar (do 83 kg).
Janoš Kavnik je dosežek v sunku popravil za 5 kg, kar je posledica odličnih priprav za nastop na EP na Madžarskem, kjer je bil 12., začetnik Bogdan Lutar pa je dokazal, da se je resno lotil učenja tehnike dviganja uteži in napovedal odlično dviganje.
Elektra Šoštanj : Celje 101:77
Bodo neporaženi tudi po Zrečah?
Z resno in disciplinirano igro so Šoštanjčani upravičili vlogo favorita in vodili vse od prve do zadnje minute srečanja. Začetna peterka Brinov-šek, Rizman, Ručigaj, Mirt in Maličevič si je do pete minute prvega polčasa priigrala 5 točk prednosti, nato pa jo vztrajno povečevala, saj je ob polčasu znašala že 11 točk (49:38).
V drugem polčasu se je dobra igra domačih košarkarjev nadaljevala, tako da so v zadnjih minutah tekme ponovno dobili svojo priložnost mlajši igralci Divjak, Rupreht, Nikolič, ki so ne le obdržali, ampak še povečali do takrat priigrano
prednost Elektre.
Pohvaliti je potrebno vsakega igralca Elektre, prav posebej pa je blestel Vladimir Rizman, ki je bil neustavljiv v napadu in Celjani zanj praktično niso našli prave obrambe, zelo razpoložen pa je bil tudi mladi Blaž Ručigaj.
Eden glavnih razlogov za ponovno visoko zmago Elektre je bilo v tej tekmi veliko število zadetih metov za tri točke (11). Celjani so na nekaterih prejšnjih srečanjih v tej sezoni prikazali zelo dobro obrambo, vendar v Šoštanju le-te nismo videli. Tudi njihovega najboljšega igralca Petroviča so domači
povsem zaustavili, ostaja pa dejstvo, da so Celjani vseeno "pobrali" preveč odbitih žog v napadu.
Pogled na lestvico kaže, da se že oblikuje četverica ekip v obeh skupinah, ki bodo med seboj odločale o prvaku. V naši skupini je to poleg Elektre še Rogla GKN Atras, v zahodni skupini pa Nova Gorica in Cerknica.
Lahko rečemo, da čaka Šo-štanjčane najpomembnejše srečanje v tem delu sezone že v soboto, 22. novembra, v Zrečah proti Rogli GKN Atras, ki je z le enim porazom (proti ekipi Celja) trenutno drugouvršče-
na ekipa na lestvici.
V nedeljo, 16. novembra, pa smo si v domači dvorani lahko ogledali še tekmo mladincev Elektre, ki nastopajo v 2. slovenski ligi. Igrali so proti ekipi Zagorja in jo zasluženo visoko premagali, rezultat ob koncu je bil 107:84.
Elektra Šoštanj: Brinovšek 17 (3 - 3), Kovačevič 2, Rupreht 2, Rizman 30, Memič, Ručigaj 25 (6-5), Divjak 4 (1-1), Mirt 13 (5 - 3), Maličevič 6, Klepec, Medvešek, Nikolič 2 (2 - 0).
■ Tjaša Rehar
Kegljanje
Brez zmagovalca
Srečanje 7. kroga med domačo Radensko in Šoštanjem seje končalo brez zmagovalca. Pri rezultatu 4:4 sta ekipi porušili 5067:4938 kegljev. Najboljši izid srečanja je postavil legendarni Miro Stečaj z 880 keglji, le devet kegljev manj pa Šoštanjčan L.Fi-dej, kije porušil 871 kegljev.
ŠOŠTANJ: S. Fidej 847 (1), L. Fidej 871 (1), Križovnik 775 (0), Kramer 805 (1), Glavič 812 (0), Hasičič 828 (1).
Šoštanjčani v 8. krogu na domačem kegljišču pričakujejo pomlajeno ekipo Fužinarja. Srečanje bo v soboto s pričetkom ob 16. uri.
Z zmagoslavjem Šoštanjčanov II se je končalo srečanje 4. kroga v medobčinski ligi med Obrtnikom in Šoštanjem II. Šoštanjčani so visoko premagali domačine z rezultatom 7:1 in 4628:4533.
ŠOŠTANJ: Žnidar I. 740 (1), Sečki 722 (0), Novak 814 (1), Ar-nuš 806 (1), Sotler 767 (1), Jelen 764 (1).
V naslednjem krogu Šoštanjčani na domačem kegljišču gostijo Avto Celje, kar je nova priložnost za osvojitev novih točk v boju za vrh razpredelnice.
Za pravo presenečenje pa so v 7. krogu poskrbele šoštanjske kegljavke. V Celju so premagale favorizirane domačinke ekipo Miroteksa II. Šoštanjčanke so z rezultatom 6:2 (2333:2311) zadale gostiteljicam pravi šok, saj je to njihov prvi poraz v 3-letni tekmovalni sezoni v II. ligi. Igra Šoštanjčank je navdušila tako trenerja Celjank kot številne gledalce. Kljub bleščeči zmagi pa se bodo morala dekleta spustiti na realna tla, ko bodo v 8. krogu na domačem kegljišču gostile Mariborski MTT. Srečanje bo pred tekmo fantov v soboto s pričetkom ob 13. uri.
Pomembno zmago v Celju so prikegljale: Prelog 393 (1), Drev 398 (1), Podbrežnik 391 (1), Hojan 407 (1), Lozič 364 (0), Lesnik 375 (0).
Streljanje
Mladinke odlične
Prvega odprtega strelskega tekmovanja v Ljubljani so se udeležili tudi velenjski strelci. Največ uspeha so imele velenjske mladinke v streljanju s pištolo. Prvo mesto je osvojila Velenjčan-ka Špela Matijevič s 346 krogi, 3. mesto pa je pripadlo Suljiče-vi s 342 krogi, 2. je bila Rečičanka Groznik s 344 krogi. V članski konkurenci je Velenjčan Veternik osvojil 5. mesto s 565 krogi, zmagal je Konjičan Ljubic s 573 krogi.
VII. krogu državne strelske lige pištoljarjev je ekipa Mroža premagala Kranjčane s 1684:1667 krogi. Za ekipo Velenja so nastreljali: Veternik 570, Šterman 559, Klančnik 555, v ekipi Kranja je bil najboljši Vinko Peternel s 562 krogi. V tretjem krogu pa so domačini izgubili srečanje s Kopačevino iz Škofje Loke s 1637:1655 krogi. Za Velenjčane so nastreljali: Veternik 565, skromnih 541 Šterman in 531 Klančnik, v ekipi Kopačevine je bil najboljši Jereb s 564 krogi.
Mladinke Mroža so prav tako izgubile srečanje z II. ekipo Olimpije s 1666:1509 krogi. Nastreljale so: Matijevič 516, Suljič 505, Durakovič 488, v ekipi Olimpije je bila najboljša Marinčko-va s 561 krogi.
Društvo invalidov Velenja je izvedlo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Zmagal je Franjo Zučko s 349 krogi pred Tratnikom 287, Mišjo 279 in Orlačnikom z 249 krogi. Pri ženskah je zmagala Jehartova z 259 krogi pred Razbornikovo z 250 krogi.
UF.Ž
Namizni tenis
Izvrstna Karmen Steb-lovnik
Uroš Slatinšek je prvi igralec NTK Era, kije zaigral za najboljšo člansko selekcijo Slovenije. Po odpovedi Robija Smre-karja je kot četrti igralec odpotoval na 32. Odprto prvenstvo Jugoslavije (ITTF turnir). Tako v posamični konkurenci kot v igri dvojic z Zvonkom Plohlom kot novinec na tako velikem turnirju ni imel večjega tekmovalnega uspeha. Vendar sije pridobil bogate izkušnje, ki mu bodo še koristile v njegovem športnem razvoju.
Zaradi nastopa reprezentance v soboto v Lienzu bodo odigrali samo polovico ligaških tekem - med njimi je tudi tekma Era : Petovia, ki bo v soboto, 22. novembra, ob 17. uri v Rdeči dvorani. Vodstvo kluba vabi vse ljubitelje športa naj si ogledajo morda odločilno tekmo domačih igralcev.
V soboto so se najboljši mladinci Slovenije zbrali v Preser-ju pod Krimom. Od igralcev Ere je na turnirju presenečenj največ dosegel Damijan Vodušek z delitvijo 5. - 8. mesta.
Mladinke so na enakem turnirju tekmovale v Zalogu, ki je prinesel do sedaj največji uspeh za Karmen Steblovnik v tej konkurenci. Karmen, ki sicer v ligaškem delu zastopa barve ravenskega Fužinarja, je v odločilnem finalnem dvoboju premagala reprezentančno kolegico Špelo Lukner (Petovia).
UA. V.
Šoštanj Topolšica 0:3 (-6, -3, -13)
Gradiš Maribor
Boj za obstanek v prvi ligi
Mariborčani so Šoštanjčane premagali lažje, kot je bilo pričakovati. Več kot očitno je, da se njihova forma strmo vzpenja. Domače igralce so s svojo vrhunsko igro nadigrali že na začetku in povedli zl0:4.
Odlikovali so se z dobro igro na mreži za razliko od domačinov, ki so v tem elementu igre popolnoma odpovedali. S 6:15 so zaključili prvi niz. Uspešno so Mariborčani začeli tudi drugi niz. Njihova premoč je bila več kot očitna. Ob slabi podaji in bloku, domačim ni uspelo osvojiti več kot 3 točke. V nadaljevanju tretjega niza pa so Šoštanjčani zbrali dovolj moči, da so spremenili potek igre in povedli. Trener Gradisa je na igrišče poslal rezervne igralce. Po tesnih izidih skozi niz so tudi tega osvojili gostje s 15:13. Ekipa Šoštanj Topolšica je tokrat zaigrala brez treh igralcev: Dvornika, Dimca in poškodovanega Celjana Žilnika. Dimca je zelo uspešno nadomestil mladi David Sevčnikar, ki je za svojo ekipo priboril pomembno število točk.
Veliko športne sreče jim vsi ljubitelji odbojke želijo v soboto, 22. novembra, na gostovanju pri ekipi Pomgrad.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Zulič, S.Sevčnikar, D. Sevčnikar, Kravcov, Medved, Bevc, Jerončič, Mihalinec, Kugovnič.
UN.R.
Karate
Tigri in tigrice odlični
Na državnem prvenstvu za mlajše mladince, mladince ter starejše mladince in mladinke v Žalcu so se odlično odrezali predstavniki KK Tiger, še posebej Mirsada Tabakovič, ki je bila nepremagljiva v borbah pri starejših mladinkah.
Izidi: mlajši mladinci - kate posamezno: 3. Banovič, 4. Gas-hi; borbe do 55 kg: 3. Banovič; ekipno kate: 4. Tiger (Gashi, Banovič, Kneževič); starejši mladinci - kate posamezno: 3. Z. Tabakovič; borbe težka kategorija: 2. Z Tabakovič; starejše mladinke - borbe težka kategorija: 1. M. Tabakovič.	■
Rdeča dvorana
Sabljaški šport
Tretjič v Šamorinu
Na velikem mednarodnem turnirju "Coupe de Samaria 97" v Šamorinu na Slovaškem so kadeti Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja nastopili že tretjič. S floreti so se spopadli z vrstniki iz 11 držav. Za dokaz, da gre v tretje rado, pa je tokrat poskrbel Tadej Knez. V konkurenci 96 kadetov je prijetno presenetil trenerje in sebe z osvojitvijo 19. mesta, kar je bila tudi najboljša uvrstitev slovenskega kadeta na tem tekmovanju pa tudi najboljša uvrstitev velenjskih sabljačev v Šamorinu doslej.
Zelo dobro je sabljal tudi Tine Čas, kije bil 41., Mateju Gor-janu tokrat ni šlo in je pristal na 72. mestu, Renato Knez pa se je v konkurenci starejših vrstnikov kar dobro boril in na koncu iztržil 85. mesto.
Šahovske novice
Osmošolci igrajo
Prejšnji petek so na Osnovni šoli KDK v Šoštanju odigrali 1. krog občinske šahovske lige za osnovnošolce. Sodelovalo je 36 tekmovalcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu.
Prvo mesto sta si delila Predrag Djukič in Sašo Brusnjak, ki sta zbrala 6 točk, tretje mesto je z istim številom točk osvojil Peter Lendero, pet točk pa so zbrali: 4. Matko Višič, 5. Petra Hudournik, 6. Davorin Maksimovič, 7. Janez Konovšek in 8. Igor To-pič. Ekipno je prvo mesto prepričljivo osvojila OŠ KDK Šoštanj, kije zbrala 135 točk. Vrstni red ostalih: 2. OŠ Šalek (61), 3. OŠ Livada (59), 4. OŠ BR Šoštanj (41), 5. OŠ MPT Velenje in 6. OŠ GŠ Velenje (6).
V četrtek je na rednem turnirju za prehodni pokal sodelovalo 18 tekmovalcev. Odigrali so 13 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x5 minut. Vrstni red: 1. Milan Matko (11 točk), 2. Drago Kristan (10.5), 3. Ivan Dražnik (10), itd.
Danes, v četrtek, je na sporedu redni turnir s tempom 2x15 minut.
■ Andrej Novak
Smučarski sejem
Smučarski klub Velenje bo v Rdeči dvorani pripravil sejem nove in rabljene smučarske opreme. S plačano članarino za novo sezono je možno pri nakupu nove opreme koristiti 20 - odstotni popust. Za odrasle je vstopnina 300 tolarjev, za otroke pa 150.
Sejem bo v petek, 21. novembra, od 15.00 do 19.00, in v soboto, 22. novembra, od 9.00 do 18.00.	■
Podkraju pri Velenju
Tretji gozdni tek
Tekaška sekcija ŠKID-TRIM Kavče - Podkraj in MTS Gorenje sta pred nedavnim priredila tretji gozdni tek v Podkraju pri Velenju, ki je privabil veliko domačinov in tudi nekaj udeležencev iz drugih slovenskih krajev. Ljubitelji teka so se pomerili na različno dolgih progah v gozdu pri Podkraju, po teku pa so se posladkali s pečenim kostanjem, sladkim jabolčnikom in moštom. Zmagovalci v posameznih starostnih skupinah so dobili kolajne, prvi trije uvrščeni pa diplome MTS Gorenje. Tudi daril za žrebanje štartnih številk je bilo zajeten kupček; prispevali pa so jih Gorenje, Surovina PE Velenje, LB Splošna banka d.d. Velenje, MO Velenje.
Najboljši posamezniki na otroških tekih: deklice - do treh let: Maruša Berlot, do 7 let: Adrijana Ramšak, do 9 let: Špela Berlot, do 11 let: Špela Janežič, do 15 let: Mojca Tajnik (vse Podkraj); dečki - do 3 let: Vid Jerčič (Muta) do 7 let: Gašper Berlot, do 11 let: Nejc Jakopič.
Gozdni tek na 3.500 m: članice: Magda Berlot 16,43; veteranke: Edita Jerčič (vsi Podkraj) 21,27; mladinci: Jure Štefl (Muta) 20,40; člani: Vasja Jerčič 14,11; veterani: Henrik Jerčič 16,20 (oba Podkraj).
m h. j.
		Ml fi PflH	
	mm i W	■Hi. ■ m	
	v I	■psgr f i m § • i mirtah ! JE J£L J|	
bar1			
			
1 'iH. v			1
107,8 MHz
KillllO VELEKJE
20. novembra 1997
Previdno v	
Avto in voznik sta ga v tem primeru dobro odnesla. Malo sta zaorala po njivi, a kaj bi to? Edini strošek, ki ga bo imel lastnik vozila bo plačilo	& m pralnice. Lahko bi se končalo tudi drugače, zato naj ne bo previdnosti v prometu nikoli preveč.
	
h rili aii tiuuMfiiii ■ .. . ....■■■■■■ "	
.V- * ' ir*	■:] ' -.C*'.. .
Fotografija je nastala pred vasjo Gorenje, posnel pa jo je Stane Vovk.	
KINO :
Razstava malih živali
Društvo gojiteljev malih živali Velenje prireja 21., 22. in 23. novembra društveno razstavo s srečelovom. Razstava bo pred trgovino Era Vis a Vis na Kidričevi 53a. Odprta bo: - v petek, 21. novembra, od 7. do 19. ure,
-	soboto, 22. novembra, od 7. do 19. ure in
-	nedeljo, 23. novembra, od 8. do 16. ure.
Vljudno vabljeni!
BALA
VELENJSKA KARTICA POPUSTOV
• akustika 2%, MATVEL.Trg mladosti 6 • biro oprema in servis 5-20% (osebni računalniki in dodatna oprema,tiskalniki, faksi,...), TREND d.o.o., Efenkova 61 • fotokopiranje, plastificiranje, reklamne table 5%, RLV, Rudarska 6 • glasbeni inštrumenti in oprema 3-5%, BASS CENTER, NC Spar • igrače 5%, DIRENDAJ, Cankarjeva 1 • izleti, potovanja 3-5%, Turistična agencija PALMA • jahalni tečaji, rekreativna ježa 10-20%, Konjeniški klub Velenje • jedača, pijača 10%, pizzeria SALOON • kemično čiščenje 10%, Kemična čistilnica P0LAK,Koroška 44 • mesnine in druga živila 5%, mesarstvo P0ZNIČ, Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj • rastline in sredstva za nego rastlin 5-10%, PUP Cankarjeva 1, Kidričeva 47, Rož'ca, Podkraj 1 • sladice 10-20%, slaščičarna METKA, Kersnikova 13 • smučarske karte 10%, GOLTE nad Mozirjem • striženje, pedikura 10%, FIGARO saloni Lidija, Maja.Narta (Velenje} in Eva, Vesna (Šoštanj) • športna oblačila, obutev in oprema Patrick in druga do 25%, FunSport, NC Spar • športno-medicinski pripomočki Mueller 20-30%, NK Rudar • televizorji 12%, Elektronika Velenje, Štrbenkova • tenis in fitness 10%, TRC JEZERO • zlatnina, ure, popravila 5%, urarstvo in zlatarstvo TAMŠE, Kidričeva 7 • varovanje, alarmne naprave idr. 10-15%, SAMO d.o.o. Celje • video storitve 15%, Studio B2, Arja vas • sadje, zelenjava 10%, Sadje in zelenjava pri pošti • lotostoritve, fotoaparati 5-10%, Foto ZOOM, NC Spar.
LEGENDA: • blago, storitev višina popusta, lokal oziroma podjetje, naslov
mflKO BALA LAMmxfaNA7B£FONSKlHŠTEMAH(063)86M6e,X1-111,a6H12H. 1917AU 1612, IN PRI VSEH PONUDNIKIH POPUSTOV CENA JE 1000 SIT DOBAVA' OSEBNI DVIG AU PO POVZETJU
DOM KULTURE VELENJE
UGRABITEV
(akcijski triler)
Petek, 21. 11., ob 23. uri (pred-premiera)
Režija: VVolfgang Petterson
Vloge: Harrison Ford,...
Dolžina: 125 minut
Ameriški predsednik je na obisku v Moskvi napovedal vsesplošno borbo proti kriminalu in terorizmu. Skupaj z ruskim predsednikom sta namreč zaprla nevarnega ruskega terorista. Vendar je že njegovo letalo, ki bi naj bilo najbolj varno mesto na svetu, tarča ugrabitve že pri vrnitvi iz Moskve. Na letalu je vso osebje Bele hiše kot tudi njegova družina. Če hoče rešiti sebe in družino, mora tako predsednik ZDA sam v boj proti teroristom. Ali mu bo to uspelo? Veliko privlačne akcije!
Sobota, 22. 11., ob 21. uri Nedelja, 23. 11., ob 19. uri Ponedeljek, 24. 11., ob 20. uri Režija: Jan De Bont Vloge: Sandra Bullock, Jason Patric, VVilliem Dafoe,... Dolžina: 120 minut Naša znanka Annie iz filma Hitrost se zdaj videva z zelo mirnim fantom,, za katerega se izkaže, da ni to, kar je verjela. Tudi on je policaj, ko pa Annie zve, da je v bistvu član specialcev, ki divja po ulicah Los Angelesa in preganja kriminalce, je razočarana. Fant se ji zato želi oddolžiti s povabilom na počitnice. Povabilo sprejme, saj jo Alex pelje na Karibe. Na krovu najbolj luksuzne ladje na svetu bosta preživela šest dni romance, počitka in sprostitve v paradižu. Kar prelepo, da bi bilo res. Veliko akcije, preganjanja po morju, eksplozij...
GEORGE IZ DŽUNGLE KINO ŠOŠTANJ
(komedija)
Sobota, 22. 11., ob 19. uri Nedelja, 23.11., ob 10. in 17. uri Režija: Sam VVeisman Vloge: Brendan Fraser, ... Dolžina: 94 minut George je odraščal v džungli, kjer so ga vzgojile opice. Je bister in spreten, njegova največja težava pa so drevesa, v katera se nenehno zaletava. Njegovega najboljšega prijatelja Opičjaka, ki mu je kot brat, ujamejo divji lovci in Georgu pri rešitvi pomagata še tukan Tuki-Tuki ter slon Shep. Do pravega zapleta pride, ko George v džungli sreča lepo Uršulo in se takoj zaljubi vanjo. Njen zaročenec se seveda želi po hitrem postopku znebiti divjega tekmeca. Tudi Ursulini straši niso zadovoljni z njenim revnim in divjim izbrancem. Zadovoljen pa ni niti George, ki mu civilizacija ne odgovarja... Nora komedija!
HITROST 2
(akcijski)
Petek, 21.11., ob 20. uri
GEORGE IZ DŽUNGLE
(komedija)
Sobota, 22. 11., ob 17. uri
KINO ŠMARTNO OB PAKI
GEORGE IZ DŽUNGLE
(komedija)
Petek, 21.11., ob 17. uri
HITROST 2
(akcijski)
ponedeljek, 24. 11., ob 17. uri
HITROST 2 (akcijski film)
Naslednji filmi: Willy 3, Do nagega, Vulcano, Ugrabitev, Stereotip, Moj bivši se poroči, L. A. zaupno, The game.
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
Želite praznovati ali le uživati ob dobri hrani? Poslovna in družinska kosila, obletnice in drugi slavnostni trenutki so prava priložnost, da nas obiščete. Nudimo posebni sobi za 20 in 50 oseb. Prepustite se naši oskrbi. Po vaši želji vam bomo pripravili pojedino in natočili izbrano vino, pivo...
VSAK PETEK V PIVNICI MARTIN KRPAN ŽIVA GLASBA! Pričakujemo vas!
ČETRTEK, 20. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Strokovnjak svetuje; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 21. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost - Viky; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 22. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 23. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 24. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avtomoto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 25. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkar-jem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 26. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
■ fm<

Ifl
11 r a
\KOMUNALNO IPODJETJE I VELENJE,
3320 Velenje
Koroška 37I b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje
856-251
856-380
862-582
m
zavarovalnica triglavd.d.
Območna enota Celje
PREDSTAVNIŠTVO VELENJE posluje v prenovljenih prostorih na Prešernovi 9/b od ponedeljka, 17. novembra
od ponedeljka do petka 7.-15. ure ob sredah	7.-16.30 ure
Informacije © 864 323
OGLEDE POŠKODOVANIH VOZIL bomo od ponedeljka, 17. novembra opravljali v prostorih delavnic APS Velenje ob ponedeljkih 10.-13. ure ob četrtkih 10.-12. ure Informacije®851 500, int. 317
Po spominski poti...
Zemlja, vzemi lobanje, meni pusti spomin (po Boru j
Minilo je že nekaj časa, odkar ga je vzelo. Hinka Dermola, viharnika v pravem pomenu besede.
Pred 67. leti se je rodil v danes potopljeni vasi Družmirje pri Šoštanju. Še kratkohlačnik, ki mu otroštvo ni bilo lahko postlano, se je z vso silo loteval igranja. Že v Kajuhovem mestu je bil igralec z vlogami iz Moliera in drugih.
Učiteljevanje ga je vodilo v Velenje.
Tu se začenja njegovo polno delo. Kdo bi lahko pomislil na vse tiste akcije: od organiziranja proslav - 1959. leta je ob otvoritvi mladega mestnega jedra Velenja on prevzel celotno režijo z igro vred - do proslav ob obiskih velikih državnikov Jugoslavije in Evrope. Nato pa so se vrstile gledališke prireditve. V velenjski Svobodi je takrat oblikoval kulturnoumetniško podobo nastajajočega Velenja. Kot bi bilo včeraj, se spominjam, kako smo pripravljali Sartrove Nepokopane mrtvece in se takrat seznanjali z
eksistencializmom. Še bolj kot to me spomin veže na Shakespearovo dramo Othelo. V njej je zaigral Hinko zvijačnega Jaga. Tako prepričljiv je bil ta lik, da ga še danes vidim. Sicer pa je bila velenjska Svoboda pred več kot tridesetimi leti v vrhuncu dogajanja in z delom segala tudi na mednarodno področje. Hinko je izgoreval za Talijo, in ni mu bilo težko, preživeti mnogo večerov v hramu kulture.
Vedno je prihajal rad domov. Čakala sta ga dva otroka: Nataša in Valerij, in njima je posvetil ves preostali čas bivanja. In ne zaman! Rad je imel svojo družino.
Naj ob vsem ne omenjam še njegovega zavzetega dela na športnem področju.
Čas sicer zbledi dejanja ljudi. Vendar pa ostaja spominska nit; ostaja kot svetel kamenček v kulturnem mozaiku mesta ob Paki in zato ostaja v vsem tisočerem snovanju za lepšo podobo mesta ob Paki tudi Hinkovo ime.
Naj spi mirno!
H Wš
20. novembra 1997
mali OGLASI
V CENTRU MOZIRJA PRODAMO
stanovanje, 72 m2, lepo vzdrževano. Telefon 832-736. VEČJO GRADBENO PARCELO V VELENJU ALI OKOLICI, kupim takoj. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro "Z-5".
INŠTRUIRAM NEMŠČINO IN ANGLEŠČINO - vse stopnje zahtevnosti. Telefon 858-015.
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 85
m2 v centru Velenja, prodam. Telefon 885-525.
ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV od
100 do 200 SIT ter Telekoma, Cinkarne, Gorenja, Klasja, Žita Ljubljana in ostalih podjetij. Telefon 063-483-970 in 063-730-033.
NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP DELNIC Gorenja G in drugih na AMD Velenje od 15. do 16. ure. Telefon 0602-41-466,041-668-207, prosimo za predhodno najavo.
BIKCA, SIMENTALCA, 300 kg težkega in traktor Zetor 25 -11, s kabino, prodam. Herman Pogladič, Lipje 40 a, Velenje.
60 BASNO HARMONIKO, PRODAM.
Telefon 853-274.
ODKUPUJEMO SUH ŽAGAN
LES iglavcev in listavcev. Telefon 063-432-458 ali 041-637-747 ali 0609-647-796.
TRISOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Velenju oddam. Telefon 061 -1231 -462 dopodne. STARINSKO OMARO (za zbiralca starin), 7 m sedežne garniture, poljubno sestavljive in preprogo 4x5 m, dobra ohranjeno, prodam. Telefon 852-676.
TRAKTOR TV 826, prodam. Podarim, še uporaben, 170 litrski hladilnik. Telefon 850-827. NOV KRZNENI PLAŠČ št. 42, sive barve, ugodno prodam. Telefon 854-982, dopoldan.
ŠTIRI PLATIŠČA 6 J X14 za vozila VW, brezhibna, prodam. Telefon 862-440, zvečer.
NA GORICI PRODAM dvosobno stanovanje. Telefon 852-614, po 19. uri.
V VELENJU, NA CESTI TALCEV 17,
prodamo hišo, 80 m2 in 4 garaže na parceli 750 m2. Cena 160.000 DEM. Telefon 0609-625-365. MALO RABLJEN REGAL PRODAM. Telefon 893-210. TELICO, SIVORJAVO, staro 15 mesecev, prodam. Telefon 885-251.
PARCELO ZA VIKEND in satelitsko anteno prodam. Telefon 856-974. VOLVO 340,1985, v odličnem stanju, EL oprema, radio, prodam. Telefon 853-329, zvečer. BIKCA, SIMENTALCA, starega 14 dni, prodam. Telefon 893-210.
NEGO IN VARSTVO BOLNIM IN OSTARELIM na vašem domu nudim. Telefon 881-710.
ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 90, zelen, prodam. Telefon 893-566. KRAVO ZA ZAKOL, prodam. Telefon 893-590.
ZA LETO DNI ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE. Kličite zvečer po 19 uri
po telefonu 0609-615-217. NAJAMEM MANJŠE STANOVANJE v
Velenju. Telefon 863-083. ENOOSNO LAŽJO TRAKTORSKO PRIKOLICO in kiper, prodam. Telefon 882-940.
PARCELO, KOMUNALNO UREJENO, PRODAM za 16 DEM/m2. Telefon 881-074.
SNEŽNE VERIGE št. 6, skoraj nove, ugodno prodam. Telefon 858-567. SMUČARSKO VLEČNICO TOMOS,
malo rabljeno, prodam. Telefon 857-561.
KVALITETNO SOLATO, radič in endivijo, ugodno prodam. Večjo količino (šolam, gostincem, menzam) pripeljemo tudi na dom. Telefon 062-755-259.
V CENTRU VELENJA oddam gostinski lokal v obratovanju. Resnemu
kandidatu, ki ima dolgoročni interes. Telefon 063-728-250, po 16. uri. PRAŠIČA, 150 kg, domače reje prodam. Telefon 881-158. ŠTIRI ZIMSKE GUME s platišči, velikosti 175/70-13, prodam. Telefon 857-548, zvečer.
PEG PEREGOV VOZIČEK in sterilizator za stekleničke prodam. Telefon 862-863.
POLOVICO KRAVE PRODAM. Telefon 882-146.
ALU PLATIŠČA 5-kraka, 13 col, 4 x 98, z gumami, prodam za 40.000 SIT. Telefon 0609-643-235. NAŠLA SE JE ŽENSKA ROČNA URA. Informacije po telefonu 893-025. ODDAM STANOVANJE V NAJEM. Prodam sedežno garnituro. Telefon 881-718., (predplačilo). SVINJSKO POLOVICO prodam.
Telefon 854-872.
TELIČKO, SIMENTALKO, TEŽKO 140
do 150 kg, prodam. Telefon 778-523. STANOVANJE V VELENJU PRODAM.
Telefon 856-899.
V VELENJU PRODAM STANOVANJSKO HIŠO. Telefon 856-899. KUNTA - KINTE prodam. Telefon 851-680.
STANOVANJSKO HIŠO v okolici Velenja. Telefon 853-189. DOBRO OHRANJENO TERENSKO VOZILO, ARO 4X4, letnik 88, prodam za 3.300 DEM. Telefon 853-711. ZA PRIDNE DOBER in trajen zaslužek. Pisne ponudbe pošljite na Naš čas p.p. 89, Velenje z oznako šifre "Svoj šef".
TRISOBNO STANOVANJE V ŠALEKU PRODAM. Telefon 864-804.
GIBANJE PREBIVALSTVA	
Upravna enota Velenje	84; Gabrijela Godec, roj. 1928, Florjan št. 248. Upravna enota Žalec
Poroke: 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca MARIJA IN ANTON PESJAK, Lipje št. 4/a.	
	■ Smrti: p
	Alojzija Žgank, stara 75 let, Migojnice št. 128; Anton Cvikl, star 85 let, Galicija 12; Marija Ukmar, stara 75'let, Zahomce št. 8; Janez Zore, star 87 let, Kasaze št. 45; Marija Šumak, stara 55 let, Letuš št. 38; Anton Krnc, star 74 let, Selnik št. 5, Lj. Vič Rudnik; Jožef Rojšek, star 83 let, Braslovče št. 5.
1 Smrti:	
Gabrijela Cepec, roj. 1935, Vuhred št. 166; Marija Oblak, roj. 1902, Zabukovica št. 5; Emil Pintar, roj. 1923, Ložnica pri Žalcu št. 14; Pavel Šoštarič, roj. 1952, Velenje, Šalek št.	
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 10. novembra do 16. novembra 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
11.11.
AMP Šoštanj
160 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od lO.novembra do 16.novembra 1997
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE
110.11, ni1.11.
112.11.
113.11. □ 14.11.
115.11.
116.11.

DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 20. novembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Rus in dr. Stravnik Petek, 21. novembra - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Stravik, nočni dežurni dr. Slavič in dr. O.Renko Sobota, 22. novembra in nedelja,
23. novembra - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Ponedeljek, 24. novembra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Lazar in dr. D.Vrabič
Torek, 25. novembra - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Stravnik, nočni dr. Rus in dr. Urbane Sreda, 26. novembra - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Lazar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo: V nedeljo, 23. novembra - dr. Borut Korun v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1. Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja Šoštanj: Od 21. novembra do 28. novembra-
Ivo Zagožen, dr. vet. med., mobitel: 0609/633-677
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega moža, očeta, brata in strica
ANTONA POZNIČ A
20.1.1929 - 9.11.1997 iz Raven pri Šoštanju
Vsakič, ko se iz zvonika line tožnim zvenom bo oglasil zvon, vsakič nas bo spomnil, da vse mine in zapiše se tja med spomine, kjer bo večno pisan tudi on - naš Anton. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu ob zadnji uri stali ob strani, vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izkazano pomoč, ustna in pisna sožalja, za darovane sveče in cvetje. Posebej hvala govornikoma za izrečene poslovilne besede, gospodu kaplanu, pevskemu zboru, pogrebcem in nosilcem praporov. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
JOŽEFA KORADEJA
Skrb, delo in trpljenje, bilo Tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalja. Posebej se zahvaljujemo gospodu dr. Stupaiju, patronažnim sestram Paniki, Dragici in Tatjani ter njegovi sestri Štefki za nesebično pomoč in lajšanje bolečin. Iskreno zahvalo izrekamo tudi družini Resnik, pevcem, Ribiški družini Paka Šoštanj za častno stražo, godbi Zarja, govornikoma gospe Bole in gospodu Ježovniku za poslovilni govor, praporščakom ter gospodu župniku Ivanu Napretu za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Lojzka, sin Jože, vnuk Aleš in snaha Anica.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
JOŽETA MEHA
iz Šoštanja 1910-1997
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, govorniku, župniku, pevcem, godbenikom, TU V Šoštanj, ZB in vsem drugim za darovano cvetje in sveče ter za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija in otroci Jože, Marjana in Majda z družinami.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je tragično zapustil dragi sin, brat, vnuk, nečak in
prijatelj
ROMAN NOVAK
iz Podkraja pri Šentilju 1974 - 1997
Zakaj tako je krut ta svet, da usoda utrgala v mladosti je cvet?
Ob tej boleči in mnogo prezgodnji izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se sosedom Verdevom, Minki Travenšček in Jožici Podvratnik za nudeno vsestransko pomoč. Zahvalo izrekamo njegovim prijateljem, ki so ga pospremili na zadnjo pot in s tem dokazali, da so bili pravi prijatelji.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora in moškemu zboru iz Ponikve za odpete žalostinke, gospodu Vidku Čadeju za odigrano Tišino, gospodu Francu Mandlcu za besede slovesa ob preranem grobu, sodelavcem Gorenje Notranja oprema, Premogovniku Velenje, srednji šoli za Storitvene dejavnosti, kombinatu KZ Gotovlje in gospodu Vladu Usarju za pogrebne storitve. Vsem še enkrat hvala, da ste ga pospremili k večnemu počitku v tako velikem številu, kar je dokaz, da ste ga spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: mama, brat Branko z Jožico, sestra Majda, stara mama, stari ata,
strici in tete z družinami.
Ugasnila je luč mladega življenja
in se prižgala luč spomina. V naših srcih ostaja tiha, skrita bolečina.
Sobota je bila za prebivalce Skornega velik dan
Novi kilometri poso dobljenih cest
Sobota, 15. novembra, je bila za prebivalce Skornega velik dan, saj so uradno predali v uporabo 1900 m posodobljene in asfaltirane krajevne ceste in enajst odsekov v skupni dolžini 1400 m. V ta namen so se krajani skupaj z gosti, med katerimi je bil tudi župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, zbrali pri Močovnikovi domačiji, kjer so jim pevci mešanega pevskega zbora "Svoboda " iz Šoštanja in domači muzikantje pripravili kratek, a prijeten kulturni program.
Udeleženci sobotne svečanosti po novi cesti.
Predsednik gradbenega odbora Pavle Skornšek je bo tej priložnosti med drugim povedal tole: "Gradbeni odbor je letos julija sprejel težko nalogo, da z denarjem, ki gaje občina Šoštanj namenila v proračunu, to je 20 milijonov tolar-
jev, izpelje projekt, ki je po predračunu veljal 47 milijonov tolarjev. Z veliko iznajdljivosti in truda, opravljenih je bilo preko 2000 udarniških ur, in finančne samoudelež-be, krajani so na enajstih cestnih odsekih z lastnimi sredstvi
pripravili cestišča do asfaltiranja, smo uspeli. Moram povedati, da sta nam izdatno priskočila na pomoč elektrarna in premogovnik. S tem pa delo na naših cestah še zdaleč ni končano, saj še čaka na posodobitev dobra dva kilometra ceste." Blagoslovitvene svečanosti je opravil Janko Kvartič,
župnik iz Šoštanja. Župan dr. Bogdan Menih pa je s prerezom traku simbolično predal del asfaltiranega cestišča svojemu namenu in se skupaj z udeleženci po njem tudi sprehodil.
m m. H.
VS Podgora v občini Šmartno ob Paki
ANKETA
Predsedniške volitve
Po anketi, ki smo jo med naključno izbranimi sprehajalci opravili v ponedeljek po ulicah Velenja, bo udeležba na letošnjih predsedniških volitvah precejšnja. Med vprašanimi ga ni bilo, ki bi bil povsem in trdno odločen, da na volitve ne gre. Nas pa je bolj kot vprašanje - na volitve ja ali ne - zanimalo, kako spoznavajo kandidate in na podlagi česa se bodo odločali, ko bodo in če bodo podarili svoj glas enemu od osmerice.
HERMAN MAJCEN: »Pred volilni h predstavitev kandidatov ne spremljam, ker se mi zdijo cirkus, cirkusov pa nimam rad. V njih je veliko čvekanja, nič pa konkretnega. Poleg tega me zelo jezi, ko berem, koliko denarja državo stanejo take zadeve, za kaj bistveno bolj potrebnega ga pa zmanjka. Sicer se pa že naprej ve, kdo bo predsednik. Sam se še nisem povsem odločil, ali bom na volitve sploh šel.«
HERMINA GORIŠEK: »Predvolilne pred-
I---:............j-] stavitve kandidatov
dokaj redno sprem-I Ijam na televiziji, na HH^H Sloveniji 1. Zdijo se mi mP	dobre, zaradi množice
kandidatov pa tudi zelo živahne. Odločala se bom predvsem na podlagi teh predstavitev. Na volitve grem pa vedno in tudi v nedeljo
bom šla.«
IVICA SEVČNIKAR: »Merjenje predvolilnih moči predsedniških
se ^	^^^^^^^^^^^^^
redu, da se bo letos toliko kandidatov potegovalo za mesto predsednika.«
IVAN NOVAK: »Volitev se redno udeležujem, ne spremljam pa letos kaj veliko kam-panije predsedniških kandidatov. Na sploh pa opažam, da pri tokratnih volitvah ni toliko pompa kot ga je bilo nekdaj, le toliko morda, da se bo lahko vsak odloči. Je tudi prav tako.«
MARJAN MIKLAVŽINA: »Veste kaj, mene pa politika absolutno in čisto nič ne zanima. Na volitve bom, če bom utegnil šel, če ne bom, pač ne bom šel. Nisem pa še povsem opredeljen, koga bi volil. Kandidatov je kar nekaj, tako da bo lahko med njimi vsak izbral po svoji meri.«
M mkp, tp
Izbiramo Naj osebnost leta 1997!
"Poveže naj tudi vaša srca!"
Podgora, 15. novembra -Med dogodki, s katerimi so v občini Šmartno ob Paki zaznamovali letošnji drugi praznik, je imela priložnostna slovesnost v vaški skupnosti Podgora svoj namen in pomen. Krajani spodnjega dela tega naselja so z nekaterimi svojimi sosedi v Rečici ob Paki namreč od sobote dalje bogatejši za 1600 metrov posodobljene ceste. Gre za cesto, ki so jo predvideli že v programu samoprispevka v bivši KS Šmartno ob Paki, vendar zanjo ni bilo nikoli dovolj denarja. Tudi v letošnjem programu prednostnih naložb v občini ni bila iz enakega razloga, a se kljub temu danes že kiti z asfaltno preobleko. Na vsaj dveh sejah so polemično o cesti razpravljali tudi člani šmarškega občinskega sveta in se izrekli za posodobitev.
Vida Rudnik, predsednica VS Podgora, se je ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so pomagali uresničiti dolgoletno željo tamkajšnjih krajanov in ko-ristnikov ceste: občini, gradbenemu podjetju Gradiš, ki se je s tem oddolžil krajanom za tegobe, ki jih povzroča z izkoriščanjem kamnoloma v Podgori in nenazadnje tudi krajanom, ki so s prostovoljnim urejanjem
Posodobljeno cesto sta predala svojemu namenu podžupan občine Šmartno ob Paki Martin Hrastnik (drugi z leve) in predsednik gradbenega odbora Damjan Ločičnik (prvi z desne). Da bi cesta dobro služila svojemu namenu, je njenim koristnikom zaželela tudi predsednica vaške skupnosti Podgora Vida Rudnik (prva z leve).
bankin prihranili 1,5 milijona tolarjev. Podžupan občine Martin Hrastnik je izrazil za zadovoljstvo, ker so lahko cesto v celoti posodobili. Najprej so namreč asfaltirali odsek od Lo-čičnika do Klančnika, ni zadostil vsem potrebam tamkajšnjih krajanov. Občina je z Gradi-som uspela dogovoriti 5 milijonov SIT za naložbo, prav tako se je dogovorila z izvajalcem del - Cestnim podjetjem Celje - za odlog dela plačila za prihodnje leto. "To je že druga cesta, ki smo jo predali svojemu namenu ob letošnjem občinskem prazniku. Želim vam, da ne bi povezovala le vaše hiše, ampak tudi vaša srca."
Cesto je nato blagoslovil še šmarški župnik Ivan Napret,
poleg članov šmarške folklorne skupine Oljka pa so za kulturni del prireditve poskrbeli še pevci domačega moškega zbora ter krajanka Hilda Steblovnik.
Naložba.naj bi veljala približno 12 milijonov tolarjev, od tega naj bi Gradiš prispeval 5 milijonov SIT, nekaj občina, na seji šmarškega občinskega sveta pa so svetniki pri tem poudarili tudi sodelovanje krajanov in koristnikov ceste Lukner -Fajdiga.
■ tp
Minuli teden največ glasov za Majdo Drev
Iz tedna v teden prihaja na naslov našega uredništva več vaših kupončkov. In prav je tako! Pojavljajo se nova imena, krog tistih, ki ste jih opazili, se vse bolj širi. Med predlogi, ki ste jih v minulem tednu posredovali prvič, velja omeniti Odbor RK Ravne, kije pomagal graditi hišo za Tončko in Simona.
Po šestem krogu, do konca pa je še kar nekaj glasovanj in se lahko marsikaj še spremeni, vodi Srečko Meh, župan mestne občine Velenje. Zanj je eden od glasovalcev zapisal, da umirja negativne trende, drugi, da drži obljube, tretji, da se zavzema tudi za krajane Podgorja ...
Na drugo mesto seje povzpela Majda Drev (v minulem tednu je dobila daleč največ glasov), patronažna sestra na terenu, ki je, kot ugotavljate, človek in pol, saj s svojo strokovnostjo, osebnostjo in vedrino nesebično pomaga ljudem in svoje delo opravlja s srcem in veliko predanostjo.
Ivan Vrhnjak, plavalec, je
tretji po številu zbranih glasov, ker je marljiv in delaven vzor mladim, kot je eden od njegovih privržencev, utemeljil svoj glas zanj.
Na četrtem mestu - še vedno se dobro drži - je Emil Meh. Če smo doslej opažali, da zanj glasuje ožja in širša družina ter prijatelji, mu zdaj svoje glasove podarjajo tudi drugi. Eden od teh je denimo zapisal, da glasuje zanj samo zato, ker se ne ukvarja s politiko, ampak dela.
Peta je Katarina Srebotnik, uspešna teniška igralka, za katero pravite, da ni samo odlična športnica, ampak tudi uspešna in dobra dijakinja.
Po šestih kolih so ostala, kot vidite, imena na prvih petih mestih enaka, nekoliko pa se je menjal vrstni red. Kako bo po 7. kolu?
Glasujte, sodelujte in prešteli bomo! To, da se boste na koncu vsi, ki glasujete, znašli v bobnu sreče in si morda tako prislužili še nagrado, pa tako že veste. Kupončke nam pošljite na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje.
NAGRAJENEC NAME:
Rudi Verbič, Ravne 38 a, Ravne. Oglasite se v tajništvu Name, nagrada vas že pričakuje-
IZBOR ZA	T?
IBNOST" LETA 1997
Glasujem za: Utemeljitev:
Ime, priimek in naslov:
		
i	!	
	v.va	&
	_Ul	•»s