Iz deržavniga zbora.
Na dalje je deržavni zbor od 19, do 25.tega mesca enoglasno sledeče ustavne postave sklenil:
;?Svoboda osebe (peršone) je žago to vije na," ;,Nobeniga ne smejo postavni mu sodniku odtegniti; priviligirane in snemne sodbiša ne smejo biti." (To se pravi: Enaka pravica je za vse — ne pa de bi en stan eno, drugi stan pa drugo sodnico imel. Vsak pregresek mora enaciga sodnika imeti, nej ga dopernese žlahtnik ali pa delavec; malarji malajo pravico z z a vezanimi oč mi, ki ne dela razločka med stanovi).
„Nihče se ne sme zapreti drugači, kakor po povelju sodnika iz gotovih vzrokov; samo takrat se sme tudi brez povelja zapreti, ko je bil na hudodelstvu ravno z a le z en."
„Ukaz za zapero se mora vjetimuberž podati, ali pa zadnjič v 24 urah potem, ko je bil vjet."
„Vsak, kterije bil od služabnikov, ki so v očitno varnost postavljeni, vjet, se mora v 24 urah svoji postavni sodbi izročiti, ali pa izpustiti." (Neizrečena krivica je bila dozdej ta, de so eniga in druziga po več dni, tednov ali clo mescov v ječah mezdili, predin je začel sodnik njegove pregrehe že le preiskovati. Ne verno: ali bo ravno 24 ur do-velj, de se bo pregreha preiskala in de se bo mogel pregrešnik v tem času svojimu sodniku izročiti— to pa je prav in mora biti, de sodbe hitro teko; dozdej so $e ravnale večidel prav po polžovim.)
„Vsak obdolžen nej se v prostosti (jiev ječi) sodi proti tem, de porožtvo ali kavcjon zastavi, ktero sodnik po postavah odloči, ako niso po kaznovavnih po stavah odlo cene okoliši ne take,   de se mora obdolžen zapreti."   (Za
vlačugarje, tatove in roparje tako* noben pošten človek ne bo porok, sicer se pa vender zna zgoditi, de ni vsak, ki je kakiga pregreška obdolžen, tudi v resnici pregreš-nik; za taciga, posebno če ima družino prerediti, je prav, če se v prostosti sodi in se le potem zapre, kader je bil kriv spoznan in obsojen.) —
„0 pravila pred sodnistvam v deržav-ljanskih in kaznovavnih zadevah (Civil- und Strafsachen*) so občinske (očitne) in ustne (z besedo). Sneme od te postave določi postava." (To je velika dobrota, vde vse take sodbe bojo očitne in z besedo opravljene. Ce bi pa kaka pravda utegnila posebno nesramne in pohujšljive reči zadeti, pa ne bo očitna, in to je tudi prav.)
„V kaznovavnih zadevah velja zatožbina pravda. Prisežne sodništva imajo vsakikrat pri poli tiskih in tiskarnihpregreških krivico ali nekrivico spoznati (ali razsoditi)."
„Nihče se ne sme zavoljo kakiga kazni-viga djanja vnovič pred sodbo postaviti, če gaje biloprisežno sodništvo ravno zavoljo tega djanja že enkrat ;?nekriviga" spoznalo. Le takrat se zna to zgoditi, ako je bilo celo pervo opravilo zaverženo."   —
Pri novi volitvi zborniga predsednika je bil S molka predsednik izvoljen, Hein in Pretiš pa sta bila predsednikova namestnika izvoljena.
Na vprašanje gos p. Ambroža zavolj gojzdnih pravic (poglej 4. list Novic), je odgovoril minister Sta d i o n: ;,de te pravice še ostanejo, kakor so bile poprej, dokler ne bo ta reč popolnama dokončana; — de pa kmetje predelječ segali ne bojo, nasproti pa tudi de ne bojo graj-šinekmetam njih pravice kratile, se imajo gojzdne postave zvesto spolnovati." (Poglej: ministerski ukaz v današnjim listu).
Gosp. Ulepič je v zboru vprašal ministra: ;,ali se bo v Ljubljani vseučiliše (Universitat) napravilo, kjer je za obširni obsežek slovenskih dežela tako potrebno." Ce ima enakopravnost (Gleichberechtigung) resnica biti, morajo slovenske dežele vseučiliše dobiti, kjer pravo omikanje jezika in izobraženje splošno v narodskim   duhu za more  le iz  vseučeliša  izvirati. —
v                            v
Zeljno pričakuje cela Slovenija odgovora ministerskiga!
—   21    -
*) Ce nam ve kdo za besedo »C i vil« dobro slovensko besedo povedati, ga prosimo, nej nam jo na znanje da. Beseda »C i vil« ima obširin pomen,                         Vredništvo.